1.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

L 286/1

---

UREDBA (EU) št. 1077/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 25. oktobra 2011

o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 74, člena 77(2)(a) in (b), člena 78(2)(e), člena 79(2)(c), člena 82(1)(d), člena 85(1), člena 87(2)(a) in člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Druga generacija schengenskega informacijskega sistema (SIS II) je bila vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1987/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (2) ter Sklepom Sveta 2007/533/PNZ z dne 12. junija 2007 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II) (3). V Uredbi (ES) št. 1987/2006 in Sklepu 2007/533/PNZ je določeno, da je za operativno upravljanje centralnega SIS II v prehodnem obdobju odgovorna Komisija. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje centralnega SIS II in nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(2)

Vizumski informacijski sistem (VIS) je bil vzpostavljen z Odločbo Sveta 2004/512/ES z dne 8. junija 2004 o vzpostavitvi vizumskega informacijskega sistema (VIS) (4). V Uredbi (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (5) je določeno, da je v prehodnem obdobju za operativno upravljanje VIS odgovorna Komisija. Po tem prehodnem obdobju bo za operativno upravljanje VIS, nacionalnih vmesnikov in nekatere vidike komunikacijske infrastrukture odgovoren organ za upravljanje.

(3)	Eurodac je bil vzpostavljen z Uredbo Sveta (ES) št. 2725/2000 z dne 11. decembra 2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (6). Uredba Sveta (ES) št. 407/2002 (7) določa potrebna izvedbena pravila.

(4)

Treba je ustanoviti organ za upravljanje, da bi po prehodnem obdobju zagotovili operativno upravljanje SIS II, VIS in Eurodac ter nekaterih vidikov komunikacijske infrastrukture in morda tudi operativno upravljanje drugih obsežnih informacijskih (IT) sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, za kar je treba sprejeti posebne zakonodajne instrumente.

(5)	Da bi ustvarili sinergijo, mora za operativno upravljanje teh obsežnih IT sistemov skrbeti en subjekt, s čimer bi izkoristili ekonomijo obsega, ustvarili kritično maso in zagotovili največji možni izkoristek kapitala in človeških virov.

(6)

V skupnih izjavah, priloženih zakonodajnim instrumentom o SIS II in VIS, sta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, naj po opravljeni oceni učinka predloži potrebne zakonodajne predloge, zato da se dolgoročno operativno upravljanje SIS II in nekaterih vidikov komunikacijske infrastrukture ter VIS poveri agenciji.

(7)

Ker bi moral biti organ za upravljanje pravno, upravno in finančno neodvisen, bi ga bilo treba ustanoviti kot regulativno agencijo („agencija“), ki je pravna oseba. Kot je bilo dogovorjeno, bi moral biti sedež agencije v Talinu (Estonija). Ker pa se naloge, povezane s tehničnim razvojem in pripravami na operativno upravljanje SIS II in VIS, opravljajo v Strasbourgu (Francija) in ker je bil podporni center za te IT sisteme vzpostavljen v Sankt Johannu im Pongau (Avstrija), bi to moralo ostati nespremenjeno. Na teh dveh lokacijah bi morali tudi izvajati naloge, povezane s tehničnim razvojem in operativnim upravljanjem Eurodac, in vzpostaviti podporni center za Eurodac. To bi moralo veljati tudi za tehnični razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice ter, če je tako določeno v zadevnem zakonodajnem instrumentu, podpornega centra, ki lahko zagotovi delovanje obsežnega IT sistema v primeru odpovedi tega sistema.

(8)	Naloge organa za upravljanje, določene v uredbah (ES) št. 1987/2006 in (ES) št. 767/2008, bi morala zato opravljati agencija. Te naloge vključujejo nadaljnji tehnični razvoj.

(9)

V skladu z uredbama (ES) št. 2725/2000 in (ES) št. 407/2002 je bila v okviru Komisije vzpostavljena centralna enota, odgovorna za upravljanje osrednje zbirke podatkov Eurodac in druge naloge v zvezi s tem. Da bi izkoristili sinergije, bi morala agencija z dnem, ko začne opravljati svoje naloge, prevzeti naloge Komisije, povezane z operativnim upravljanjem sistema Eurodac, vključno z nekaterimi nalogami v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo.

(10)

Glavna naloga agencije bi moralo biti operativno upravljanje SIS II, VIS in Eurodac in, če bo tako odločeno, drugih obsežnih IT sistemov s področja svobode varnosti in pravice. Agencija bi morala biti odgovorna tudi za tehnične ukrepe, povezane s poverjenimi nalogami, ki niso normativnega značaja. Pri tem ne bi smela posegati v tiste normativne naloge, za katere je izključno pristojna Komisija oziroma pri katerih Komisiji pomaga odbor v skladu s posameznimi zakonodajnimi instrumenti o sistemih, ki jih operativno upravlja agencija.

(11)	Poleg tega bi morala agencija opravljati naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, VIS in Eurodac in drugih IT sistemov, za katere bo morda pristojna v prihodnje.

(12)

Na podlagi členov 67 do 89 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi lahko bila agencija na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta odgovorna tudi za pripravo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih IT sistemov. Agencija bi morala biti za te naloge zadolžena le na podlagi posebnih in naknadnih zakonodajnih instrumentov ter po opravljeni oceni učinka.

(13)

Agencija bi morala biti v skladu s členom 49(6)(a) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (8), na izrecno in natančno zahtevo Komisije odgovorna za spremljanje raziskav in pilotne projekte v zvezi z obsežnimi IT sistemi na podlagi uporabe členov 67 do 89 PDEU. Pri pilotnih projektih bi bilo treba posebno pozornost nameniti strategiji Evropske unije za upravljanje informacij.

(14)

Prenos operativnega upravljanja obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice na agencijo nebi smel vplivati na posebna pravila, ki se uporabljajo za te sisteme. Za vse obsežne IT sisteme, katerih operativno upravljanje se prenese na agencijo, se dosledno uporabljajo zlasti posebna pravila o namenu, pravici dostopa, varnostnih ukrepih in dodatnih zahtevah glede varstva podatkov.

(15)

Za učinkovit nadzor dejavnosti agencije bi morale biti v upravnem odboru zastopane države članice in Komisija. Upravnemu odboru bi se naj naložilo opravljanje ustreznih nalog, zlasti sprejetje letnega delovnega programa, izvajanje njegovih dejavnosti v zvezi s proračunom agencije, sprejetje finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo, imenovanje izvršnega direktorja ter določitev postopkov za sprejemanje odločitev izvršnega direktorja v zvezi z operativnimi nalogami agencije.

(16)

Kar zadeva SIS II, bi morala imeti Evropski policijski urad (Europol) in Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ, saj imata v skladu z navedenim sklepom oba pravico do dostopa do podatkov, vnesenih v SIS II, in neposrednega iskanja po njih. Europolu in Eurojustu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za SIS II, ustanovljeno v skladu s to uredbo, imenujeta vsak svojega predstavnika.

