24.9.2009

SL

Uradni list Evropske unije

L 251/3

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 874/2009

z dne 17. septembra 2009

o določitvi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopkom, ki poteka na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte

(prenovitev)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 z dne 27. julija 1994 o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti (1) in zlasti člena 114 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 1239/95 z dne 31. maja 1995 o uvedbi izvedbenih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 2100/94 v zvezi s postopki, ki potekajo na Uradu Skupnosti za rastlinske sorte (2), je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Ker so potrebne dodatne spremembe, jo je treba zaradi jasnosti prenoviti.

(2)	Uredba (ES) št. 2100/94 („osnovna uredba“) vzpostavlja novo ureditev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, po kateri je žlahtniteljska pravica veljavna po vsej Skupnosti.

(3)

Urad Skupnosti za rastlinske sorte („Urad“) mora učinkovito izvajati tako ureditev s pomočjo uradov za preskušanje sort, ki opravljajo preskušanje sort rastlin, in s pomočjo storitev določenih nacionalnih agencij ali katerega od svojih poduradov, ustanovljenih v ta namen. Nujno je treba določiti odnose med Uradom in poduradi, uradi za preskušanje sort in nacionalnimi agencijami.

(4)	Urad mora uradom za preskušanje sort plačati pristojbino za opravljanje preskušanja na podlagi polnega povračila nastalih stroškov. Upravni svet mora določiti enotne metode za izračun stroškov.

(5)	Na odločbe Urada se je mogoče pritožiti pri Odboru za pritožbe. Sprejeti je treba določbe o postopku Odbora za pritožbe. Upravni svet lahko ustanovi še druge odbore za pritožbe, če je potrebno.

(6)	Poročila o preskušanju sorte, izdelana pod odgovornostjo organov države članice ali tretje države, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin, je treba šteti kot zadostno podlago za odločbo.

(7)

Dovoliti je treba uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev za vložitev prijav, ugovorov ali pritožb in vročitve dokumentov Urada. Poleg tega je treba Uradu omogočiti izdajo spričeval žlahtniteljskih pravic v Skupnosti v elektronski obliki. Omogočiti je treba tudi elektronsko objavo informacij glede žlahtniteljskih pravic v Skupnosti. Prav tako je treba dovoliti elektronsko shranjevanje datotek v zvezi s postopkom.

(8)	Predsednika Urada je treba pooblastiti, da določi vse potrebne podrobnosti glede uporabe elektronskih komunikacijskih sredstev ali sredstev shranjevanja.

(9)	Nekatere določbe členov 23, 29, 34, 35, 36, 42, 45, 46, 49, 50, 58, 81, 85, 87, 88 in 100 osnovne uredbe že jasno določajo, da se morajo sestaviti ali se lahko sestavijo podrobna pravila za njihovo izvedbo. Druga pravila je treba sestaviti za isti namen, če je potreba po večji jasnosti.

(10)	Pravila, ki urejajo vpise v registre, morajo določati začetek veljavnosti prenosa žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali prenos upravičenosti do te pravice.

(11)	Opravljen je bil posvet z Upravnim svetom Urada Skupnosti za rastlinske sorte.

(12)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za žlahtniteljske pravice –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

STRANKE V POSTOPKU, URAD IN URADI ZA PRESKUŠANJE SORT

POGLAVJE I

Stranke v postopku

Člen 1

Stranke v postopku

1.   Naslednje osebe so lahko stranke v postopku, ki poteka pred Uradom Skupnosti za rastlinske sorte, v nadaljnjem besedilu: Urad:

(a)	prijavitelj za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti;

(b)	ugovarjalec iz člena 59(2) Uredbe (ES) št. 2100/94, v nadaljnjem besedilu: osnovne uredbe;

(c)	imetnik ali imetniki žlahtniteljske pravice v Skupnosti, v nadaljnjem besedilu: imetnik;

(d)	katera koli oseba, katere prijava ali zahtevek je predpogoj za odločbo Urada.

2.   Urad lahko dovoli, da na podlagi pisnega zahtevka v postopku sodeluje katera koli oseba, ki jo neposredno in posamično to zadeva, razen tistih iz odstavka 1.

3.   Katera koli fizična ali pravna oseba in kateri koli organ, ki je lahko pravna oseba po veljavnem zakonu, se šteje, da je oseba v pomenu, ki ga določata odstavka 1 in 2.

Člen 2

Določitev strank v postopku

1.   Stranka v postopku se določi z imenom in naslovom.

2.   Imena fizičnih oseb vsebujejo priimek in ime. Imena pravnih oseb, družb in firm vsebujejo uradni naziv.

3.   Naslovi vsebujejo vse ustrezne upravne informacije, vključno z imenom države, kjer ima stranka v postopku stalno bivališče, sedež ali podjetje. Priporoča se samo en naslov za vsako stranko v postopku; kadar je navedenih več naslovov, se upošteva samo prvi omenjeni naslov, razen kadar stranka v postopku navede enega od drugih naslovov kot svoj službeni naslov.

Predsednik Urada določi podrobnosti v zvezi z naslovom, vključno z vsemi ustreznimi podrobnostmi glede drugih komunikacijskih povezav.

4.   Kadar je stranka v postopku pravna oseba, se določi z imenom in naslovom fizične osebe, ki stranko v postopku zakonito predstavlja po ustrezni nacionalni zakonodaji. Določbe odstavka 2 se smiselno uporabljajo za tako fizično osebo.

Urad lahko dovoli odstopanje od določb prvega stavka prvega pododstavka.

5.   Kadar je Komisija ali država članica stranka v postopku, posreduje predstavnika za vsak postopek, v katerem sodeluje.

Člen 3

Jeziki strank v postopku

1.   Jezik, ki je uradni jezik Evropske unije in ki ga stranka v postopku izbere in uporabi v dokumentu, ki je prvi naslovljen na Urad in podpisan v ta namen, stranka uporablja do dokončne odločbe Urada.

2.   Če stranka v postopku vloži dokument, ki ga podpiše v navedeni namen, v katerem koli drugem uradnem jeziku Evropske unije, razen v tistem, ki se uporablja v skladu z odstavkom 1, se šteje, da je bil dokument sprejet, ko Urad prejme prevod dokumenta od drugih služb. Urad lahko dovoli odstopanja od te zahteve.

3.   Če v ustnem postopku stranka uporablja jezik, ki ni uradni jezik Evropske unije, ki ga uporabljajo pristojni člani osebja Urada ali druge stranke v postopku ali oboji, in je jezik, ki ga stranka uporablja, stranka poskrbi za simultano prevajanje v navedeni uradni jezik. Če stranka ne poskrbi za to, se ustni postopek lahko nadaljuje v jezikih, ki jih uporabljajo pristojno osebje Urada in druge stranke v postopku.

Člen 4

Jeziki v ustnem postopku in pri dokaznem postopku

1.   Katera koli stranka v postopku in katera koli priča ali strokovnjak, ki priča v ustnem postopku, lahko uporabita katerega koli od uradnih jezikov Evropske unije.

2.   Če se dokazni postopek iz odstavka 1 dovoli na zahtevo stranke v postopku in če se stranka v postopku, priča ali strokovnjak ne more ustrezno izražati v katerem koli od uradnih jezikov Evropske unije, se lahko zaslišanje izvede samo, če stranka, ki je zahtevo vložila, poskrbi za tolmačenje v jezike, ki jih skupno uporabljajo vse stranke v postopku ali, v njihovi odsotnosti, osebje Urada.

Urad lahko dovoli odstopanje od prvega pododstavka.

3.   Izjave, ki jih dajo člani osebja Urada, stranke v postopku, priče ali strokovnjaki v enem od uradnih jezikov Evropske unije med ustnim postopkom ali med dokaznim postopkom, se zabeležijo v zapisnik v uporabljenem jeziku. Izjave v katerem koli drugem jeziku se zabeležijo v jeziku, ki ga uporabljajo člani osebja Urada.

Člen 5

Prevodi dokumentov strank v postopku

1.   Če stranka v postopku vloži dokument v jeziku, ki ni uradni jezik Evropske unije, lahko Urad od stranke v postopku zahteva prevod prejetih dokumentov v jezik, ki ga bo uporabila navedena stranka ali pristojni člani osebja Urada.

2.   Kadar stranka v postopku vloži prevod dokumenta ali ga je vložila, lahko Urad v določenem roku zahteva potrdilo, da prevod ustreza izvirniku.

3.   Če se prevod iz odstavka 1 in potrdilo iz odstavka 2 ne vložita, se šteje, da dokument ni bil prejet.

POGLAVJE II

Urad

Oddelek 1

Odbori Urada

Člen 6

Usposobljenost članov odborov

1.   Odbori iz člena 35(2) osnovne uredbe so po prostem preudarku predsednika Urada sestavljeni iz tehnično ali pravno usposobljenih članov ali obojih.

2.   Tehnični član ima diplomo ali priznane izkušnje na področju rastlinskih ved.

3.   Pravno usposobljen član ima diplomo iz prava ali priznane izkušnje na področju intelektualne lastnine ali registracije sort rastlin.

Člen 7

Odločbe odbora

1.   Poleg tega, da sprejema odločbe iz člena 35(2) osnovne uredbe, odbor obravnava:

—	odločbe, katerih izvajanje ni odloženo v skladu s členom 67(2) osnovne uredbe,

—	vmesni popravek v skladu s členom 70 osnovne uredbe,

—	vrnitev v prejšnje stanje v skladu s členom 80 osnovne uredbe in

—	porazdelitev sodnih stroškov v skladu s členom 85(2) osnovne uredbe in členom 75 te uredbe.

2.   Odločba odbora je sprejeta, če zanjo glasuje večina njegovih članov.

Člen 8

Pooblastilo posameznih članov odborov

1.   Odbor določi enega od svojih članov za svojega poročevalca.

2.   Poročevalec lahko zlasti:

(a)	izvaja naloge po členu 25 in nadzira oddajo poročil s strani uradov za preskušanje iz členov 13 in 14;

(b)	nadzira postopke v Uradu in opozarja na pomanjkljivosti, ki naj jih stranka v postopku odpravi, postavlja časovne roke in

(c)	zagotavlja tesno posvetovanje in izmenjavo informacij s strankami v postopku.

Člen 9

Vloga predsednika

Predsednik Urada zagotavlja doslednost odločb, ki se sprejmejo pod njegovo pristojnostjo. Posebej določa pogoje, pod katerimi se sprejemajo odločbe o ugovorih v skladu s členom 59 osnovne uredbe in tudi odločbe v skladu s členi 61, 62, 63 ali 66 navedene uredbe.

Člen 10

Posvetovanja

Člani osebja Urada lahko brezplačno uporabljajo prostore nacionalnih agencij, ki so določene v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe, in prostore uradov za preskušanje sort iz členov 13 in 14 te uredbe za občasna posvetovanja s strankami v postopku in tretjimi osebami.

Oddelek 2

Odbori za pritožbe

Člen 11

Odbori za pritožbe

1.   Za namen odločanja o pritožbah na odločbe iz člena 67 osnovne uredbe se ustanovi Odbor za pritožbe. Če je potrebno, lahko Upravni svet na predlog Urada ustanovi več odborov za pritožbe. V tem primeru določi razporeditev dela med tako ustanovljenimi odbori za pritožbe.

