PRILOGA I

Tehnične določbe za preskušanje vozil in prednjih zaščitnih sistemov

Za namene te priloge se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.1   „Prednji rob prednjega pokrova“ pomeni prednji del zgornje zunanje konstrukcije vozila, vključno s pokrovom in blatniki, zgornje in stranske dele okrovov žarometov ter ostale pritrjene dele.

1.2   „Referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova“ je geometrijska sled stičnih točk med ravnilom dolžine 1 000 milimetrov in sprednjo površino prednjega pokrova, kadar se ravnilo, nameščeno vzporedno z navpično vzdolžno ravnino vozila in nagnjeno nazaj za 50°ter s spodnjim koncem 600 milimetrov od tal, vodi ob sprednjem robu prednjega pokrova in se ga dotika. Pri vozilih, pri katerih je zgornja površina prednjega pokrova nagnjena dejansko za 50°, tako da se je ravnilo dotika nepretrgoma ali večkrat in ne le na eni točki, se določi referenčno črto z ravnilom, nagnjenim nazaj za 40°. Pri vozilih take oblike, kjer se spodnji skrajni del ravnila prvi dotakne prednjega pokrova, je ta stik referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova na tem bočnem mestu. Pri vozilih take oblike, kjer se zgornji skrajni del ravnila prvi dotakne prednjega pokrova, se kot referenčna črta sprednjega roba prednjega pokrova uporablja 1 000-milimetrska oklepajoča razdalja. Zgornji rob odbijača je tudi zgornji rob prednjega pokrova za namene te uredbe, če se ga ravnilo med tem postopkom dotika.

1.3   „Oklepajoča razdalja 1 000 mm“ je geometrijska sled, ki jo na zgornji sprednji površini opiše en konec 1 000 milimetrov dolgega gibljivega traku, ki se namesti v navpični sprednji in zadnji ravnini vozila ter vodi prečno ob sprednjem delu odbijača prednjega pokrova in prednjega zaščitnega sistema. Trak je med postopkom napet, pri čemer je en konec v stiku z referenčno ravnijo tal, navpično pod sprednjo stranjo odbijača, in druga stran v stiku s sprednjo zgornjo površino. Vozilo je v normalnem položaju za vožnjo.

1.4   „Zgornja stran prednjega pokrova“ pomeni zgornje zunanje površine zunanjih konstrukcij pred vetrobranskim steklom in A-stebrički. Med drugim torej vključuje prednji pokrov, blatnike, predel med vetrobranom in prednjim pokrovom, gredi brisalnikov in spodnji del okvirja vetrobranskega stekla.

1.5   „Zgornja površina prednjega dela vozila“ je zunanja konstrukcija, ki vključuje zgornjo površino vseh zunanjih konstrukcij, razen vetrobranskega stekla, stebričkov A in konstrukcij, ki se nahajajo za njimi.

1.6   „Referenčna raven tal“ je vodoravna ravnina, vzporedna z ravnijo tal, ki predstavlja raven del tal, na katerem stoji vozilo v stanju mirovanja na ravni površini z zategnjeno ročno zavoro in v normalnem voznem položaju.

1.7   „Normalni vozni položaj“ je položaj vozila v voznem stanju na tleh, pri čemer so pnevmatike napolnjene do priporočenega tlaka, sprednja kolesa usmerjena naravnost naprej, vse tekočine, potrebne za delovanje vozila, nalite do vrha, je v vozilu vsa standardna oprema, ki jo je predvidel proizvajalec vozila, sta voznikov in sovoznikov sedež obremenjena z maso 75 kg in pri čemer je vzmetenje vozila nastavljeno na vozno hitrost 40 km/h ali 35 km/h pri normalnih voznih pogojih, ki jih navaja proizvajalec (zlasti pri vozilih z aktivnim vzmetenjem ali samodejnim uravnavanjem višine).