(17)

Kar zadeva VIS, bi moral imeti Europol na sejah upravnega odbora status opazovalca, če so na dnevnem redu vprašanja, povezana z uporabo Sklepa Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu imenovanih organov držav članic in Europola do vizumskega informacijskega sistema (VIS) za iskanje podatkov za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj (9). Europolu bi bilo treba omogočiti, da v svetovalno skupino za VIS, ustanovljeno v skladu s to uredbo, imenuje svojega predstavnika.

(18)

Države članice bi morale imeti v zvezi z obsežnim IT sistemom glasovalno pravico v upravnem odboru agencije, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli pravni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takšnega sistema. Danska bi tudi morala imeti glasovalno pravico v zvezi z obsežnim IT sistemom, če se v skladu s členom 4 Protokola (št. 22) o stališču Danske, priloženem Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in PDEU (v nadaljnjem besedilu: „Protokol o stališču Danske“) odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo navedenega sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

(19)

Države članice bi morale imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni IT sistem, če je po pravu Unije za njih pravno zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo takšnega sistema. Poleg tega bi morala Danska imenovati člana v svetovalno skupino za obsežni IT sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega IT sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

(20)

Za zagotovitev popolne samostojnosti in neodvisnosti agencije bi ji bilo treba zagotoviti samostojen proračun s prihodki iz splošnega proračuna Evropske unije. Za financiranje agencije bi se moral uporabljati sporazum proračunskega organa, kot je določeno v točki 47 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (10). Uporabljati bi se morala proračunski postopek in razrešnica. Revizijo računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti osnovnih poslov bi moralo opraviti Računsko sodišče.

(21)

Agencija bi morala sodelovati z drugimi agencijami Unije, zlasti s tistimi, ki delujejo na področju svobode, varnosti in pravice, predvsem z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice in pri tem upoštevati njihove pristojnosti. Po potrebi bi se morala glede omrežne varnosti posvetovati z Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij.

(22)	Pri zagotavljanju razvoja in operativnega upravljanja obsežnih IT sistemov bi morala agencija spoštovati evropske in mednarodne standarde in upoštevati najstrožje strokovne zahteve, zlasti strategijo Evropske unije za upravljanje informacij.

(23)

Agencija bi pri obdelavi osebnih podatkov morala uporabljati Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takšnih podatkov (11). Evropski nadzornik za varstvo podatkov bi moral imeti možnost od agencije pridobiti dostop do vseh podatkov, ki jih potrebuje za preiskave. V skladu s členom 28 Uredbe (ES) št. 45/2001 se je Komisija posvetovala z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal svoje mnenje 7. decembra 2009.

(24)

Za zagotovitev preglednega delovanja agencije bi bilo treba zanjo uporabljati Uredbo (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (12). Delovanje agencije v skladu s členom 228 PDEU preverja evropski varuh človekovih pravic.

(25)

Za agencijo bi bilo treba uporabljati Uredbo Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1073/1999 z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (13), agencija pa bi morala pristopiti k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (14).

(26)	Države članice gostiteljice agencije zagotovijo najboljše možne razmere za njeno pravilno delovanje, na primer z večjezičnim in evropsko usmerjenim izobraževanjem ter ustreznimi prometnimi povezavami.

(27)

Da se zagotovijo odprti in pregledni pogoji zaposlovanja ter enaka obravnava zaposlenih, bi bilo treba za osebje agencije in izvršnega direktorja uporabljati Kadrovske predpise za uradnike Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: „kadrovski predpisi za uradnike“) in Pogoje za zaposlitev drugih uslužbencev Unije (v nadaljnjem besedilu: „pogoji za zaposlitev“), iz Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 (15) (v nadaljnjem besedilu skupaj: „kadrovski predpisi“), med drugim tudi pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze glede zaupnosti.

(28)	Agencija je organ, ki ga je Unija ustanovila v smislu člena 185(1) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 in bi morala v skladu s tem sprejeti svoja finančna pravila.

(29)	Za agencijo bi se morala uporabljati Uredba Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 (16) o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

(30)

Ker ciljev te uredbe, namreč ustanovitve agencije na ravni Unije, odgovorne za operativno upravljanje in po potrebi razvoj obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, ni mogoče zadovoljivo doseči na ravni držav članic in so zato zaradi obsega in učinka ukrepa lažje uresničljivi na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz istega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za uresničitev navedenih ciljev.

(31)	V tej uredbi so upoštevane temeljne pravice in načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah v skladu s členom 6(1) PEU.

(32)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je zato ne zavezuje in je ne uporablja. Ker ta uredba, kolikor zadeva SIS II in VIS, pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev po dnevu sprejetja te uredbe odloči, ali jo bo prenesla v svoje nacionalno pravo. Danska v skladu s členom 3 Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Kraljevino Dansko o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, vložene na Danskem ali v kateri koli drugi državi članici Evropske unije in o „Eurodacu“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (17) obvesti Komisijo, ali bo v svoje notranje pravo prenesla določbe te uredbe, ki urejajo Eurodac.

(33)

Združeno kraljestvo v skladu s členom 5(1) Protokola (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije, ki je priložen PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: „Protokol o schengenskem pravnem redu“) ter členom 8(2) Sklepa 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (18) sodeluje pri tej uredbi, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS II, kot ga ureja Sklep 2007/533/PNZ. Združeno kraljestvo je z dopisom z dne 5. oktobra 2010, naslovljenim na predsednika Sveta, v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu zaprosilo za možnost sodelovanja pri sprejetju te uredbe, kolikor njene določbe nadgrajujejo določbe schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, ter VIS in pri katerih Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom 2000/365/ES ne sodeluje. Na podlagi prošnje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je bilo Združenemu kraljestvu sodelovanje pri tej uredbi odobreno na podlagi člena 1 Sklepa Sveta 2010/779/EU z dne 14. decembra 2010 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda v zvezi z ustanovitvijo Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravice (19). Poleg tega je Združeno kraljestvo v skladu s členom 3 Protokola (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, priloženega PEU in PDEU (v nadaljnjem besedilu: „Protokol o stališču Združenega kraljestva in Irske“), z dopisom z dne 23. septembra 2009 uradno obvestilo predsednika Sveta o svoji nameri, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te uredbe, kolikor se njene določbe navezujejo na Eurodac. Zato Združeno kraljestvo sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki ga zavezuje in jo uporablja.

(34)

Ta uredba, kolikor se njene določbe nanašajo na SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS, pomeni nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (20), ne sodeluje. Irska v skladu s členom 4 Protokola o schengenskem pravnem redu, ni zaprosila, da bi sodelovala pri sprejetju te uredbe. Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki je ne zavezuje in je ne uporablja, kolikor njeni ukrepi nadgrajujejo določbe schengenskega pravnega reda, ki se navezujejo na SIS II, kot ga ureja Uredba (ES) št. 1987/2006, in VIS. V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, Irska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, kolikor se navezuje na določbe o Eurodacu, zato je ne zavezuje niti ne uporablja. Ker zaradi tega ni mogoče zagotoviti, da bi se ta uredba v celoti uporabljala na Irskem, kot je določeno v členu 288 PDEU, Irska ne sodeluje pri sprejemanju te uredbe, zanjo ni zavezujoča, niti se v njej ne uporablja brez poseganja v njene pravice v skladu s prej navedenima protokoloma.