2.   Vsak odbor za pritožbe je sestavljen iz tehnično in pravno usposobljenih članov; člen 6(2) in (3) se uporablja smiselno. Predsednik je pravno usposobljen član.

3.   Predsednik Odbora za pritožbe določi enega od svojih članov, da pregleda pritožbo in o tem poroča. Takšna naloga lahko vsebuje, če je to primerno, dokazni postopek.

4.   Odločbe Odbora za pritožbe so sprejete, če zanje glasuje večina članov.

Člen 12

Tajništvo Odbora za pritožbe

1.   Predsednik Urada dodeli tajništvo Odboru za pritožbe; člani osebja Urada so izločeni iz tajništva, če so sodelovali v postopku, ki zadeva odločbe v pritožbenem postopku.

2.   Uslužbenci tajništva so pristojni zlasti za:

—	sestavljanje zapisnika ustnega postopka in dokaznega postopka v skladu s členom 63 te uredbe,

—	porazdelitev stroškov v skladu s členom 85(5) osnovne uredbe in členom 76 te uredbe ter

—	potrditev katere koli poravnave stroškov iz člena 77 te uredbe.

POGLAVJE III

Uradi za preskušanje sort

Člen 13

Določitev Urada za preskušanje sort iz člena 55(1) osnovne uredbe

1.   Ko Upravni svet pristojnemu uradu v državi članici zaupa odgovornost za preskušanje, predsednik Urada o tem obvesti tak urad, v nadaljnjem besedilu: Urad za preskušanje sort. Pooblastitev začne veljati na dan, ko predsednik Urada o tem izda uradno obvestilo. Ta določba se uporablja smiselno za preklic določitve Urada za preskušanje sort ob upoštevanju člena 15(6) te uredbe.

2.   Član osebja Urada za preskušanje sort, ki sodeluje pri preskušanju, ne sme nepooblaščeno uporabiti ali razkriti nobeni nepooblaščeni osebi katerih koli dejstev, dokumentov in podatkov, s katerimi se seznani med preskušanjem ali v povezavi s preskušanjem. Ta obveznost člane zavezuje še po zaključku zadevnega preskušanja, potem ko zapustijo službo in po preklicu določitve Urada za preskušanje sort.

3.   Odstavek 2 se uporablja smiselno za material sorte rastlin, ki ga je prijavitelj dal na voljo Uradu za preskušanje.

4.   Urad nadzira upoštevanje odstavkov 2 in 3 in odloča o izključitvi ali pomislekih, izrečenih glede članov osebja uradov za preskušanje sort v skladu s členom 81(2) osnovne uredbe.

Člen 14

Določitev Urada za preskušanje sort iz člena 55(2) osnovne uredbe

1.   Kadar Urad namerava zaupati odgovornost preskušanja sort agencijam v skladu s členom 55(2) osnovne uredbe, Upravnemu svetu predloži v odobritev izjavo, v kateri utemelji, zakaj so take agencije tehnično primerne, da postanejo uradi za preskušanje sort.

2.   Kadar Urad želi ustanoviti svoj podurad za preskušanje sort v skladu s členom 55(2) osnovne uredbe, Upravnemu svetu predloži v odobritev izjavo, v kateri utemelji, zakaj je ustanovitev takšnega podurada tehnično in ekonomsko primerna in kje bo lociran takšen podurad.

3.   Ko Upravni svet privoli na izjave z utemeljitvijo iz odstavkov 1 in 2, lahko predsednik Urada o takšni določitvi obvesti agencije iz odstavka 1 ali objavi določitev podurada v Uradnem listu Evropske unije, kot je navedeno v odstavku 2. Preklic je možen samo z dovoljenjem Upravnega sveta. Člen 13(2) in (3) se smiselno uporablja za člane osebja agencije iz odstavka 1 tega člena.

Člen 15

Postopek za določitev

1.   Določitev Urada za preskušanje sort se izvede s pisnim sporazumom med Uradom in Uradom za preskušanje sort, ki določa opravljanje preskušanja sort rastlin s strani Urada za preskušanje sort in plačilo pristojbin iz člena 58 osnovne uredbe. Če gre za enoto Urada iz člena 14(2) te uredbe, se določitev izvede z internimi pravili o delovnih metodah, ki jih izda Urad.

2.   Pisni sporazum učinkuje tako, da se dejanja, ki jih izvajajo ali naj bi jih izvajali člani osebja Urada za preskušanje sort v skladu s sporazumom in kolikor to zadeva tretje stranke, štejejo kot dejanja Urada.

3.   Kadar Urad za preskušanje sort namerava uporabljati storitve drugih tehnično usposobljenih organov v skladu s členom 56(3) osnovne uredbe, so ti organi imenovani v pisnem sporazumu z Uradom. Člen 81(2) osnovne uredbe in člen 13(2) in (3) te uredbe se uporabljata smiselno za člane osebja, ki jih to zadeva in ki se pisno zavežejo, da bodo spoštovali zaupnost.

4.   Urad plača Uradu za preskušanje sort pristojbino za izvajanje preskušanja na podlagi polnega povračila nastalih stroškov. Upravni svet določi enotne metode za izračun stroškov, ki veljajo za vse določene urade za preskušanje sort.

5.   Urad za preskušanje sort občasno predloži Uradu analizo stroškov izvedenega preskušanja in vzdrževanja potrebnih referenčnih zbirk. V pogojih iz odstavka 3 Urad za preskušanje sort Uradu predloži posebno revizijsko poročilo teles.

6.   Kateri koli preklic določitve Urada za preskušanje sort ni veljaven pred dnevom veljavnosti razveljavitve pisnega sporazuma iz odstavka 1.

NASLOV II

POSEBEN POSTOPEK PRED URADOM

POGLAVJE I

Prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti

Oddelek 1

Dejanja prijavitelja

Člen 16

Vložitev prijave

1.   Prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti se vloži pri Uradu ali pri določenih nacionalnih agencijah ali poduradih, ki so ustanovljeni v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe.

Kadar se prijava vloži pri Uradu, se lahko izpolni na papirju ali elektronsko. Kadar se vloži pri nacionalnih agencijah ali poduradih, se izpolni na papirju v dveh izvodih.

2.   Podatki, ki se pošljejo Uradu v skladu s členom 49(1)(b) osnovne uredbe, vključujejo:

—	podrobnosti o istovetnosti prijavitelja in, kadar je to primerno, njegovega zastopnika,

—	nacionalno agencijo ali podurad, kjer je bila vložena prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, in

—	začasno oznako sorte.

3.   Urad zagotovi naslednje brezplačne obrazce:

(a)	obrazec prijave in tehnični vprašalnik, ki sta namenjena vložitvi prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti;

(b)	obrazec za pošiljanje informacij iz odstavka 2, v katerem so navedene posledice v primeru, če informacije niso poslane.

4.   Obrazce iz odstavka 3 izpolni in podpiše prijavitelj. Kadar se prijava predloži elektronsko, se podpiše v skladu z drugim pododstavkom člena 57(3).

Člen 17

Prejem prijave

1.   Kadar nacionalna agencija, določena v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe, ali podurad, ustanovljen v skladu z isto uredbo, prejme prijavo, pošlje Uradu potrdilo o prejemu skupaj s prijavo, ki mora biti poslana v skladu s členom 49(2) osnovne uredbe. Potrdilo o prejemu vsebuje evidenčno številko nacionalne agencije ali podurada, število poslanih dokumentov in datum prejema pri nacionalni agenciji ali poduradu. Nacionalna agencija ali podurad izda prijavitelju izvod poslanega potrdila o prejemu.

2.   Kadar Urad prejme prijavo neposredno ali preko podurada ali nacionalne agencije, brez poseganja v druge določbe označi dokumente, ki sestavljajo prijavo, z evidenčno številko in datumom prejema v Uradu ter prijavitelju izda potrdilo o prejemu. Potrdilo vsebuje evidenčno številko Urada, število prejetih dokumentov, datum prejema v Uradu in datum prijave v skladu s členom 51 osnovne uredbe. Izvod potrdila o prejemu se izda nacionalni agenciji ali poduradu, preko katerega je Urad prejel prijavo.

3.   Če Urad prejme prijavo preko podurada ali nacionalne agencije več kot en mesec po tem, ko prijavitelj vloži prijavo, „datum prijave“ v skladu s členom 51 osnovne uredbe ne more biti pred datumom prejema v Uradu, razen če Urad na podlagi zadostne predložene dokumentacije ne ugotovi, da mu je prijavitelj posredoval informacije v skladu s členom 49(1)(b) osnovne uredbe in členom 16(2) te uredbe.

Člen 18

Pogoji iz člena 50(1) osnovne uredbe

1.   Če Urad ugotovi, da prijava ne ustreza pogojem iz člena 50(1) osnovne uredbe, prijavitelju sporoči ugotovljene pomanjkljivosti in navede, da se kot datum prijave v skladu s členom 51 navedene uredbe šteje datum, na katerega se prejmejo informacije, ki odpravljajo te pomanjkljivosti.

2.   Prijava izpolnjuje pogoj iz člena 50(1)(i) osnovne uredbe le, če sta navedena datum in država katere koli prve prodaje v skladu s členom 10(1) navedene uredbe ali če se v primeru, da te prodaje ni bilo, izjavi, da do take prodaje ni prišlo.

3.   Prijava izpolnjuje pogoj iz člena 50(1)(j) osnovne uredbe le, če sta datum in država, ki sta navedena v kateri koli predhodni prijavi za žlahtniteljsko pravico, po najboljšem vedenju prijavitelja, navedena v zvezi s:

—	prijavo za lastninsko pravico v zvezi s sorto in

—	prijavo za uradni sprejem sorte za potrjevanje in trženje

v državi članici ali članu Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin s tem, da uradni sprejem vsebuje tudi uradni opis sorte.

Člen 19

Pogoji iz člena 50(2) osnovne uredbe

1.   Če Urad ugotovi, da prijava ne ustreza določbam iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena ali člena 16 te uredbe, uporabi člen 17(2) te uredbe, vendar zahteva, da prijavitelj odpravi ugotovljene pomanjkljivosti v roku, ki ga določi Urad. Kadar te pomanjkljivosti niso odpravljene pravočasno, Urad nemudoma zavrne prijavo v skladu s členom 61(1)(a) osnovne uredbe.