(35)

Za Islandijo in Norveško pomeni ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi slednje k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (21), ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo navedenega sporazuma (22). Kar zadeva Eurodac, ta uredba pomeni nov ukrep v zvezi z Eurodac v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici, na Islandiji ali na Norveškem (23). Zato bi morali delegaciji Republike Islandije in Kraljevine Norveške, če se bosta odločili to uredbo prenesti v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru agencije. Da bi določili podrobna pravila sodelovanja Republike Islandije in Kraljevine Norveške v dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in tema državama.

(36)

Za Švico pomeni ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (24), ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES (25). Kar zadeva Eurodac, pomeni ta uredba nov ukrep v smislu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o kriterijih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali v Švici (26). Zato bi morala delegacija Švicarske konfederacije, če se bo odločila prenesti to uredbo v svoj notranji pravni red, sodelovati v upravnem odboru agencije. Da bi določili podrobna pravila sodelovanja Švicarske konfederacije pri dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in to državo.

(37)

Za Lihtenštajn pomeni ta uredba, kolikor se nanaša na SIS II in VIS, nadgradnjo določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (27), ki sodijo na področje iz točk A, B in G člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/ES (28). Kar zadeva Eurodac, pomeni ta uredba nov ukrep v smislu Protokola med Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o merilih in mehanizmih za določitev države, odgovorne za obravnavo prošnje za azil, vložene v državi članici ali Švici (29). Zato bi morala delegacija Kneževine Lihtenštajn sodelovati v upravnem odboru agencije. Da bi določili pravila sodelovanja Kneževine Lihtenštajn pri dejavnostih agencije, kot so na primer glasovalne pravice, bi bilo treba določiti v posebnem dogovoru med Unijo in to državo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA

Člen 1

Ustanovitev agencije

1.   Ustanovi se Evropska agencija za operativno upravljanje obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: „agencija“).

2.   Agencija je odgovorna za operativno upravljanje druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II), vizumskega informacijskega sistema (VIS) in Eurodac.

3.   Agencija je lahko na podlagi ustreznega zakonodajnega instrumenta, ki temelji na členih 67 do 89 PDEU, odgovorna za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje obsežnih IT sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, razen tistih iz odstavka 2, ob upoštevanju razvoja raziskav iz člena 8 in rezultatov pilotnih projektov iz člena 9 te uredbe.

4.   Operativno upravljanje obsega vse naloge, potrebne za delovanje obsežnih IT sistemov v skladu s specifičnimi določbami, ki se zanje uporabljajo, tudi odgovornost za komunikacijsko infrastrukturo, ki jo uporabljajo. Med temi obsežnimi IT sistemi ni mogoča izmenjava podatkov ali izmenjava informacij ali znanja, razen če to ni določeno v posamezni pravni podlagi.

Člen 2

Cilji

Brez vpliva na naloge Komisije in držav članic na podlagi zakonodajnih instrumentov, ki urejajo obsežne IT sisteme, agencija zagotavlja:

(a)	učinkovito, varno in neprekinjeno delovanje obsežnih IT sistemov;

(b)	učinkovito in finančno pregledno upravljanje obsežnih IT sistemov;

(c)	ustrezno visoko kakovost storitev za uporabnike obsežnih IT sistemov;

(d)	kontinuiteto in neprekinjene storitve;

(e)	visoko raven varovanja podatkov v skladu z veljavnimi pravili, vključno s specifičnimi določbami za posamezne obsežne IT sisteme;

(f)	ustrezno raven varnosti podatkov in fizične varnosti v skladu z veljavnimi pravili, med drugim določbami, ki se uporabljajo za posamezne obsežne IT sisteme, in

(g)	ustrezno strukturo za upravljanje projekta, da bi zagotovili učinkovit razvoj obsežnih IT sistemov.

POGLAVJE II

NALOGE

Člen 3

Naloge v zvezi s SIS II

V zvezi s SIS II, Agencija opravlja:

(a)	naloge, za katere je upravni odbor pristojen v skladu z Uredbo (ES) št. 1987/2006 in Sklepom 2007/533/PNZ, in

(b)	naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi SIS II, zlasti za osebje SIRENE (SIRENE – zahtevek po dodatnih informacijah na nacionalni ravni) in usposabljanjem strokovnjakov o tehničnih vidikih SIS II v okviru schengenske evalvacije.

Člen 4

Naloge v zvezi z VIS

V zvezi z VIS, Agencija opravlja:

(a)	naloge, za katere je upravni odbor pristojen v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008 in Sklepom 2008/633/PNZ, in

(b)	naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi VIS.

Člen 5

Naloge v zvezi z Eurodac

V zvezi z Eurodac, Agencija opravlja:

(a)	naloge, podeljene Komisiji kot pristojnemu organu za operativno upravljanje sistema Eurodac v skladu z uredbama (ES) št. 2725/2000 in (ES) št. 407/2002;

(b)	naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo, in sicer: nadzor, varnost in usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom, in

(c)	naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi Eurodac.

Člen 6

Naloge, povezane z zasnovo, razvojem in operativnim upravljanjem drugih obsežnih IT sistemov

Če je agencija odgovorna za zasnovo, razvoj in operativno upravljanje drugih obsežnih IT sistemov iz člena 1(3), po potrebi opravlja naloge, povezane z usposabljanjem o tehnični uporabi teh sistemov.

Člen 7

Naloge, povezane s komunikacijsko infrastrukturo

1.   Agencija opravlja naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, za katere je pristojen upravni odbor v skladu s zakonodajnimi instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnih IT sistemov iz člena 1(2).

2.   V skladu z zakonodajnimi instrumenti iz odstavka 1 so naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo, vključno z operativnim upravljanjem in varnostjo, razdeljene med agencijo in Komisijo. Da bi zagotovili skladnost med izvajanjem svojih odgovornosti, Komisija in agencija skleneta operativne delovne dogovore, ki se vključijo v memorandum o soglasju.

3.   Komunikacijska infrastruktura se ustrezno upravlja in nadzoruje za zaščito od ogroženosti ter da bi se zagotovila njena varnost in varnost obsežnih IT sistemov, vključno z varnostjo podatkov, ki se izmenjujejo prek komunikacijske infrastrukture.

4.   Sprejmejo se ustrezni ukrepi, vključno z varnostnimi načrti, da bi med drugim preprečili nepooblaščeno branje, kopiranje, spreminjanje ali izbris osebnih podatkov med njihovim prenosom ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja. Zagotovi se, da se operativni podatki v zvezi s sistemom prek komunikacijske infrastrukture razpošiljajo le v šifrirani obliki.