2.   Prijava vsebuje naslednje podatke:

(a)	državljanstvo prijavitelja, če je fizična oseba, njegovo določitev kot stranke v postopku iz člena 2 te uredbe in, če ni žlahtnitelj, ime in naslov žlahtnitelja;

(b)	latinsko ime rodu, vrste ali podvrste, kateri sorta pripada, in splošno ime;

(c)	značilnosti sorte, ki so po mnenju prijavitelja jasno razločljive od drugih sort, medtem ko se druge sorte (če je to primerno) imenujejo za referenčne sorte za preskušanje;

(d)

žlahtnjenje, vzdrževanje in razmnoževanje sorte, vključno s podatki o: — značilnostih, imenu sorte ali, če tega ni, začasni oznaki in pridelavi katere koli druge sorte ali sort, katerih material mora biti vedno znova uporabljen za proizvodnjo sorte, ali — značilnostih, ki so bile gensko spremenjene, kadar zadevna vrsta predstavlja gensko spremenjene organizme v skladu s členom 2(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (4);

(e)	regijo in državo, v katerih je bila sorta požlahtnjena ali odkrita in razvita;

(f)	datum in državo, v kateri je prišlo do prve prodaje komponent sorte ali pridelanega materiala sorte, da se lahko oceni novost v skladu s členom 10 osnovne uredbe, ali izjavo, da do takšne prve prodaje še ni prišlo;

(g)	določitev organa, na katerega se naslovi prijava, in evidenčno številko prijav iz člena 18(3) te uredbe;

(h)	obstoječe nacionalne žlahtniteljske pravice ali kateri koli patent za sorto, ki velja v Skupnosti.

3.   Urad lahko zahteva katere koli potrebne informacije in dokumentacijo in, če je potrebno, dovolj risb ali fotografij za izvedbo preskušanja v takšnem časovnem roku, kot ga določi.

4.   Kadar sorta predstavlja gensko spremenjeni organizem v skladu s členom 2(2) Direktive 2001/18/ES, lahko Urad od prijavitelja zahteva, da posreduje izvod pisnega potrdila odgovornega organa, v katerem ta izjavlja, da preskušanje sorte po členih 55 in 56 osnovne uredbe ne predstavlja tveganja za okolje glede na standarde navedene direktive.

Člen 20

Zahtevanje prednostne pravice

Če prijavitelj, v smislu člena 52(2) osnovne uredbe, zahteva prednostno pravico, ki ni prva med tistimi, ki naj bi bile navedene v skladu s prvo alineo člena 18(3) te uredbe, Urad izjavi, da ima prednostni datum lahko samo takšna prejšnja prijava. Kadar je Urad izdal potrdilo o prejemu, ki vključuje datum vložitve prijave, ki ni prva od prijav, ki naj bi bile navedene, se šteje, da je prednostni datum ničen.

Člen 21

Upravičenost do žlahtniteljske pravice v Skupnosti med postopkom

1.   Ko je začetek postopka proti prijavitelju v zvezi z zahtevkom iz člena 98(4) osnovne uredbe vpisan v register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti, lahko Urad ustavi postopek prijave. Urad lahko določi datum, ko namerava nadaljevati z nerešenim postopkom.

2.   Ko je dokončna odločba o postopku ali katera koli druga prekinitev postopka iz odstavka 1 vpisana v register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti, Urad nadaljuje s postopkom. Lahko nadaljuje prej, vendar ne pred datumom, ki je že določen v skladu z odstavkom 1.

3.   Kadar se upravičenost do žlahtniteljske pravice v Skupnosti veljavno prenese na drugo osebo za namene Urada, lahko ta oseba nadaljuje s prijavo prvega prijavitelja, kot da bi bila njena, če o tem obvesti Urad v enem mesecu od vpisa končne sodbe v register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Za pristojbine v skladu s členom 83 osnovne uredbe, ki jih je že plačal prvi prijavitelj, velja, da jih je plačal naslednji prijavitelj.

Oddelek 2

Vodenje preskušanja

Člen 22

Določitev smernic za preskušanje

1.   Na predlog predsednika Urada Upravni svet izda smernice za preskušanje. V Uradnem listu iz člena 87 se objavita datum in vrsta, ki jo te smernice zadevajo.

2.   Če Upravni svet ne izda smernic za preskušanje, jih lahko začasno določi predsednik Urada. Začasne smernice prenehajo veljati z dnem, ko Upravni svet izda smernice. Kadar začasne smernice predsednika Urada odstopajo od smernic Upravnega sveta, to ne vpliva na preskušanje, ki se je začelo pred izdajo smernic Upravnega sveta; Upravni svet se lahko odloči drugače, če tako določajo okoliščine.

Člen 23

Pooblastila predsednika Urada

1.   Kadar Upravni svet izda smernice za preskušanje, ima predsednik Urada pooblastilo, da lahko doda dodatne značilnosti in njihovo izražanje v zvezi s sorto.

2.   Kadar predsednik Urada uporabi pooblastilo iz odstavka 1, se člen 22(2) uporablja smiselno.

Člen 24

Obveščanje Urada za preskušanje sort s strani Urada

V skladu s členom 55(3) osnovne uredbe Urad posreduje Uradu za preskušanje sort izvode naslednjih dokumentov v zvezi s sorto:

(a)	obrazca za prijavo, tehničnega vprašalnika in vsakega dodatnega dokumenta, ki ga predloži prijavitelj in ki vsebuje informacije, ki so potrebne za to, da se opravi preskušanje;

(b)	obrazcev, ki jih izpolni prijavitelj v skladu s členom 86 te uredbe;

(c)	dokumentov, ki se nanašajo na ugovor v zvezi s trditvijo, da pogoji, ki so določeni v členih 7, 8 in 9 osnovne uredbe, niso bili izpolnjeni.

Člen 25

Sodelovanje med Uradom in Uradom za preskušanje sort

Osebje Urada za preskušanje sort, ki je odgovorno za preskušanje, in poročevalec, določen v skladu s členom 8(1), sodelujejo v vseh fazah preskušanja. Sodelovanje obsega najmanj naslednje vidike:

(a)	poročevalec nadzira opravljanje preskušanja sort, vključno s pregledom lokacije poskusnih parcel in uporabljenih metod preskušanja;

(b)	podatke, ki jih navaja Urad za preskušanje sort glede podrobnosti o kateri koli prejšnji prodaji sorte, kar ne vpliva na druge preiskave, ki jih vodi Urad; ter

(c)	Urad za preskušanje sort predloži Uradu vmesna poročila za vsako obdobje rasti.

Člen 26

Oblika poročil o preskušanju

1.   Poročilo o preskušanju iz člena 57 osnovne uredbe podpiše odgovorni član osebja Urada za preskušanje sort in izrecno izjavi, da ima Urad izključne pravice do razpolaganja po členu 57(4) navedene uredbe.

2.   Določbe iz odstavka 1 se smiselno uporabljajo za katero koli vmesno poročilo, ki se predloži Uradu. Urad za preskušanje sort neposredno izda en izvod vsakega vmesnega poročila prijavitelju.

Člen 27

Druga poročila o preskušanju

1.   Urad lahko poročilo o rezultatih preskušanja sorte, ki ga je za uradne namene v državi članici izvajal ali ga izvaja eden od uradov, pristojnih za zadevno sorto v skladu s členom 55(1) osnovne uredbe, šteje za zadostno podlago za odločbo, če:

(a)	material, predložen za preskušanje sorte, količinsko in kakovostno ustreza standardom, določenim v skladu s členom 55(4) osnovne uredbe;

(b)	je bilo preskušanje sorte izvedeno na način, ki je skladen z določitvami Upravnega sveta po členu 55(1) osnovne uredbe in izdanimi smernicami za preskušanje ali splošnimi navodili po členu 56(2) navedene uredbe ter členih 22 in 23 te uredbe;

(c)	je imel Urad priložnost spremljati izvajanje zadevnega preskušanja sorte, in

(d)	kadar končno poročilo ni takoj na voljo, se vmesna poročila o vsakem obdobju rasti predložijo Uradu pred poročilom o preskušanju.

2.   Kadar Urad poročila o preskušanju iz odstavka 1 ne šteje za zadostno podlago za odločbo, lahko po posvetovanju s prijaviteljem in zadevnim uradom za preskušanje sort ukrepa v skladu s postopkom iz člena 55 osnovne uredbe.

3.   Urad in vsak pristojen nacionalni urad za sorte rastlin države članice nudijo drug drugemu upravno pomoč, tako da na zahtevo dajo na razpolago poročila o preskušanju sorte za namene presoje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti navedene sorte. Urad ali pristojen nacionalni urad za sorte rastlin za predložitev tovrstnega poročila zaračuna določeno pristojbino, o kateri se dogovorita zadevna urada.

4.   Urad lahko poročilo o rezultatih preskušanja sorte, ki je bilo izvedeno ali se izvaja za uradne namene v tretji državi, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin, šteje za zadostno podlago za odločbo, če je preskušanje sorte skladno s pogoji, določenimi v pisnem sporazumu med Uradom in pristojnim organom zadevne tretje države. Ti pogoji vključujejo vsaj naslednje:

(a)	pogoje glede predloženega materiala iz točke (a) odstavka 1;

(b)	da je bilo preskušanje sorte izvedeno v skladu z izdanimi smernicami za preskušanje ali splošnimi navodili po členu 56(2) osnovne uredbe;

(c)	da je Urad imel priložnost, da presodi primernost ustanov, ki izvajajo preskušanje zadevnih sort v navedeni tretji državi, in da spremlja izvajanje zadevnega preskušanja sorte, in

(d)	pogoje v zvezi z razpoložljivostjo poročil iz točke (d) odstavka 1.

Oddelek 3

Ime sorte

Člen 28

Predlog imena sorte

Predlog imena sorte se podpiše in vloži na Uradu ali v dveh izvodih, če je predlog priložen prijavi za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, vloženi pri določeni nacionalni agenciji ali poduradu, ustanovljenim v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe.

Obrazec za predlog imena sorte Urad zagotovi brezplačno.

Kadar se predlog imena sorte predloži elektronsko, se podpiše v skladu z drugim pododstavkom člena 57(3) te uredbe.

Člen 29

Pregled predloga

1.   Kadar predlog ni naveden v prijavi za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali kadar Urad ne more odobriti predlaganega imena sorte, Urad to takoj sporoči prijavitelju in od njega zahteva, da predloži predlog ali nov predlog ter navede, kakšne so posledice, če tega ne stori.

2.   Kadar Urad ob prejemu rezultatov preskušanja ugotovi v skladu s členom 57(1) osnovne uredbe, da prijavitelj še ni predložil nobenega predloga imena sorte, takoj zavrne prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti v skladu s členom 61(1)(c) navedene uredbe.

Člen 30

Smernice za ime sorte

Upravni svet sprejme smernice, ki vzpostavljajo enotne in ustaljene kriterije za določanje zadržkov za generično ime sorte iz člena 63(3) in (4) osnovne uredbe.

POGLAVJE II

Ugovor

Člen 31

Vlaganje ugovorov

1.   Ugovori po členu 59 osnovne uredbe vsebujejo:

(a)	ime prijavitelja in evidenčno številko prijave, proti kateri se vloži ugovor;

(b)	določitev ugovarjalca kot stranke v postopku, kot je navedeno v členu 2 te uredbe;

(c)	ime in naslov zastopnika, če ga je ugovarjalec imenoval;

(d)	izjavo o ugovorih iz člena 59(3) osnovne uredbe, ki je podlaga za ugovor, ter o podrobnostih, dokazih in argumentih, ki podpirajo ugovor.

2.   Če je vloženih več ugovorov v zvezi z isto prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, lahko Urad obravnava vse ugovore v enem postopku.

Člen 32

Zavrnitev ugovorov

1.   Če Urad ugotovi, da ugovor ne ustreza členu 59(1) in (3) osnovne uredbe ali členu 31(1)(d) te uredbe ali da nezadostno opredeljuje prijavo, proti kateri je vložen ugovor, ugovor zavrne kot nedopusten, razen če se te pomanjkljivosti ne odpravijo v takem roku, kot ga določi Urad.

2.   Če Urad ugotovi, da ugovor ne ustreza drugim določbam osnovne uredbe ali te uredbe, ga zavrne kot nedopustnega, razen če se te pomanjkljivosti ne odpravijo pred potekom roka za ugovor.

POGLAVJE III

Vzdrževanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Člen 33

Obveznosti imetnika po členu 64(3) osnovne uredbe

1.   Imetnik dovoli pregled semenskega materiala ustrezne sorte in lokacije, kjer se vzdržuje istovetnost sorte, da se posredujejo podatki, potrebni za oceno ohranjanja nespremenjenega stanja sorte v skladu s členom 64(3) osnovne uredbe.

2.   Imetnik mora voditi pisno dokumentacijo, da se olajša preverjanje primernih ukrepov iz člena 64(3) osnovne uredbe.

Člen 34

Tehnično preverjanje zavarovane sorte

Brez poseganja v člen 87(4) osnovne uredbe se tehnično preverjanje zavarovane sorte izvaja v skladu z ustrezno uporabljenimi smernicami za preskušanje, kadar je bila sorti podeljena žlahtniteljska pravica v Skupnosti. Za Urad, Urad za preskušanje sort in imetnika se smiselno uporabljajo člen 22 in členi 24 do 27 te uredbe.

Člen 35

Drug material, ki se uporablja za tehnično preverjanje

Ko imetnik predloži material sorte v skladu s členom 64(3) osnovne uredbe, lahko Urad za preskušanje sort s pristankom Urada preveri predloženi material tako, da pregleda drug material, vzet s posesti, kjer imetnik prideluje semenski material ali kjer se material prideluje z njegovim dovoljenjem, ali da pregleda material, vzet iz materiala, ki ga imetnik prodaja ali se prodaja z njegovim dovoljenjem ali ki so ga vzeli uradni organi države članice po uradni dolžnosti.

Člen 36

Spremembe imen sorte

1.   Kadar se mora ime sorte spremeniti v skladu s členom 66 osnovne uredbe, Urad imetniku sporoči razloge za spremembe, določi rok, v katerem mora imetnik predložiti ustrezni predlog za spremenjeno ime sorte, in opozori, da se v primeru, da imetnik tega ne stori, lahko razveljavi žlahtniteljska pravica v Skupnosti v skladu s členom 21 navedene uredbe.

2.   Kadar Urad predloga o spremembi imena sorte ne more odobriti, o tem nemudoma obvesti imetnika, znova določi rok, v katerem mora imetnik predložiti primeren predlog, in navede, da se v primeru, da imetnik tega ne stori, lahko razveljavi žlahtniteljska pravica v Skupnosti v skladu s členom 21 osnovne uredbe.

3.   Člena 31 in 32 te uredbe se uporabljata smiselno za ugovor, ki je vložen v skladu s členom 66(3) osnovne uredbe.

4.   Kadar se predlog za spremembo imena sorte predloži elektronsko, se podpiše v skladu z drugim pododstavkom člena 57(3).

POGLAVJE IV

Licence Skupnosti, ki jih prizna Urad

Oddelek 1

Prisilne licence na podlagi člena 29 osnovne uredbe

Člen 37

Prijava za prisilno licenco

1.   Prijava za prisilno licenco na podlagi člena 29(1), (2) in (5) osnovne uredbe vsebuje:

(a)	določitev prosilca in ugovarjajočega imetnika sorte kot stranki v postopku;

(b)	ime sorte in rastlinsko vrsto zadevne sorte ali sort;

(c)	predlog za vrsto dejanj, ki jih zajema prisilna licenca;

(d)	izjavo o javnem interesu, vključno s podrobnostmi o dejstvih, dokazih in argumentih, ki so navedeni v podporo javnemu interesu;

(e)	v primeru prijave, navedene v členu 29(2) osnovne uredbe, prijava vsebuje predlog za kategorijo oseb, ki se jim podeli prisilna licenca, vključno s posebnimi zahtevami, ki zadevajo navedeno kategorijo oseb, če je to potrebno;

(f)	predlog za pravično nadomestilo in osnovo za izračun nadomestila.

2.   Prijava za prisilno licenco iz člena 29(5a) osnovne uredbe vsebuje:

(a)	določitev prosilca, ki ima patentne pravice, in ugovarjajočega imetnika sorte kot stranki v postopku;

(b)	ime sorte in rastlinsko vrsto zadevne sorte ali sort;

(c)	overjen izvod patentnega potrdila, na katerem so navedeni številka patenta in patentni zahtevki za biotehnološki izum ter organ, ki je izdal patent;

(d)	predlog za vrsto dejanj, ki jih zajema prisilna licenca;

(e)	predlog za pravično nadomestilo in osnovo za izračun nadomestila;

(f)	izjavo, ki navaja, zakaj biotehnološki izum predstavlja pomemben tehnični napredek znatnega gospodarskega interesa v primerjavi z zavarovano sorto, vključno s podrobnostmi o dejstvih, dokazih in argumentih, ki so navedeni v podporo zahtevku;

(g)	predlog za določitev območja uporabe licence, ki ne sme presegati območja uporabe patenta iz točke (c).

3.   Prijava za navzkrižno licenco iz drugega pododstavka člena 29(5a) osnovne uredbe vsebuje:

(a)	določitev prosilca, ki ima patentne pravice, in ugovarjajočega imetnika sorte kot stranki v postopku;

(b)	ime sorte in rastlinsko vrsto zadevne sorte ali sort;

(c)	overjen izvod patentnega potrdila, na katerem so navedeni številka patenta in patentni zahtevki za biotehnološki izum ter organ, ki je izdal patent;

(d)	uradno listino, ki potrjuje, da je bila prisilna licenca za patentirani biotehnološki izum izdana imetniku žlahtniteljske pravice;

(e)	predlog za vrsto dejanj, ki jih zajema navzkrižna licenca;

(f)	predlog za pravično nadomestilo in osnovo za izračun nadomestila;

(g)	predlog za določitev območja uporabe navzkrižne licence, ki ne sme presegati območja uporabe patenta iz točke (c).

4.   Prijavi za prisilno licenco se priložijo dokumenti, ki potrjujejo, da je prosilec zaprosil imetnika žlahtniteljske pravice za licenčno pogodbo in je ni pridobil. Če za podelitev prisilne licence prosi Komisija ali država članica na podlagi člena 29(2) osnovne uredbe, se lahko Urad v primeru višje sile odreče temu pogoju.

5.   Zahtevek za licenčno pogodbo se šteje za zavrnjen po odstavku 4, če:

(a)	ugovarjajoči imetnik v primernem roku ni dal končnega odgovora osebi, ki zahteva tako pravico, ali

(b)	je ugovarjajoči imetnik odklonil dodelitev licenčne pogodbe osebi, ki jo zahteva, ali

(c)	je ugovarjajoči imetnik ponudil licenco osebi, ki jo zahteva, pod očitno nerazumnimi osnovnimi pogoji, vključno s tistimi, ki zadevajo plačilo licenčnine, ali pod pogoji, ki so, gledano v celoti, očitno nerazumni.

Člen 38

Pregled prijave za prisilno licenco

1.   Ustni postopek in dokazni postopek se načeloma izvedeta skupaj na eni obravnavi.

2.   Zahteve po nadaljnjih obravnavah se ne sprejmejo, razen kadar so se okoliščine spremenile med obravnavo ali po njej.

3.   Preden sprejme odločbo, Urad povabi zadevni stranki, da se sporazumno dogovorita o licenčni pogodbi. Če je primerno, Urad poda predlog za tako sporazumno poravnavo.

Člen 39

Uživanje žlahtniteljske pravice v Skupnosti med postopkom

1.   Če je bil začetek postopka proti imetniku v zvezi z zahtevkom iz člena 98(1) osnovne uredbe vpisan v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, lahko Urad prekine postopek o podelitvi prisilne licence. Postopek se ne nadaljuje, dokler se v isti register ne vpiše dokončna odločba ali kateri koli drugi zaključek takega postopka.

2.   Če je prenos žlahtniteljske pravice v Skupnosti zavezujoč za Urad, novi imetnik vstopi v postopek kot stranka na zahtevo prijavitelja, če je navedeni prijavitelj neuspešno zahteval od novega imetnika, da mu izda licenco v dveh mesecih po prejemu sporočila Urada, da je ime novega imetnika vpisano v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti. Prijavitelj v zahtevku navede dovolj dokumentarnih dokazil za svoja neuspešna prizadevanja in ravnanje novega imetnika, če je to primerno.

3.   V primeru prijave iz člena 29(2) osnovne uredbe novi imetnik vstopi v postopek kot stranka. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja.

Člen 40

Vsebina odločbe o prijavi

Pisno odločbo podpiše predsednik Urada. Odločba vsebuje:

(a)	izjavo, da je odločbo izdal Urad;

(b)	datum sprejema odločbe;

(c)	imena članov odbora, ki so sodelovali v postopku;

(d)	imena strank v postopku in njihovih zastopnikov;

(e)	sklic na mnenje Upravnega sveta;

(f)	izjavo o zadevah, o katerih se je odločalo;

(g)	povzetek dejstev;

(h)	razloge za odločbo;

(i)	odločitev Urada; če je treba, odločitev vsebuje dejanja, ki jih zajema prisilna licenca, posebne pogoje v zvezi s tem in kategorijo oseb, vključno z ustreznimi specifičnimi zahtevami, ki zadevajo tako kategorijo, če je primerno.

Člen 41

Podelitev prisilne licence

1.   Odločba o podelitvi prisilne licence na podlagi člena 29(1), (2) in (5) osnovne uredbe vsebuje izjavo o zadevnem javnem interesu.

2.   Javni interes lahko vsebuje zlasti naslednje razloge:

(a)	zaščita življenja ali zdravja ljudi, živali ali rastlin;

(b)	potreba, da se trgu ponudi material s posebnimi lastnostmi;

(c)	potreba, da se vzdržuje spodbuda po nadaljevanju žlahtnenja sort.

3.   Odločba o podelitvi prisilne licence na podlagi člena 29(5a) osnovne uredbe vsebuje izjavo o razlogih, zakaj izum predstavlja pomemben tehnični napredek znatnega gospodarskega interesa. Razlogi, zakaj izum predstavlja pomemben tehnični napredek znatnega gospodarskega interesa v primerjavi z zavarovano sorto, so zlasti naslednji:

(a)	izboljšanje načinov pridelave;

(b)	izboljšanje okolja;

(c)	izboljšanje tehnik za enostavnejšo uporabo genske raznovrstnosti;

(d)	izboljšanje kakovosti;

(e)	izboljšanje donosa;

(f)	izboljšanje odpornosti;

(g)	izboljšanje prilagajanja posebnim podnebnim in/ali okoljskim razmeram.