5.   Naloge v zvezi z operativnim upravljanjem komunikacijske infrastrukture se lahko prenesejo na zunanje zasebne subjekte ali organe v skladu z zadevnimi določbami Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002. V takem primeru bodo za ponudnike omrežja veljali varnostni ukrepi iz odstavka 4, ti ponudniki pa nikakor ne bodo imeli dostopa do operativnih podatkov SIS II, VIS ali Eurodac ali do izmenjave podatkov SIRENE, povezane s SIS II.

6.   Brez vpliva na veljavne pogodbe o mrežah sistemov SIS II, VIS in Eurodac, je upravljanje ključev za šifriranje še naprej v pristojnosti agencije in se ne sme prenesti na kateri koli zunanji zasebni subjekt.

Člen 8

Spremljanje raziskav

1.   Agencija spremlja razvoj raziskav, pomembnih za operativno upravljanje SIS II, VIS, Eurodac in drugih obsežnih IT sistemov.

2.   Agencija redno obvešča Evropski parlament, Svet in Komisijo, ko gre za vprašanja o varstvu podatkov, pa tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov o razvoju dogodkov iz odstavka 1.

Člen 9

Pilotni projekti

1.   Agencija lahko samo na izrecno in natančno zahtevo Komisije, ki je obvestila Evropski parlament in Svet vsaj tri mesece vnaprej in potem, ko je odločitev o tem sprejel upravni odbor, v skladu s členom 12(1)(l) izvaja pilotne projekte, kot jih določa člen 49(6)(a) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za razvoj oziroma operativno upravljanje obsežnih IT sistemov na podlagi členov 67 do 89 PDEU.

Agencija o izvajanju pilotnih projektov iz prvega pododstavka redno obvešča Evropski parlament in Svet, ko gre za vprašanja o varstvu podatkov, pa tudi evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

2.   Odobritve finančnih sredstev za pilotne projekte, ki jih zahteva Komisija, se vključijo v proračun za največ dve zaporedni proračunski leti.

POGLAVJE III

SESTAVA IN ORGANIZACIJA

Člen 10

Pravni položaj

1.   Agencija je organ Unije in pravna oseba.

2.   Agencija ima v vseh državah članicah najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalno pravo. Zlasti lahko pridobiva ali odtujuje premičnine in nepremičnine ter je lahko stranka v sodnem postopku. Lahko tudi sklepa sporazume o sedežu agencije in lokacijah, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 4, z državami članicami, na ozemlju katerih se nahajajo sedež ter tehnične in podporne lokacije (v nadaljnjem besedilu: „države članice gostiteljice“).

3.   Agencijo zastopa izvršni direktor.

4.   Sedež agencije je v Talinu, Estonija.

Naloge, povezane z razvojem in operativnim upravljanjem iz člena 1(3) in členov 3, 4, 5 in 7, se opravljajo v Strasbourgu, Francija.

Podporni center, ki bo lahko zagotavljal delovanje obsežnega IT sistema v primeru njegove odpovedi, se vzpostavi v kraju Sankt Johann im Pongau, Avstrija, če je to določeno v zakonodajnem instrumentu o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi podpornega centra.

Člen 11

Sestava

1.   Vodstveni organi in organi upravljanja agencije so:

(a)	upravni odbor;

(b)	izvršni direktor;

(c)	svetovalne skupine.

2.   V strukturo agencije so vključeni tudi:

(a)	uradna oseba za varstvo podatkov;

(b)	uradna oseba, pristojna za varnost;

(c)	računovodja.

Člen 12

Naloge upravnega odbora

1.   Da bi zagotovil, da so naloge agencije opravljene, upravni odbor:

(a)	v skladu s členom 18 imenuje, in če je to potrebno, razreši izvršnega direktorja;

(b)	izvaja disciplinski nadzor nad izvršnim direktorjem in spremlja njegovo uspešnost pri opravljanju nalog ter izvajanju odločitev upravnega odbora;

(c)	po posvetovanju s Komisijo določi organizacijsko sestavo agencije;

(d)	po posvetovanju s Komisijo določi poslovnik agencije;

(e)	na predlog izvršnega direktorja potrdi sporazum o sedežu agencije in sporazume o tehničnih in podpornih lokacijah, vzpostavljenih v skladu s členom 10(4), ki jih z državami članicami gostiteljicami podpiše izvršni direktor;

(f)	v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike;

(g)	sprejme potrebne izvedbene ukrepe za začasno dodelitev nacionalnih strokovnjakov agenciji;

(h)

v skladu z nalogami iz poglavja II sprejme večletni delovni program na podlagi osnutka iz člena 17, ki ga izvršni direktor predloži po posvetovanju s svetovalnimi skupinami iz člena 19 in po tem, ko je prejel mnenje Komisije. Večletni delovni program brez poseganja v letni proračunski postopek vsebuje večletno oceno proračuna in predhodne ocene, da bi se določili cilji in posamezne faze večletnega načrta;

(i)	sprejme večletni načrt kadrovske politike in osnutek letnega delovnega programa ter ju do 31. marca vsako leto predloži Komisiji in proračunskemu organu;

(j)

vsako leto do 30. septembra, po tem, ko prejme mnenje Komisije z dvotretjinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico, ter v skladu z letnim proračunskim postopkom in zakonodajnim programom Unije za področja iz členov 67 do 89 PDEU sprejme letni delovni program agencije za prihodnje leto in zagotovi, da se sprejeti delovni program pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji ter objavi;

(k)

vsako leto do 31. marca sprejme splošno poročilo o delu agencije za preteklo leto, v katerem so zlasti opisani doseženi rezultati v primerjavi s cilji letnega delovnega programa in ga do 15. junija istega leta pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču; letno poročilo o delu se objavi;

(l)	opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom agencije, vključno z izvajanjem pilotnih projektov iz člena 9, v skladu s členom 32, členom 33(6) in členom 34;

(m)	sprejme finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo v skladu s členom 34;

(n)	imenuje računovodjo, ki je funkcijsko neodvisen pri opravljanju svojih dolžnosti;

(o)	ustrezno ukrepa glede ugotovitev in priporočil iz posameznih notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen;

(p)	sprejme potrebne varnostne ukrepe z varnostnim načrtom, načrtom za neprekinjeno poslovanje in sanacijski načrt po nesreči, upoštevajoč morebitna priporočila strokovnjakov za varnost iz svetovalnih skupin;

(q)	imenuje uradno osebo, pristojno za varnost;

(r)	v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 imenuje uradno osebo za varstvo podatkov;

(s)	določi praktično ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 do 22. maja 2012;

(t)	sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS II v skladu s členom 50(4) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(4) Sklepa 2007/533/PNZ ter VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ;

(u)	sprejme letno poročilo o dejavnostih centralne enote Eurodac v skladu s členom 24(1) Uredbe (ES) št. 2725/2000;

(v)	v skladu s členom 45 Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008 da pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o revizijah ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po revizijah;

(w)	v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 66(3) Sklepa 2007/533/PNZ objavi statistične podatke v zvezi s SIS II;

(x)	pripravi statistični prikaz delovanja centralne enote Eurodac v skladu s členom 3(3) Uredbe (ES) št. 2725/2000;

(y)

zagotovi, da se vsako leto objavi seznam pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, v skladu s členom 31(8) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členom 46(8) Sklepa 2007/533/PNZ, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS II (N. SIS II) in uradov SIRENE, kakor je navedeno v členu 7(3) Uredbe (ES) št. 1987/2006 in členu 7(3) Sklepa 2007/533/PNZ;

(z)	zagotovi, da se vsako leto objavi seznam organov, določenih v skladu s členom 15(2) Uredbe (ES) št. 2725/2000;

(aa)	opravlja vse druge naloge, ki so mu naložene v skladu s to uredbo.