4.   Prisilna licenca je neizključna.

5.   Prisilna licenca ni prenosljiva, razen skupaj s tistim delom podjetja, ki uporablja prisilno licenco, ali v primerih iz člena 29(5) osnovne uredbe, skupaj s priznanjem pravic izpeljane sorte.

Člen 42

Pogoji, ki se nanašajo na osebo, kateri je podeljena prisilna licenca

1.   Brez poseganja v druge pogoje iz člena 29(3) osnovne uredbe so osebi, kateri je podeljena prisilna licenca, na voljo ustrezna finančna in tehnična sredstva, da lahko uporablja prisilno licenco.

2.   Skladnost s pogoji, ki se nanašajo na prisilno licenco in ki so določeni v odločbi, se šteje za „okoliščino“ v smislu člena 29(4) osnovne uredbe.

3.   Urad zagotovi, da oseba, ki ji je podeljena prisilna licenca, ne more začeti pravnega postopka zaradi kršenja žlahtniteljske pravice v Skupnosti, razen če ni imetnik zavrnil ali zanemaril zahtevek, da to stori, v dveh mesecih po tem, ko so to od njega zahtevali.

Člen 43

Kategorija oseb, ki ustrezajo posebnim zahtevam v skladu s členom 29(2) osnovne uredbe

1.   Katera koli oseba, ki namerava uporabiti prisilno licenco in spada v kategorijo oseb, ki ustrezajo posebnim zahtevam iz člena 29(2) osnovne uredbe, izjavi svojo namero Uradu in imetniku v priporočenem pismu z obvestilom pošte o prispetju priporočene pošiljke. Izjava vsebuje:

(a)	ime in naslov osebe, kakor je določeno za stranke v postopku v skladu s členom 2 te uredbe;

(b)	izjavo o dejstvih, ki izpolnjujejo posebne zahteve;

(c)	izjavo o postopkih, ki naj se izvedejo, ter

(d)	zagotovilo, da oseba razpolaga z ustreznimi finančnimi sredstvi, kot tudi informacije o tehnični zmogljivosti za uporabo prisilne licence.

2.   Urad na zahtevo vpiše osebo v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, če je taka oseba izpolnila pogoje v zvezi z izjavo, navedeno v odstavku 1. Takšna oseba ni upravičena do uporabe prisilne licence pred vpisom. Navedena oseba in imetnik se obvestita o vpisu.

3.   Člen 42(3) se smiselno uporablja za osebo, ki je vpisana v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti v skladu z odstavkom 2 tega člena. Katera koli sodba ali drugačen zaključek pravnega postopka v zvezi s kršitvijo se uporablja za druge osebe, ki so vpisane ali bodo vpisane.

4.   Vpis iz odstavka 2 se lahko izbriše samo na podlagi tega, da so se posebne zahteve, ki so določene v odločbi o podelitvi prisilne licence, ali finančne in tehnične zmogljivosti, določene v skladu z odstavkom 2, spremenile po več kakor enem letu po tem, ko je bila podeljena prisilna licenca, in v roku, določenem v podelitvi. Vpisana oseba in imetnik se obvestita o izbrisu vpisa.

Oddelek 2

Pravice uporabe v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe

Člen 44

Pravice uporabe v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe

1.   Zahtevek, da mu novi imetnik prizna neizključno pogodbeno pravico izkoriščanja iz člena 100(2) osnovne uredbe, vloži prejšnji imetnik v dveh mesecih ali oseba, ki je pravico izkoriščanja uresničevala, v štirih mesecih po prejemu obvestila Urada, da je bilo ime novega imetnika vpisano v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti.

2.   Prijavi za podelitev pravice izkoriščanja v skladu s členom 100(2) osnovne uredbe se priložijo dokumenti, ki spremljajo neuspešni zahtevek iz odstavka 1 tega člena. Določbe iz člena 37(1)(a), (b), (c) in (5), člena 38, člena 39(3), člena 40 razen točke (f), člena 41(3) in (4) ter člena 42 te uredbe se smiselno uporabljajo.

NASLOV III

POSTOPEK PRED ODBOROM ZA PRITOŽBE

Člen 45

Vsebina pritožbe

V pritožbi se navede:

(a)	imenovanje pritožnika kot stranke v pritožbenem postopku v skladu členom 2;

(b)	evidenčna številka odločbe, proti kateri je vložena pritožba, in izjava o tem, kakšne spremembe ali razveljavitve odločbe se zahtevajo.

Člen 46

Prejem pritožbe

Ko Urad prejme pritožbo, jo označi z evidenčno številko pritožbenega postopka in datumom prejema v Uradu ter pritožnika obvesti o roku, v katerem mora navesti razloge za pritožbo; na opustitev tega obvestila se ni mogoče sklicevati.

Člen 47

Sodelovanje kot stranka v pritožbenem postopku

1.   Urad takoj pošlje izvod pritožbe, ki je označena z evidenčno številko in datumom prejema, strankam v postopku, ki so že sodelovale v postopku pred Uradom.

2.   Stranke v postopku, navedene v odstavku 1, lahko ukrepajo kot stranke v pritožbenem postopku v dveh mesecih po tem, ko je bil poslan izvod pritožbe.

Člen 48

Vloga Urada

1.   Organ Urada, naveden v členu 70(1) osnovne uredbe, in predsednik Odbora za pritožbe zagotovijo z internimi pripravljalnimi ukrepi, da Odbor za pritožbe pregleda primer takoj po predložitvi zadeve; predsednik posebej izbere dva druga člana v skladu s členom 46(2) navedene uredbe in določi poročevalca pred predajo primera.

2.   Pred predajo primera organ Urada iz člena 70(1) osnovne uredbe takoj posreduje izvode dokumentov, ki jih je prejela stranka v pritožbenem postopku, drugim strankam v pritožbenem postopku.

3.   Predsednik Urada poskrbi za objavo informacij iz člena 89 pred predajo zadeve.

Člen 49

Zavrnitev pritožbe kot nedopustne

1.   Če pritožba ne ustreza določbam osnovne uredbe in še posebej členom 67, 68 in 69 osnovne uredbe ali določbam te uredbe in še posebej členu 45 te uredbe, Odbor za pritožbe o tem obvesti pritožnika in zahteva, da v določenem roku, če je mogoče, odpravi pomanjkljivosti. Če pritožba ni pravočasno popravljena, jo Odbor za pritožbe zavrne kot nedopustno.

2.   Kadar se vloži pritožba proti odločbi Urada, proti kateri je ravno tako vložena neposredna pritožba po členu 74 osnovne uredbe, Odbor za pritožbe takoj posreduje pritožbo kot tožbo Sodišču Evropskih skupnosti, s privoljenjem pritožnika; če pritožnik na to ne pristane, pritožbo zavrne kot nedopustno. Če se vloži pritožba pri Sodišču, velja, da je taka pritožba vložena na Sodišču na datum prejema v Uradu po členu 46 te uredbe.

Člen 50

Ustni postopek

1.   Po predaji zadeve predsednik Odbora za pritožbe nemudoma pokliče stranke v pritožbenem postopku na ustni postopek, kakor to določa člen 77 osnovne uredbe, in jih opozori na vsebino člena 59(2) te uredbe.

2.   Ustni postopek in dokazni postopek se načeloma izvedeta na eni obravnavi.

3.   Zahteve po nadaljnjih obravnavah se ne sprejmejo, razen kadar so se okoliščine spremenile med ali po obravnavi.

Člen 51

Preskus pritožb

Če ni drugače določeno, se določbe v zvezi s postopkom, ki poteka na Uradu, uporabljajo smiselno za pritožbeni postopek; stranke v postopku se v tem pogledu obravnavajo kot stranke v pritožbenem postopku.

Člen 52

Odločba o pritožbi

1.   V treh mesecih po zaključku ustnega postopka se strankam v pritožbenem postopku odločba o pritožbi pošlje v pisni obliki na kateri koli način, določen v členu 64(3).

2.   Odločbo podpišeta predsednik Odbora za pritožbe in poročevalec, določen v skladu s členom 48(1). Odločba vsebuje:

(a)	izjavo o tem, da odločbo izreče Odbor za pritožbe;

(b)	datum sprejetja odločbe;

(c)	imena predsednika in drugih članov Odbora za pritožbe, ki so sodelovali v pritožbenem postopku;

(d)	imena strank v pritožbenem postopku in njihovih zastopnikov;

(e)	izjavo o zadevah, o katerih se je odločalo;

(f)	povzetek dejstev;

(g)	razloge za odločbo;

(h)	odločitev Odbora za pritožbe, vključno z odločitvijo, kadar je to potrebno, glede dodelitve stroškov ali povračila pristojbin.

3.   Odločbi Odbora za pritožbe v pisni obliki se priloži pravni pouk, da je možna nadaljnja pritožba, skupaj z rokom za vložitev takšne nadaljnje pritožbe. Stranke v pritožbenem postopku se ne morejo sklicevati na opustitev pouka.

NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE V ZVEZI S POSTOPKOM

POGLAVJE I

Odločbe, sporočanje in dokumenti

Člen 53

Odločbe

1.   Katero koli odločbo Urada podpiše predsednik Urada in navede ime člana osebja, ki je ustrezno pooblaščen v skladu s členom 35 osnovne uredbe.

2.   Kadar ustni postopek poteka pred Uradom, so odločbe lahko izrečene ustno. Pozneje se strankam v postopku vroči pisna odločba v skladu s členom 64.

3.   Odločbam Urada, na katere se je mogoče pritožiti v skladu s členom 67 osnovne uredbe ali na katere je mogoč neposredni ukrep po členu 74 osnovne uredbe, se priloži izjava o navedeni pritožbi ali, če je mogoče, neposrednem ukrepu, skupaj z rokom, določenim za vložitev take pritožbe ali neposrednega ukrepa. Stranke v postopku se ne morejo sklicevati na opustitev pouka.

4.   Popravijo se jezikovne napake, napake pri prepisovanju in očitne napake pri odločbah Urada.

Člen 54

Potrdilo o žlahtniteljski pravici v Skupnosti

1.   Kadar Urad podeli žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, izda skupaj z odločbo o podelitvi tudi potrdilo o žlahtniteljski pravici v Skupnosti kot dokazilo o podelitvi.

2.   Urad izda potrdilo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti v katerem koli uradnem jeziku ali jezikih Evropske unije, ki jih zahteva imetnik.

3.   Na zahtevo lahko Urad izda tudi izvod potrdila upravičeni osebi, če ugotovi, da se je originalno potrdilo izgubilo ali da je uničeno.

Člen 55

Sporočanje

Če ni drugače določeno, se pri vsakem sporočilu Urada ali Urada za preskušanje sort navede ime pristojnega člana osebja.

Člen 56

Pravica do navedbe svojega mnenja

1.   Če Urad ugotovi, da ne more sprejeti odločbe pod zahtevanimi pogoji, ugotovljene pomanjkljivosti sporoči stranki v postopku in zahteva, da stranka te pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga določi. Če ugotovljene pomanjkljivosti niso pravočasno odpravljene, Urad nadaljuje s sprejemanjem odločbe.