2.   Upravni odbor lahko izvršnemu direktorju svetuje o kateri koli zadevi, ki je tesno povezana z razvojem ali operativnim upravljanjem obsežnih IT sistemov.

Člen 13

Sestava upravnega odbora

1.   Upravni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in dva predstavnika Komisije.

2.   Vse države članice in Komisija imenujejo člane upravnega odbora in nadomestne člane do 22. januarja 2012. Po tem roku Komisija skliče upravni odbor. Člane v njihovi odsotnosti nadomeščajo nadomestni člani.

3.   Člani upravnega odbora so imenovani na podlagi njihovih izkušenj na visoki ravni, strokovnosti na področju obsežnih IT sistemov na področju svobode, varnosti in pravice in poznavanja varstva podatkov.

4.   Mandat članov traja štiri leta. Obnovi se lahko enkrat. Po koncu mandata ali v primeru odstopa opravljajo člani svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

5.   Države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, sodelujejo v agenciji. Vsaka imenuje enega predstavnika in nadomestnega predstavnika v upravni odbor.

Člen 14

Predsedovanje upravnemu odboru

1.   Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika.

2.   Mandat predsednika in njegovega namestnika traja dve leti. Ta mandat je lahko enkrat podaljšan. Vendar, če jima med mandatom preneha članstvo v upravnem odboru, se jima z istim dnem izteče tudi mandat.

3.   Za predsednika in njegovega namestnika so lahko izvoljeni samo tisti člani upravnega odbora, ki jih imenujejo tiste države članice, za katere so po pravu Unije zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi vseh obsežnih IT sistemov, ki jih upravlja agencija, v celoti zavezujoči.

Člen 15

Sestanki upravnega odbora

1.   Sestanki upravnega odbora se skličejo na zahtevo:

(a)	predsednika;

(b)	vsaj tretjine članov;

(c)

Komisije;

(d)	izvršnega direktorja.

Upravni odbor ima redni sestanek vsaj vsakih šest mesecev.

2.   Izvršni direktor agencije sodeluje na sestankih upravnega odbora.

3.   Članom upravnega odbora lahko pomagajo strokovnjaki, ki so člani svetovalnih skupin.

4.   Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sestankov upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ. Europol se prav tako lahko udeležuje sestankov upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ.

5.   Upravni odbor lahko povabi na sestanke kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko pomembno.

6.   Sekretariat za upravni odbor zagotovi agencija.

Člen 16

Glasovanje

1.   Brez vpliva na odstavek 5 tega člena in člen 12(1)(j) ter člen 18(1) in (7) se odločitve upravnega odbora sprejmejo z absolutno večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Brez vpliva na odstavek 3 ima vsak član upravnega odbora en glas.

3.   Vsak član, ki ga je imenovala država članica, za katero so po pravu Unije zavezujoči vsi zakonodajni instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnega IT sistema, ki ga upravlja agencija, lahko glasuje o vprašanjih, ki zadevajo ta obsežni IT sistem.

Poleg tega lahko Danska glasuje o vprašanju, ki zadeva obsežni IT sistem, če se bo v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odločila, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo takšnega obsežnega IT sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

4.   V zvezi z državami, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, se uporablja člen 37.

5.   Če se člani ne strinjajo o tem, ali neko glasovanje zadeva določen obsežen IT sistem, člani z dvotretjinsko večino odločijo, da ga ne zadeva.

6.   Izvršni direktor ne glasuje.

7.   Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, na podlagi katerih neki član lahko deluje v imenu drugega člana, in morebitne zahteve glede sklepčnosti, so določeni v poslovniku agencije.

Člen 17

Naloge in pooblastila izvršnega direktorja

1.   Agencijo vodi in zastopa njen izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor je pri opravljanju svojih nalog neodvisen. Ne glede na ustrezne pristojnosti Komisije in upravnega odbora izvršni direktor ne sme zahtevati ali sprejemati nobenih navodil katere koli vlade ali drugega organa.

3.   Brez vpliva na člen 12 je izvršni direktor v celoti odgovoren za naloge, prenesene na agencijo, zanj pa se uporablja postopek letne razrešnice Evropskega parlamenta za izvrševanje proračuna.

4.   Evropski parlament ali Svet lahko izvršnega direktorja pozoveta, da poroča o izvajanju svojih nalog.

5.   Izvršni direktor:

(a)	zagotavlja tekoče upravljanje agencije;

(b)	zagotovi, da agencija deluje v skladu s to uredbo;

(c)	pripravlja in izvršuje postopke, odločitve, strategije, programe in dejavnosti, ki jih sprejme upravni odbor, v okviru omejitev, ki jih določajo ta uredba, njena izvedbena pravila in veljavni predpisi;

(d)	vzpostavi in izvaja učinkovit sistem, ki omogoča redno spremljanje in ocenjevanje: (i) obsežnih IT sistemov, vključno s statističnimi podatki, ter (ii) agencije, vključno z uspešnim in učinkovitim uresničevanjem njenih ciljev;

(e)	brez glasovalne pravice sodeluje na sestankih upravnega odbora;

(f)	izvršuje pooblastila iz člena 20(3) v zvezi z osebjem agencije in vodi kadrovske zadeve;

(g)

ne glede na člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike določi zahteve glede zaupnosti za skladnost s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ in členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008 ter za uporabo ustreznih pravil glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze glede zaupnosti za vse člane osebja agencije, ki morajo delati s podatki iz Eurodac;

(h)	se pogaja in po odobritvi upravnega odbora podpiše sporazum o sedežu agencije ter sporazume o tehničnih in podpornih lokacijah z vladami držav članic gostiteljic.

6.   Izvršni direktor predloži upravnemu odboru v sprejetje zlasti naslednje osnutke:

(a)	letnega delovnega programa agencije in letnega poročila o njenem delu, in sicer po predhodnem posvetovanju s svetovalnimi skupinami;

(b)	finančnih pravil, ki se uporabljajo za agencijo;

(c)	večletnega delovnega programa;

(d)	proračuna za naslednje leto, ki je oblikovan na osnovi dejavnosti;

(e)	večletnega načrta kadrovske politike;

(f)	navodil za vrednotenje iz člena 31;

(g)	praktične ureditve za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(h)	potrebnih varnostnih ukrepov, vključno z varnostnim načrtom, ter načrta za neprekinjeno poslovanje in sanacijskega načrta po nesrečah;

(i)	poročil o tehničnem delovanju posameznih obsežnih IT sistemov iz člena 12(1)(t) in letnega poročila o dejavnostih centralne enote Eurodac iz člena 12(1)(u) na podlagi rezultatov spremljanja in ocenjevanja;

(j)	letnega seznama za objavo pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS II, vključno s seznamom uradov N.SIS II in uradov SIRENE, iz člena 12(1)(y) in seznama organov iz člena 12(1)(z).