2.   Če Urad prejme opombe stranke v postopku, jih posreduje drugim strankam v postopku in zahteva, če se mu to zdi potrebno, da odgovorijo v roku, ki ga določi. Če Urad odgovora ne prejme pravočasno, ne upošteva nobenega dokumenta, ki prispe pozneje.

Člen 57

Dokumenti, ki jih vložijo stranke v postopku

1.   Kakršni koli dokumenti, ki jih vloži stranka v postopku, se pošljejo po pošti, dostavijo osebno ali pošljejo elektronsko.

Podrobnosti v zvezi z elektronskim pošiljanjem določi predsednik Urada.

2.   Za datum prejema katerega koli dokumenta strank v postopku se šteje datum, ko je dokument dejansko prispel na Urad ali, če je bil vložen elektronsko, ko je prispel v Urad elektronsko.

3.   Z izjemo priloženih dokumentov morajo stranke v postopku ali njihovi zastopniki podpisati vse dokumente, ki jih predložijo.

Kadar se dokument Uradu predloži elektronsko, je elektronsko podpisan.

4.   Če dokument ni bil pravilno podpisan ali je predloženi dokument nepopoln ali nečitljiv ali Urad dvomi o točnosti dokumenta, Urad pošiljatelja ustrezno obvesti in ga pozove, da predloži original dokumenta, podpisan v skladu z odstavkom 3, ali v roku enega meseca ponovno pošlje izvod originala.

Kadar je zahteva izpolnjena v določenem roku, se za datum prejema podpisanega dokumenta ali ponovne predložitve šteje datum prejema prvega dokumenta. Kadar zahteva ni izpolnjena, se šteje, da dokument ni bil prejet.

5.   Takšne dokumente je treba poslati drugim strankam v postopku ter zadevnemu uradu za preskušanje sort ali pa se dokumentacija, ki zadeva dve prijavi ali več za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali pravico izkoriščanja, predloži v zadostnem številu izvodov. Stroške za manjkajoče izvode krijejo stranke v postopku.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dokumente, ki se predložijo elektronsko.

Člen 58

Listinski dokazi

1.   Dokazila o končnih sodbah ali odločbah, razen odločb Urada, ali druge listinske dokaze, ki jih morajo predložiti stranke v postopku, se lahko pošljejo s predložitvijo neoverjenega izvoda.

2.   Kadar Urad dvomi v istovetnost dokazil iz odstavka 1, lahko zahteva predložitev originala ali overjenega izvoda.

POGLAVJE II

Ustni postopek in dokazni postopek

Člen 59

Poziv na ustni postopek

1.   Stranke v postopku so povabljene na ustni postopek, kakor to določa člen 77 osnovne uredbe, in opozorjene na odstavek 2 istega člena. Stranke v postopku se o obravnavi obvestijo najmanj en mesec prej, razen če se stranke v postopku in Urad strinjajo s krajšim rokom obvestila.

2.   Če se stranka v postopku, ki je bila pravilno vabljena, da se udeleži ustnega postopka na Uradu, postopka ne udeleži v skladu s povabilom, se lahko postopek nadaljuje brez nje.

Člen 60

Dokazni postopek s strani Urada

1.   Kadar je po mnenju Urada potrebno ustno zaslišanje strank v postopku ali prič ali strokovnjakov, ali je potrebna preiskava, Urad za ta namen sprejme odločbo in navede načine, kako namerava dobiti dokaze, relevantna dejstva, ki jih je treba dokazati, ter datum, čas in kraj zaslišanja ali preiskave. Če stranka v postopku zahteva ustne dokaze od prič in strokovnjakov, se v odločbi Urada navede rok, v katerem mora stranka v postopku, ki vloži zahtevek, Uradu sporočiti imena in naslove prič in strokovnjakov, za katere stranka v postopku želi, da se jih zasliši.

2.   Stranka v postopku, priča ali strokovnjak, ki predloži dokaze, se o pozivu obvesti najmanj en mesec prej, razen če se Urad, stranka v postopku, priča ali strokovnjak strinjajo s krajšim rokom. Poziv vsebuje:

(a)	izvleček odločbe iz odstavka 1 s posebno navedbo datuma, časa in kraja preiskave, ki je naročena, in navedbo dejstev glede tega, katere stranke v postopku, priče in strokovnjaki bodo zaslišani;

(b)	imena strank v postopku in podrobnosti o pravicah, na katere se priče ali strokovnjaki lahko sklicujejo po določbah člena 62(2), (3) in (4);

(c)	izjavo o tem, da stranka v postopku, priča ali strokovnjak lahko zahteva, da ga zaslišijo pristojni sodni ali drugi organi v državi njihovega stalnega bivališča, in zahtevo, da v roku, ki ga določi Urad, obvestijo Urad, ali so pripravljeni nastopiti pred tem organom.

3.   Preden se lahko stranka v postopku, priča ali strokovnjak zasliši, se obvesti, da Urad lahko zahteva od pristojnega sodnega ali drugega organa v državi njihovega stalnega bivališča, da pregleda njihove dokaze pod prisego ali na kakšen drug zavezujoč način.

4.   Stranke v postopku se obvesti o zaslišanju priče ali strokovnjaka pred pristojnim sodnim ali drugim organom. Stranke v postopku imajo pravico, da so prisotne in da postavljajo vprašanja strankam v postopku, pričam in strokovnjakom, ki pričajo, s posredovanjem organa ali neposredno.

Člen 61

Pooblastitev strokovnjakov

1.   Urad odloči, v kakšni obliki mora biti poročilo, ki ga predloži imenovani strokovnjak.

2.   Pooblastilo strokovnjaka vključuje:

(a)	natančen opis njegove naloge;

(b)	rok, določen za predložitev poročila;

(c)	imena strank v postopku;

(d)	vse podrobnosti o pravicah, na katere se lahko sklicuje po členu 62(2), (3) in (4).

3.   Urad lahko zahteva, da Urad za preskušanje sort, ki je izvedel preskušanje ustrezne sorte, za pripravo strokovnega poročila da na voljo material v skladu z navodili. Če je potrebno, lahko Urad zahteva material tudi od strank v postopku ali tretjih oseb.

4.   Strankam v postopku se posreduje izvod in, kadar je to primerno, prevod katerega koli pisnega poročila.

5.   Stranke v postopku lahko strokovnjaku nasprotujejo. Člena 48(3) in 81(2) osnovne uredbe se smiselno uporabljata.

6.   Člen 13(2) in (3) se smiselno uporablja za strokovnjaka, ki ga imenuje Urad. Ko Urad imenuje strokovnjaka, ga obvesti o zahtevi za zaupnost podatkov.

Člen 62

Stroški dokaznega postopka

1.   Dokazni postopek je lahko pogojen s pologom zneska, ki ga Uradu plača stranka v postopku, ki je zahtevala dokazni postopek, in ki ga določi Urad, glede na oceno stroškov.

2.   Priče in strokovnjaki, ki jih Urad pozove in ki pričajo pred Uradom, so upravičeni do primernega povračila potnih stroškov in stroškov bivanja. Lahko se jim da predujem.

3.   Priče, ki jim pripada povračilo stroškov po odstavku 2, so tudi upravičene do primernega nadomestila za izgubo zaslužka, strokovnjaki, razen če niso člani osebja uradov za preskušanje sort, pa do honorarjev za svoje delo. Ta plačila se izvedejo po končanem dokaznem postopku za priče in po tem, ko so opravili svoje dolžnosti ali naloge za strokovnjake.

4.   Urad izvede plačila zneskov, ki jih dolguje, v skladu z odstavkoma 2 in 3 in v skladu s podrobnostmi in lestvicami, ki so določene v Prilogi I.

Člen 63

Zapisnik ustnega postopka in dokaznega postopka

1.   V zapisnik ustnega postopka in dokaznega postopka se navedejo bistvene točke ustnega postopka ali dokaznega postopka, relevantne izjave strank v postopku, pričevanje strank v postopku, prič ali strokovnjakov ter rezultati preiskav.

2.   Zapisnik o njihovem pričevanju se pričam, strokovnjakom ali strankam v postopku prebere ali predloži v pregled. V zapisnik se zapiše, da je to formalno dejanje bilo izvedeno in da je oseba, ki je pričala, zapisnik odobrila. Če oseba tega ne odobri, se njeni ugovori zapišejo.

3.   Zapisnik podpiše uradnik, ki ga je sestavil, in uradnik, ki je vodil ustni postopek ali dokazni postopek.

4.   Stranke v postopku dobijo en izvod zapisnika in, kadar je to primerno, prevod zapisnika.

POGLAVJE III

Vročitev

Člen 64

Splošne določbe o vročitvi

1.   V postopku pred Uradom sleherna vročitev dokumentov Urada stranki v postopku vključuje originalni dokument, neoverjen izvod originalnega dokumenta ali računalniški izpis. Dokumenti drugih strank v postopku se lahko vročijo v obliki neoverjenih izvodov.

2.   Če je ena ali več strank v postopku imenovala zastopnika, se vročitev izvede v skladu z določbami iz odstavka 1.

3.   Vročitev se izvrši:

(a)	po pošti v skladu s členom 65;

(b)	osebno v skladu s členom 66;

(c)	z javno objavo v skladu s členom 67 ali

(d)	elektronsko ali s katerim koli drugim tehničnim sredstvom v skladu z drugim pododstavkom. Podrobnosti v zvezi z elektronsko vročitvijo določi predsednik Urada.

4.   Dokumenti ali izvodi dokumentov, ki zadevajo ukrepe, za katere se izvede vročitev po členu 79 osnovne uredbe, se vročijo s priporočenim pismom z obvestilom pošte o prispetju priporočene pošiljke; lahko se vročijo tudi elektronsko v skladu z določili predsednika Urada.

Člen 65

Vročitev po pošti

1.   Vročitev naslovnikom, ki nimajo stalnega bivališča ali sedeža ali podjetja v Skupnosti in ki niso imenovali zastopnika v skladu s členom 82 osnovne uredbe, se izvede tako, da se dokumenti pošljejo z navadno pošto na naslovnikov zadnji naslov, ki ga ima Urad. Vročitev se šteje za izvedeno po pošti tudi, če se pismo vrne, ker je naslovnik neznan.

2.   Kadar se vročitev izvede s priporočenim pismom, z ali brez obvestila pošte o prispetju priporočene pošiljke, se šteje, da je vročitev naslovniku izvedena na deseti dan potem, ko je bilo pismo poslano, razen če pismo ni prispelo na naslovnikov naslov ali je prispelo pozneje; v primeru spora mora Urad ugotoviti, ali je pismo prispelo na naslov, ali ugotoviti datum, na katerega je bilo pismo izročeno naslovniku, če je to potrebno.

3.   Vročitev s priporočenim pismom, z ali brez obvestila pošte o prispetju, se šteje za izvedeno tudi, če naslovnik noče sprejeti pisma ali ne potrdi prejema.

4.   Kadar vročitev po pošti ni zajeta z odstavki 1, 2 in 3, se uporabi zakon, ki velja na ozemlju države, kjer se izvaja vročitev.

Člen 66

Osebna vročitev

V prostorih Urada se lahko vročitev dokumenta naslovniku izvrši osebno, ki potrdi prejem. Vročitev se šteje za izvedeno tudi, če naslovnik odkloni prejem dokumenta ali ne potrdi prejema.

Člen 67

Javna objava

Če ni mogoče ugotoviti naslovnikovega naslova ali če vročitev v skladu s členom 64(4) ni mogoča niti po drugem poskusu Urada, se vročitev izvede z javno objavo, ki se izda v periodični publikaciji, kot je navedeno v členu 89 osnovne uredbe. Predsednik Urada določi podrobnosti glede take objave.

Člen 68

Nepravilnosti pri vročitvi

Če Urad ne more dokazati, da je bil dokument, ki je prispel do naslovnika, pravilno vročen, ali če določbe, ki se nanašajo na njegovo vročitev, niso bile upoštevane, velja, da je dokument vročen na datum, ki ga določi Urad kot datum prejema.

POGLAVJE IV

Roki in prekinitev postopka

Člen 69

Računanje rokov

1.   Roki so izraženi v polnih letih, mesecih, tednih ali dneh.

2.   Rok začne teči od dneva, ki sledi dnevu, v katerem se je zgodil zadevni dogodek, ki je dejanje ali pretek drugega roka. Če ni drugače določeno, je tak dogodek prejem vročenega dokumenta, kadar je dejanje vročitev.

3.   Ne glede na določbe odstavka 2 rok teče od petnajstega dne po dnevu objave zadevnega dejanja, kadar je dejanje javna objava, navedena v členu 67, odločba Urada, če ni vročena ustrezni osebi, ali katero koli dejanje stranke v postopku, ki naj bi bilo objavljeno.

4.   Kadar je rok izražen kot eno leto ali določeno število let, preteče v naslednjem letu v istoimenskem mesecu in na isti dan, kot je mesec in dan, na katerega se je dogodek zgodil; če naslednji mesec nima dneva z isto številko, rok preteče na zadnji dan tega meseca.

5.   Kadar je rok izražen kot mesec ali določeno število mesecev, preteče v naslednjem mesecu na dan, ki ima isto številko kot dan, ko se je dogodek zgodil; če naslednji mesec nima dneva z isto številko, rok preteče na zadnji dan tega meseca.

6.   Kadar je rok izražen kot en teden ali določeno število tednov, rok preteče v naslednjem tednu na dan, ki ima isto številko kot dan, na katerega se je omenjeni dogodek zgodil.

Člen 70

Trajanje rokov

Kadar osnovna uredba ali ta uredba navaja rok, ki naj ga določi Urad, tak rok ni krajši od enega meseca in ne daljši od treh mesecev. V posebnih določenih primerih se rok lahko podaljša do šest mesecev na zahtevo, predloženo pred zaključkom takega roka.

Člen 71

Podaljšanje rokov

1.   Če rok preteče na dan, ko Urad ni odprt za sprejem dokumentov ali na dan, ko iz razlogov, ki niso navedeni v odstavku 2, ni dostave navadne pošte v kraju, kjer se nahaja Urad, se rok podaljša do prvega dne po tem, ko je Urad odprt za sprejem dokumentov in na katerega se opravlja dostava navadne pošte. Dneve, navedene v prvem stavku, določi in sporoči predsednik Urada pred začetkom vsakega koledarskega leta.

2.   Če rok preteče na dan splošne prekinitve ali poznejših motenj pri dostavi pošte v državi članici ali med državo članico in Uradom, se rok podaljša do prvega dne, ki sledi zaključku obdobja motene ali prekinjene dostave pošte za stranke v postopku, ki imajo stalno bivališče ali sedež ali podjetje v zadevni državi članici ali so imenovale zastopnika, ki ima sedež v navedeni državi. Če je država članica tista država, v kateri se nahaja Urad, ta določba velja za vse stranke v postopku. Trajanje obdobja prekinitve ali motenj je tako, kot ga navaja in posreduje predsednik Urada.

Glede elektronsko predloženih dokumentov se prvi pododstavek uporablja smiselno v primerih prekinitve zveze Urada z elektronskimi komunikacijskimi sredstvi.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabljata smiselno za nacionalne agencije ali določene podurade v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe kot tudi za urade za preskušanje sort.

Člen 72

Prekinitev postopka

1.   Postopek pred Uradom se prekine:

(a)	v primeru smrti ali pravne nesposobnosti imetnika ali prijavitelja žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali prijavitelja pravice do izkoriščanja, ki jo podeli Urad, ali osebe, ki upravičeno uživa tako pravico izkoriščanja, ali zastopnika katere koli od teh strank; ali

(b)	v primeru nenadnega pravnega zadržka, ko taka oseba ne more nadaljevati postopka pred Uradom zaradi postopka, ki je uveden proti njenemu premoženju.

2.   Ko se v ustrezen register vpišejo podrobni podatki v zvezi z identiteto osebe, ki je pooblaščena, da nadaljuje postopek kot stranka v postopku ali kot zastopnik, Urad tako osebo in druge stranke obvesti, da se postopek nadaljuje na datum, ki ga določi Urad.

3.   Veljavni roki znova začnejo teči na dan, na katerega se postopek nadaljuje.

4.   Prekinitev postopka ne vpliva na potek preskušanja ali preverjanje ustrezne sorte s strani Urada za preskušanje sort, kadar je Urad že prejel ustrezna nadomestila.

POGLAVJE V

Zastopniki v postopku

Člen 73

Določitev zastopnika v postopku

1.   O kateri koli določitvi zastopnika v postopku se obvesti Urad. Posredujeta se ime in naslov zastopnika v postopku; člen 2(2) in (3) se smiselno uporablja.

2.   Obvestilo iz odstavka 1 navaja tudi uslužbenca stranke v postopku brez poseganja v člen 2(4). Uslužbenca ni mogoče določiti kot zastopnika v postopku v smislu člena 82 osnovne uredbe.

3.   Če obvestilo ne izpolnjuje določbe iz odstavkov 1 in 2, se šteje, da ni bilo prejeto.

4.   Zastopnik v postopku, katerega mandat se je iztekel, še naprej velja za zastopnika v postopku, dokler se prenehanje njegovega mandata ne sporoči Uradu. Ob upoštevanju drugačnih določb v navedenem dokumentu se mandat pri Uradu konča s smrtjo osebe, ki ga je podelila.

5.   Če v postopku sodelujeta dve stranki ali več, ki niso obvestile Urada o zastopniku v postopku, velja, da je stranka v postopku, ki je prva navedena na prijavi za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali za pravico izkoriščanja, ki jo podeli Urad, ali v ugovoru, določena kot zastopnik v postopku druge stranke ali drugih strank v postopku.

Člen 74

Poverilnice zastopnikov

1.   Kadar se imenovanje zastopnika v postopku sporoči Uradu, se potrebne podpisane poverilnice priložijo spisom v roku, ki ga določi Urad, razen če ni drugače določeno. Če poverilnice niso uradno vpisane v primernem roku, se za katero koli posredovanje v postopku s strani zastopnika v postopku šteje, da ni bilo opravljeno.

2.   Poverilnice lahko veljajo za enega ali več postopkov in se uradno vpišejo z ustreznim številom izvodov. Splošne poverilnice, ki omogočajo zastopniku v postopku, da deluje v vseh postopkih stranke, ki poverilnice podeljuje, se lahko uradno vpišejo. Dovolj je en sam dokument, ki vsebuje splošne poverilnice.

3.   Predsednik Urada lahko določi vsebino in brezplačno da na voljo obrazce za poverilnice, vključno s splošnimi poverilnicami iz odstavka 2.

POGLAVJE VI

Porazdelitev in določitev stroškov

Člen 75

Dodeljevanje stroškov

1.   Odločba o dodelitvi stroškov se obravnava v odločbi o razveljavitvi ali preklicu žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali v odločbi o pritožbi.

2.   Kadar se stroški dodelijo v skladu s členom 85(1) osnovne uredbe, Urad podrobno opiše dodelitev stroškov v izjavi, v kateri navede razloge za odločbo o preklicu ali razveljavitvi žlahtniteljske pravice, ali v odločbi o pritožbi. Stranke v postopku se ne morejo sklicevati na opustitev navedbe.

Člen 76

Določitev stroškov

1.   Zahteva za določitev stroškov se prizna samo, če je bila sprejeta odločba, v skladu s katero se zahteva določitev stroškov, in če je Odbor za pritožbe v primeru pritožbe na tako odločbo odločil o tej pritožbi. Zahtevku se priloži stroškovnik.

2.   Stroški se lahko določijo po tem, ko je ugotovljena njihova verodostojnost.

3.   Kadar ena stranka v postopku povzroči stroške drugi stranki v postopku, ji ni treba povrniti stroškov, razen tistih iz odstavka 4. Kadar uspešno stranko v postopku zastopa več kot en zastopnik, svetovalec ali zagovornik, stranka, ki izgubi, nosi stroške iz odstavka 4 samo za eno tako osebo.

4.   Stroški, ki so bistveni za postopek, vključujejo:

(a)	stroške za priče in strokovnjake, ki jih Urad plača zadevnim pričam ali strokovnjakom;

(b)	potne stroške in stroške bivanja stranke v postopku in zastopnika, svetovalca ali zagovornika, ki je ustrezno določen kot zastopnik v postopku pred Uradom, v okviru ustreznih lestvic iz Priloge I, ki se uporabljajo za priče in strokovnjake;

(c)	nadomestila zastopniku, svetovalcu ali zagovorniku, ki je ustrezno določen kot predstavnik stranke v postopku pred Uradom, v okviru lestvic iz Priloge I.

Člen 77

Dogovor o stroških

Kadar gre za dogovor o stroških iz člena 85(4) osnovne uredbe, Urad potrdi takšen dogovor v sporočilu strankam v postopku. Kadar takšno sporočilo potrdi tudi poravnavo glede zneska stroškov, ki se plačajo, je zahteva po določitvi stroškov nedopustna.

NASLOV V

OBVEŠČANJE JAVNOSTI

POGLAVJE I

Registri, javni vpogled in publikacije

Oddelek 1

Registri

Člen 78

Vpisi, ki zadevajo postopke in žlahtniteljske pravice v Skupnosti ter se vpišejo v registre

1.   Naslednji „drugi podatki“, navedeni v členu 87(3) osnovne uredbe, se vpišejo v register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti:

(a)	datum objave, kadar je takšna objava pomembna za izračun rokov;

(b)	kateri koli ugovor, skupaj z datumom, imenom in naslovom pritožnika in imenom in naslovom njegovega zastopnika v postopku;

(c)	podatki o prednostni pravici (datum in stanje prejšnje prijave);

(d)	katera koli uvedba postopkov v zvezi z zahtevki, navedenimi v členu 98(4) in členu 99 osnovne uredbe glede upravičenosti do žlahtniteljske pravice v Skupnosti in končne odločbe v takem postopku, ali katere koli prekinitve takega postopka.