7.   Izvršni direktor opravlja vse druge naloge v skladu s to uredbo.

Člen 18

Imenovanje izvršnega direktorja

1.   Upravni odbor izmed primernih kandidatov, prijavljenih na javni razpis, ki ga organizira Komisija, imenuje izvršnega direktorja za obdobje petih let. V postopku izbire se razpis za prijavo interesa objavi v Uradnem listu Evropske unije in drugih medijih. Upravni odbor lahko zahteva ponovitev postopka, če meni, da kandidati s prvega seznama niso primerni. Upravni odbor lahko imenuje izvršnega direktorja na podlagi osebnih zaslug, izkušenj z obsežnimi IT sistemi ter upravnih, finančnih in vodstvenih sposobnosti ter poznavanja varstva podatkov. Upravni odbor o imenovanju izvršnega direktorja odloča z dvotretjinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Kandidata, ki ga izbere upravni odbor, pristojni odbori Evropskega parlamenta pred njegovim imenovanjem pozovejo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja članov odbora. Evropski parlament na podlagi takšne izjave sprejme mnenje, v katerem izrazi stališče glede izbranega kandidata. Upravni odbor obvesti Evropski parlament o tem, na kakšen način je upošteval to mnenje. Mnenje se do imenovanja kandidata obravnava kot osebno in zaupno.

3.   Upravni odbor v devetih mesecih pred koncem petletnega mandata v tesnem posvetovanju s Komisijo oceni zlasti rezultate, dosežene v prvem mandatu izvršnega direktorja in način, kako so bili doseženi.

4.   Upravni odbor lahko, ob upoštevanju poročila o oceni, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat za največ tri leta, če to upravičujejo cilji in naloge agencije.

5.   Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršnega direktorja. Pristojni odbori Evropskega parlamenta izvršnega direktorja v mesecu pred takim podaljšanjem pozovejo, naj da izjavo in odgovori na vprašanja njihovih članov.

6.   Izvršni direktor je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru.

7.   Izvršnega direktorja lahko razreši upravni odbor. Upravni odbor o tem odloča z dvotretjinsko večino vseh svojih članov z glasovalno pravico.

Člen 19

Svetovalne skupine

1.   Upravnemu odboru s strokovnimi nasveti, povezanimi z obsežnim IT sistemom, in zlasti s pripravo letnega delovnega programa, pomagajo naslednje svetovalne skupine:

(a)	svetovalna skupina za SIS II;

(b)	svetovalna skupina za VIS;

(c)	svetovalna skupina za Eurodac;

(d)	katera koli druga svetovalna skupina, povezana z obsežnim IT sistemom, če je tako določeno v ustreznem zakonodajnem instrumentu, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje tega sistema.

2.   Vse države članice, za katere je po pravu Unije zavezujoč kateri koli zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, vzpostavitev, uporabo in delovanje obsežnega IT sistema, in Komisija lahko imenujejo enega člana v svetovalno skupino, ki se ukvarja s tem sistemom; mandat članov je največ tri leta in je obnovljiv.

Tudi Danska imenuje člana v svetovalno skupino za takšen sistem, če se v skladu s členom 4 Protokola o stališču Danske odloči, da bo zakonodajni instrument, ki ureja razvoj, ustanovitev, delovanje in uporabo tega obsežnega IT sistema, prenesla v svoje notranje pravo.

Vse države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, ter ukrepov v zvezi z drugimi obsežnimi IT sistemi, in sodelujejo v določenem sistemu, imenujejo člana svetovalne skupine, ki se ukvarja s tem sistemom.

3.   Europol in Eurojust lahko imenujeta vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II. Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalno skupino za VIS.

4.   Člani upravnega odbora niso člani svetovalnih skupin. Izvršni direktor ali njegov zastopnik se lahko udeležita vseh sestankov svetovalnih skupin kot opazovalca.

5.   Postopki za delovanje in sodelovanje svetovalnih skupin so določeni v poslovniku agencije.

6.   Pri pripravi mnenja si člani vsake svetovalne skupine prizadevajo doseči konsenz. Če konsenza ni mogoče doseči, je utemeljeno stališče večine članov njeno mnenje. Zabeleži(-jo) se tudi utemeljeno(-a) stališče(-a) manjšine. Smiselno se uporablja člen 16(3) in (4). Člani, ki zastopajo države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda in ukrepov, povezanih z Eurodac, lahko izrazijo svoje mnenje glede vprašanj, o katerih ne morejo glasovati.

7.   Vsaka država članica in vsaka država, ki se je pridružila izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, spodbuja dejavnosti svetovalnih skupin.

8.   Za predsedovanje svetovalnim skupinam se smiselno uporablja člen 14.

POGLAVJE IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 20

Osebje

1.   Za osebje agencije in izvršnega direktorja se uporabljajo kadrovski predpisi ter pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Unije za namene uporabe teh kadrovskih predpisov.

2.   Agencija se za namene izvajanja kadrovskih predpisov obravnava kot agencija v smislu člena 1a(2) kadrovskih predpisov za uradnike.

3.   Agencija v zvezi s svojim osebjem izvaja pooblastila, dodeljena organu za imenovanje v skladu s kadrovskimi predpisi za uradnike in organu, ki je pooblaščen za sklenitev pogodb v skladu s pogoji za zaposlitev.

4.   Osebje agencije sestavljajo uradniki ter začasni oziroma pogodbeni uslužbenci. Upravni odbor vsako leto da soglasje, če bi pogodbe, ki jih namerava izvršni direktor podaljšati, v skladu s pogoji za zaposlitev postale pogodbe za nedoločen čas.

5.   Agencija ne zaposluje začasnega osebja za opravljanje občutljivih finančnih nalog.

6.   Komisija in države članice lahko agenciji začasno dodelijo uradnike ali nacionalne strokovnjake. Upravni odbor v ta namen sprejme potrebne izvedbene ukrepe, upoštevajoč večletni načrt kadrovske politike.

7.   Ne glede na člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike, agencija uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti.

8.   Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe iz člena 110 kadrovskih predpisov za uradnike.

Člen 21

Javni interes

Člani upravnega odbora, izvršni direktor in člani svetovalnih skupin se zavežejo, da bodo delovali v javnem interesu. V ta namen vsako leto dajo pisno izjavo o zavezanosti, ki se objavi.

Seznam članov upravnega odbora se objavi na spletni strani agencije.