2.   Naslednji „drugi podatki“, navedeni v členu 87(3) osnovne uredbe, se na zahtevo vpišejo v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti:

(a)	podelitev žlahtniteljske pravice v zavarovanje ali kot predmet katerih koli drugih stvarnih pravic ali

(b)	katera koli uvedba postopkov za zahtevke iz člena 98(1) in (2) ter člena 99 osnovne uredbe, ki se nanaša na žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, in končna odločba v tem postopku ali katera koli druga ustavitev takega postopka.

3.   Predsednik Urada odloči o podrobnostih vpisa in o nadaljnjih podrobnostih, ki se vpišejo v register za namen vodenja urada.

Predsednik Urada določi obliko registrov. Registri se lahko vzdržujejo v obliki elektronske podatkovne zbirke.

Člen 79

Vpis prenosa žlahtniteljske pravice v Skupnosti

1.   Kateri koli prenos žlahtniteljskih pravic v Skupnosti se vpiše v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti na podlagi listinskih dokazov o prenosu ali na podlagi uradnih dokumentov, ki prenos potrjujejo, ali na podlagi izvlečkov iz dokumentov, ki tak prenos potrjujejo. Urad ohrani izvod navedenih listinskih dokazov v svojih spisih.

Predsednik Urada določi obliko in pogoje shranjevanja navedenih listinskih dokazov v spisih Urada.

2.   Vpis prenosa se lahko odkloni le, če niso upoštevani pogoji iz odstavka 1 in člena 23 osnovne uredbe.

3.   Odstavka 1 in 2 se uporabita za vsak prenos upravičenosti do žlahtniteljske pravice v Skupnosti, za katerega je bila vložena prijava v register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Sklicevanje na register žlahtniteljskih pravic se razume kot sklicevanje na register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

Člen 80

Pogoji za vpise v registre

Zahtevek za vpis v registre ali izbris vpisa iz registrov lahko vloži katera koli zainteresirana oseba, kar ne posega v druge določbe osnovne uredbe ali te uredbe. Pisnemu zahtevku se priložijo ustrezni dokumenti.

Člen 81

Pogoji za posebne vpise v registre

1.   Kadar je žlahtniteljska pravica v Skupnosti, za katero se zaprosi ali se jo podeli, predmet stečajnega ali podobnega postopka, se na zahtevo pristojne nacionalne agencije izvede brezplačni vpis v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti. Ta vpis se prav tako brezplačno črta na zahtevo pristojne nacionalne agencije.

2.   Odstavek 1 se smiselno uporablja za uvedbo postopkov o zahtevkih, navedenih v členih 98 in 99 osnovne uredbe, in za končno odločbo v takem postopku ali katero koli ustavitev takega postopka.

3.   Kadar so sorte identificirane kot izvirne in izpeljane, se lahko zahtevek za vpis izvede skupno ali posamično za vse stranke v postopku. V primeru zahtevka, ki ga vloži samo ena stranka v postopku, se zahtevku priložijo zadostni listinski dokazi o postopkih, navedenih v členu 87(2)(h) osnovne uredbe, da se s tem nadomesti zahtevek druge stranke.

4.   Kadar se zahteva vpis pogodbene pravice izključnega izkoriščanja ali žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki sta podeljeni v zavarovanje ali kot predmet stvarnih pravic, se takemu zahtevku priložijo zadostni listinski dokazi.

Člen 82

Javni vpogled v registre

1.   Registri so dostopni za javnost v prostorih Urada.

Dostop do registrov in dokumentov v njih se dovoli pod enakimi pogoji kakor dostop do dokumentov, ki jih ima Urad v smislu člena 84.

2.   Vpogled v registre na kraju samem je brezplačen.

Za izdelavo in izročanje izpiskov iz registrov v kateri koli obliki, ki zahtevajo obdelavo podatkov ali ravnanje s podatki razen samega razmnoževanja dokumentov ali njihovih delov, se zahteva plačilo pristojbine.

3.   Predsednik Urada lahko zagotovi javni vpogled v registre v prostorih nacionalnih agencij ali določenih poduradov v skladu s členom 30(4) osnovne uredbe.

Oddelek 2

Hranjenje dokumentov, javni vpogled v dokumente in sortne poskuse

Člen 83

Hranjenje spisov

1.   Dokumenti, v obliki originalov ali izvodov, ki se nanašajo na postopke, se hranijo v mapah, vsak postopek se označi z evidenčno številko, razen tistih dokumentov, ki se nanašajo na izključitev ali predloge za izločitev članov Odbora za pritožbe ali na osebje zadevnega urada za preglede, ki se hranijo posebej.

2.   Urad hrani en izvod spisa iz odstavka 1 (izvod spisa), ki velja za pravilen in popoln izvod spisa. Urad za preskušanje sort lahko obdrži izvod dokumentacije takih postopkov (izvod preskušanja), vendar pa zagotovi vračanje navedenih originalov, ki jih Urad ne hrani.

3.   Originalni dokumenti, ki jih vložijo stranke v postopku in tvorijo podlago za kakršne koli elektronske datoteke, se lahko po tem, ko prispejo na Urad, po določenem obdobju uničijo.

4.   Predsednik Urada določi podrobnosti glede oblike in obdobja hranjenja spisov ter obdobja iz odstavka 3.

Člen 84

Dostop do dokumentov urada

1.   Upravni svet sprejme praktične ureditve za dostop do dokumentov Urada, vključno z registri.

2.   Upravni svet določi, katere kategorije dokumentov Urada bodo neposredno dostopne javnosti z objavo, vključno z elektronsko objavo.

Člen 85

Ogled poljskih sortnih poskusov

1.   Pisna zahteva za ogled poljskih sortnih poskusov se naslovi na Urad. S soglasjem Urada Urad za preskušanje sort poskrbi za dostop do poskusnih parcel.

2.   Brez poseganja v člen 88(3) osnovne uredbe določbe te uredbe ne vplivajo na splošni dostop obiskovalcev na poskusne parcele, če so šifrirane vse sorte, ki so v poskusu, če pooblaščen urad za preskušanje sort uvede potrebne ukrepe proti kakršni koli odstranitvi materiala, ki jih odobri urad, ter če se uvedejo potrebni ukrepi za varstvo pravic prijavitelja ali imetnika žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

3.   Predsednik Urada lahko določi podrobnosti postopka za ogled poljskih sortnih poskusov in lahko pregleda zaščitne ukrepe iz odstavka 2.

Člen 86

Zaupne informacije

Da bi se ohranila zaupnost informacij, Urad brezplačno da na voljo obrazce, ki jih uporabi prijavitelj za žlahtniteljsko pravico pri zahtevi za varovanje vseh podatkov v zvezi s sestavinami iz člena 88(3) osnovne uredbe.

Oddelek 3

Publikacije

Člen 87

Uradni list

1.   Publikacija, ki se izdaja najmanj vsak drugi mesec v skladu s členom 89 osnovne uredbe, se imenuje Uradni list Urada Skupnosti za rastlinske sorte (v nadaljnjem besedilu: Uradni list).

2.   Uradni list vsebuje tudi informacije, ki so vpisane v registre v skladu s členom 78(1)(c), (d) in (2) ter členom 79.

3.   Predsednik Urada določi način objave Uradnega lista.

Člen 88

Objava prijav za pravico izkoriščanja, ki jo podeli Urad, in odločbe o prijavah

Datum, ko Urad prejme prijavo za podelitev pravice izkoriščanja, datum, ko Urad izda odločbo o taki prijavi, imena in naslovi strank v postopku ter oblika želene ali sprejete ureditve se objavijo v Uradnem listu. Če gre za odločbo o podelitvi prisilne licence, se prav tako objavi vsebina take odločbe.

Člen 89

Objava pritožb in odločb o pritožbah

V Uradnem listu se objavijo datum prejema obvestila o pritožbi, datum izreka odločbe o pritožbi, imena in naslovi strank v pritožbenem postopku ter oblika želene ali sprejete ureditve.

POGLAVJE II

Upravna in pravna pomoč

Člen 90

Posredovanje informacij

1.   Informacije, ki se izmenjujejo v skladu s členom 90 osnovne uredbe, so neposredno posredovane med organi, navedenimi v navedeni določbi.

2.   Informacije iz člena 91(1) osnovne uredbe, ki se posredujejo Uradu ali ki jih posreduje Urad, se lahko posredujejo brezplačno preko pristojnih sortnih uradov v državah članicah.

3.   Odstavek 2 se smiselno uporablja za posredovanje informacij Uradu za preskušanje sort ali za informacije iz člena 91(1) osnovne uredbe, ki jih posreduje Urad za preskušanje sort. Urad prejme kopijo takega obvestila.

Člen 91

Pregled, ki ga opravijo ali se opravi preko sodišč ali državnih tožilstev držav članic

1.   Pregled spisov v skladu s členom 91(1) osnovne uredbe obsega izvode spisov, ki jih izda Urad izključno za naveden namen.

2.   Sodišča ali državna tožilstva držav članic lahko med postopkom, ki poteka pri njih, predložijo v pregled drugim strankam dokumente, ki jih je predložil Urad. Tak pregled je predmet člena 88 osnovne uredbe in Urad zanj ne zahteva plačila prispevka.

3.   Ob predložitvi spisov sodiščem ali državnemu tožilstvu držav članic Urad navede omejitve, ki veljajo za pregled dokumentov, ki se nanašajo na prijave ali na podelitev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti v skladu s členom 88 osnovne uredbe.

Člen 92

Postopek zaprosila za pravno pomoč

1.   Vsaka država članica določi osrednji organ, ki se zaveže za sprejem zaprosil za pravno pomoč, ki jih izda Urad in jih posreduje sodišču ali drugemu organu, pristojnemu za izvršbo.

2.   Urad sestavi zaprosila za pravno pomoč v jeziku pristojnega sodišča ali organa ali takim zaprosilom priloži prevod v navedeni jezik.

3.   V skladu z odstavkoma 4 in 5 pristojno sodišče ali organ uporabi svoj lasten zakon za postopke, ki se uporabijo za izvrševanje takih zahtev. Še posebej uporabi primerne prisilne ukrepe v skladu s svojimi zakoni.

4.   Urad je obveščen o času in kraju, kjer se bo opravila preiskava ali kateri drugi pravni ukrepi, in o tem obvesti prizadete stranke v postopku, priče in strokovnjake.

5.   Na zahtevo Urada pristojno sodišče ali organ dovoli, da postopku prisostvuje osebje prizadetega urada, ki lahko zaslišuje katero koli osebo, ki izvaja dokaze, bodisi neposredno bodisi preko pristojnega sodišča ali organa.

6.   Izvedba zaprosila za pravno pomoč ne povzroči nobenih stroškov ali plačila taks. Kljub temu ima država članica, v kateri se izvrši zaprosilo za pravno pomoč, pravico, da zahteva od Urada povračilo nadomestil, ki so bila izplačana strokovnjakom in tolmačem, ter stroškov, ki izhajajo iz postopka po odstavku 5.

NASLOV VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 93

Uredba (EGS) št. 1239/95 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 94

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 227, 1.9.1994, str. 1.

(2)  UL L 121, 1.6.1995, str. 37.

(3)  Glej Prilogo II.

(4)  UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

---

---

---

---