Člen 22

Sporazum o sedežu in sporazumi glede tehničnih in podpornih lokacij

Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba agenciji zagotoviti v državah članicah gostiteljicah, in glede prostorov, ki ji jih navedene države članice omogočijo, ter posebna pravila, ki v državah članicah gostiteljicah veljajo za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje agencije in njihove družinske člane, so določena v sporazumu o sedežu agencije in sporazumih o tehničnih in podpornih lokacijah, ki jih sklenejo agencija in države članice gostiteljice po pridobitvi odobritve upravnega odbora.

Člen 23

Privilegiji in imunitete

Za agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije.

Člen 24

Odgovornost

1.   Pogodbeno odgovornost agencije določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.   Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene agencija.

3.   V primeru nepogodbene odgovornosti agencija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, poravna vso škodo, ki so jo povzročile njene službe ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4.   Sodišče Evropske unije je pristojno za reševanje odškodninskih sporov zaradi povrnitve škode iz odstavka 3.

5.   Osebno odgovornost osebja agencije do agencije urejajo določbe iz kadrovskih predpisov.

Člen 25

Jezikovna ureditev

1.   Za agencijo se uporablja Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (30).

2.   Ne glede na odločitve, sprejete na podlagi člena 342 PDEU, sta letni delovni program in letno poročilo o dejavnostih iz člena 12(1)(j) in (k) napisana v vseh uradnih jezikih institucij Unije.

3.   Prevajalske storitve, potrebne za delovanje agencije, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 26

Dostop do dokumentov

1.   Upravni odbor na predlog izvršnega direktorja najpozneje šest mesecev po 1. decembru 2012 sprejme pravila o dostopu do dokumentov agencije v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001.

2.   Odločitve, ki jih agencija sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, lahko povzročijo vložitev pritožb pri varuhu človekovih pravic ali postanejo predmet tožbe pred Sodiščem Evropske unije pod pogoji, določenimi v členih 228 in 263 PDEU.

Člen 27

Informacije in komuniciranje

1.   Agencija v skladu z zakonodajnimi instrumenti o razvoju, vzpostavitvi, delovanju in uporabi obsežnih IT sistemov in na lastno pobudo obvešča javnost o svojem področju dela. Zlasti zagotovi, da javnost in vse zainteresirane strani poleg objav iz člena 12(1)(j), (k), (w) in (y) ter člena 33(8) hitro dobijo tudi objektivne, zanesljive in razumljive informacije o njenem delu.

2.   Upravni odbor določi praktično ureditev za uporabo odstavka 1.

Člen 28

Varstvo podatkov

1.   Brez vpliva na določbe o varstvu podatkov, ki se uporabljajo, kot je določeno v zakonodajnih instrumentih o razvoju, vzpostavitvi, uporabi in delovanju obsežnih IT sistemov, se za podatke, ki jih obdeluje agencija v skladu s to uredbo, uporablja Uredba (ES) št. 45/2001.

2.   Upravni odbor določi ukrepe, na podlagi katerih agencija uporablja Uredbo (ES) št. 45/2001, zlasti oddelek 8 v zvezi z uradnikom, pristojnim za varstvo podatkov.

Člen 29

Pravila o varnosti na področju zaščite tajnih podatkov in občutljivih podatkov, ki niso tajni

1.   Agencija uporablja načela varnosti, opredeljena v Sklepu Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembah njenega poslovnika (31), vključno z določbami o izmenjavi, obdelavi in hrambi tajnih podatkov ter ukrepi za fizično varnost.

2.   Agencija uporablja tudi načela varnosti, ki jih je sprejela in jih izvaja Komisija, v zvezi z obdelavo občutljivih podatkov, ki niso tajni.

3.   Upravni odbor v skladu s členom 2 in členom 12(1)(p) določi notranjo sestavo agencije, potrebno za spoštovanje ustreznih varnostnih načel.

Člen 30

Varnost agencije

1.   Agencija je odgovorna za varnost in ohranjanje reda v stavbah, prostorih in na ozemlju, ki jih uporablja. Agencija uporablja varnostna načela in ustrezne določbe zakonodajnih instrumentov o razvoju, vzpostavitvi, uporabi in delovanju obsežnih IT sistemov.

2.   Države članice gostiteljice sprejmejo vse učinkovite in primerne ukrepe za ohranitev reda in varnosti v neposredni bližini stavb, prostorov in ozemelj, ki jih uporablja agencija, ter agenciji zagotovijo ustrezno zaščito v skladu z zadevnim sporazumom o sedežu in sporazumi o tehničnih in podpornih lokacijah, hkrati pa zagotovijo prost dostop do teh stavb, prostorov in ozemelj osebam, ki jih je pooblastila agencija.

Člen 31

Vrednotenje

1.   Komisija v tesnem sodelovanju z upravnim odborom v treh letih od 1. decembra 2012, nato pa na vsaka štiri leta, oceni delovanje agencije. V oceni se ugotovi, na kakšen način in v kolikšni meri agencija učinkovito prispeva k operativnemu upravljanju obsežnih IT sistemov s področja svobode varnosti in pravice ter izvaja naloge, ki so določene v uredbi, vključno z vlogo agencije v okviru strategije Unije za usklajeno, stroškovno-učinkovito in povezano informacijsko okolje na ravni Unije, ki bo oblikovana v prihodnjih letih.

2.   Na podlagi ocene iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z upravnim odborom izda priporočila za spremembe te uredbe, tudi zato da bi jo še bolj uskladili z navedeno strategijo Unije iz odstavka 1. Komisija ta priporočila, skupaj z mnenjem upravnega odbora in ustreznimi predlogi, posreduje Svetu, Evropskemu parlamentu in evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov.

POGLAVJE V

FINANČNE DOLOČBE

Člen 32

Proračun

1.   Ne glede na druge vrste prihodkov prihodke agencije sestavljajo:

(a)	subvencija Unije, vključena v splošni proračun Evropske unije (oddelek Komisija);

(b)	prispevek držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac;

(c)	morebitni finančni prispevki držav članic.

2.   Odhodki agencije med drugim vključujejo plače osebja, upravne stroške in stroške infrastrukture, stroške poslovanja ter izdatke v zvezi s pogodbami in sporazumi, ki jih sklene agencija. Izvršni direktor vsako leto na podlagi dejavnosti, ki jih izvaja agencija, pripravi osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje proračunsko leto in ga pošlje upravnemu odboru skupaj z organizacijsko shemo.

3.   Prihodki in odhodki agencije so uravnoteženi.

4.   Upravni odbor na podlagi osnutka, ki ga pripravi izvršni direktor, vsako leto sprejme osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije za naslednje finančno leto.

5.   Upravni odbor Komisiji in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, vsako leto do 10. februarja pošlje osnutek ocene prihodkov in odhodkov agencije ter splošne smernice, ki so podlaga za oceno, končno oceno pa jim pošlje vsako leto do 31. marca.

6.   Upravni odbor vsako leto do 31. marca Komisiji in proračunskemu organu predloži:

(a)	osnutek letnega delovnega programa;

(b)	posodobljeni večletni načrt kadrovske politike, določen v skladu s smernicami, ki jih je določila Komisija;

(c)	podatke o številu uradnikov, začasnih in pogodbenih uslužbencev, kot je opredeljeno v kadrovskih predpisih, za leti n – 1 in n ter oceno za leto n + 1;

(d)	podatke o prispevkih v naravi, ki so jih države članice gostiteljice dodelile agenciji;

(e)	oceno salda izkaza realizacije proračuna za leto n – 1.

7.   Komisija pošlje proračunskemu organu oceno prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Evropske unije.

8.   Na podlagi ocene prihodkov in odhodkov Komisija v osnutek splošnega proračuna Evropske unije vnese ocene, ki jih šteje za nujne za kadrovski načrt, in znesek subvencije iz splošnega proračuna, ki ga predloži proračunskemu organu v skladu s členom 314 PDEU.

9.   Proračunski organ odobri proračunska sredstva za subvencijo agenciji in sprejme njen kadrovski načrt.

10.   Proračun agencije sprejme upravni odbor. Ta je dokončen, ko je dokončno sprejet splošni proračun Evropske unije. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

11.   Za vse spremembe proračuna, vključno s kadrovskim načrtom, se uporabi isti postopek.

12.   Upravni odbor čim prej obvesti proračunski organ o tem, da namerava izvesti projekt, ki ima lahko znatne finančne posledice za njegov proračun, zlasti o kakršnem koli projektu v zvezi z nepremičninami, kot je najem ali nakup stavbnih objektov. O tem obvesti Komisijo in države, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac. Če namerava katera izmed vej proračunskega organa dati mnenje, o takem mnenju obvesti upravni odbor v dveh tednih po prejemu podatkov o projektu. Če ni odgovora, lahko agencija nadaljuje načrtovane dejavnosti.

Člen 33

Izvrševanje proračuna

1.   Proračun agencije izvršuje izvršni direktor.

2.   Izvršni direktor proračunskemu organu letno posreduje vse podatke, pomembne za izid postopkov ocenjevanja.

3.   Računovodja agencije do 1. marca naslednjega leta pošlje računovodji Komisije in Računskemu sodišču začasne računovodske izkaze agencije skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju med letom. Računovodja Komisije konsolidira začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

4.   Računovodja agencije proračunskemu organu do 31. marca naslednjega leta pošlje tudi poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju.

5.   Izvršni direktor po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa agencije v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 na svojo odgovornost sestavi zaključni račun agencije in ga pošlje v mnenje upravnemu odboru.

6.   Upravni odbor da mnenje o zaključnem računu agencije.

7.   Izvršni direktor proračunskemu organu, računovodji Komisije, Računskemu sodišču in državam, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, do 1. julija naslednjega leta pošlje zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora.

8.   Zaključni račun se objavi.

9.   Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe do 30. septembra. Izvršni direktor ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10.   Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse informacije, potrebne za nemoten potek postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto, kot je določeno v členu 146(3) Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002.

11.   Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament do 15. maja leta n + 2 izvršnemu direktorju razrešnico glede izvrševanja proračuna za leto n.

Člen 34

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. V pravilih ni izjem od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če so takšne izjeme izrecno potrebne za delovanje agencije in se Komisija z njim predhodno strinja.

Člen 35

Boj proti goljufijam

1.   Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999.

2.   Agencija pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o internih preiskavah Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in nemudoma izda ustrezne določbe, ki se uporabljajo za vse zaposlene.

3.   V sklepih o financiranju ter izvedbenih sporazumih in instrumentih na podlagi teh sklepov je izrecno določeno, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita preglede na kraju samem pri prejemnikih sredstev agencije in zastopnikih, odgovornimi za njihovo dodelitev.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Pripravljalni ukrepi

1.   Komisija je odgovorna za ustanovitev in začetno delovanje agencije, dokler agencija ni operativno sposobna izvrševati svojega proračuna.

2.   Dokler upravni odbor v skladu s členom 18 ne imenuje izvršnega direktorja in ta ne prevzame svojih dolžnosti, lahko Komisija v ta namen imenuje nekaj svojih uradnikov, vključno z uradnikom, ki bo začasno opravljal naloge izvršnega direktorja. Začasni izvršni direktor je lahko imenovan šele po sklicu upravnega odbora v skladu s členom 13(2).

Če izvršni direktor ne izpolnjuje obveznosti iz te uredbe, lahko upravni odbor zaprosi Komisijo, naj imenuje novega začasnega izvršnega direktorja.

3.   Začasni izvršni direktor lahko s soglasjem upravnega odbora odobri vsa plačila, za katera so na voljo sredstva v proračunu agencije, po sprejetju kadrovskega načrta agencije pa lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi. Če je to upravičeno, lahko upravni odbor omeji pooblastila začasnega izvršnega direktorja.

Člen 37

Sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac

V skladu z ustreznimi določbami posameznih pridružitvenih sporazumov se sprejme ureditev, v kateri bodo med drugim določeni narava, obseg in podrobna pravila za sodelovanje držav, ki so se pridružile izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda ter ukrepov, povezanih z Eurodac, pri delu agencije, vključno z določbami o finančnih prispevkih, osebju in glasovalnih pravicah.

Člen 38

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Agencija svoje odgovornosti, določene v členih 3 do 9, prevzame 1. decembra 2012.

---

(1)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2011 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 12. septembra 2011.

(2)  UL L 381, 28.12.2006, str. 4.

(3)  UL L 205, 7.8.2007, str. 63.

(4)  UL L 213, 15.6.2004, str. 5.

(5)  UL L 218, 13.8.2008, str. 60.

(6)  UL L 316, 15.12.2000, str. 1.

(7)  Uredba Sveta (ES) št. 407/2002 z dne 28. februarja 2002 o pravilih za izvedbo Uredbe (ES) št. 2725/2000 o vzpostavitvi sistema „Eurodac“ za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Dublinske konvencije (UL L 62, 5.3.2002, str. 1).

(8)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(9)  UL L 218, 13.8.2008, str. 129.

(10)  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

(11)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

(12)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(13)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(14)  UL L 136, 31.5.1999, str. 15.

(15)  UL L 56, 4.3.1968, str. 1.

(16)  UL L 357, 31.12.2002, str. 72.

(17)  UL L 66, 8.3.2006, str. 38.

(18)  UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

(19)  UL L 333, 17.12.2010, str. 58.

(20)  UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

(21)  UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(22)  UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

(23)  UL L 93, 3.4.2001, str. 40.

(24)  UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(25)  UL L 53, 27.2.2008, str. 1.

(26)  UL L 53, 27.2.2008, str. 5.

(27)  UL L 160, 18.6.2011, str. 21.

(28)  UL L 160, 18.6.2011, str. 19.

(29)  UL L 160, 18.6.2011, str. 39.

(30)  UL 17, 6.10.1958, str. 385/58.

(31)  UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

---