1.8   „Vetrobransko steklo“ pomeni zasteklitev prednjega dela vozila, ki izpolnjuje vse ustrezne zahteve Priloge I Direktive Sveta 77/649/EGS z dne 27. septembra 1977 o približevanju zakonodaje držav članic o vidnem polju voznikov motornih vozil (1).

1.9   „Kriterij obremenitve glave (HPC)“ je izračunana vrednost največjega rezultančnega pospeška glave pri trčenju v določenem časovnem intervalu. Izračuna se na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška kot največja vrednost (v odvisnosti t1 in t2) naslednje enačbe:

V tej enačbi je „a“ rezultančni pospešek kot večkratnik „g“ in sta t1 in t2 dva časa (izražena v sekundah) med trkom, ki opredeljujeta časovni interval med začetkom in koncem merjenja, v katerem ima HPC največjo vrednost. Vrednosti HPC, za katere znaša časovni interval (t1 – t2) več kot 15 ms, se pri izračunu največje vrednosti ne upoštevajo.

1.10   „Radij zaobljenja“ je radij krožnega loka, ki se najbolj približa zaobljenju dotičnega dela.

Na vozilih je treba opraviti naslednje preskuse:

2.1   Preskusi trčenja modela noge z odbijačem:

Treba je opraviti enega od naslednjih preskusov:

(a)

preskus trčenja modela spodnjega dela noge z odbijačem: preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični kot upogiba kolena ne sme presegati 21,0°, največji dinamični strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, pa ne sme presegati 200 g;

(b)	preskus trčenja modela zgornjega dela noge z odbijačem: preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, ne sme presegati 7,5 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa ne sme presegati 510 Nm.

2.2   Preskus trčenja modela zgornjega dela noge s prednjim robom prednjega pokrova:

Preskus se izvaja pri hitrosti trka do 40 km/h. Vsota udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, ne sme presegati možne ciljne vrednosti 5,0 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa je treba zabeležiti in primerjati z možno ciljno vrednostjo 300 Nm.

Ta preskus se izvede samo zaradi spremljanja in rezultati se v celoti zabeležijo.

2.3   Preskusi trčenja modela glave otroka/majhne odrasle osebe z zgornjo površino prednjega pokrova:

Preskus se opravi pri hitrosti udarca 35 km/h, ob uporabi udarne glave z maso 3,5 kg. HPC ne sme presegati 1 000 na 2/3 preskusne površine prednjega pokrova, na preostali tretjini preskusne površine pa ne sme presegati 2 000.

2.4   Preskusi trčenja modela glave odrasle osebe z vetrobranskim steklom:

Preskus se opravi pri hitrosti udarca 35 km/h, ob uporabi udarne glave z maso 4,8 kg. Treba je zabeležiti vrednost HPC in jo primerjati z možno ciljno vrednostjo 1 000.

Ta preskus se izvede samo zaradi spremljanja in rezultati se v celoti zabeležijo.

Na vozilih je treba opraviti naslednje preskuse:

3.1   Preskusi trčenja modela noge z odbijačem:

Treba je opraviti enega od naslednjih preskusov:

(a)

Preskus trčenja modela spodnjega dela noge z odbijačem: preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Največji dinamični kot upogiba kolena ne sme presegati 19,0°, največji dinamični strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, pa ne sme presegati 170 g. Poleg tega lahko proizvajalec pri preskusih trčenja z odbijačem določi širine do skupno 264 mm, pri katerih pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, ne sme presegati 250 g.

(b)	Preskus trčenja modela zgornjega dela noge z odbijačem: preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, ne sme presegati 7,5 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa ne sme presegati 510 Nm.

3.2   Preskus trčenja modela zgornjega dela noge s prednjim robom prednjega pokrova:

Preskus se izvaja pri hitrosti trka do 40 km/h. Vsoto udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, je treba primerjati z možno ciljno vrednostjo 5,0 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa je treba primerjati z možno ciljno vrednostjo 300 Nm.

Ta preskus se izvede samo zaradi spremljanja in rezultati se v celoti zabeležijo.

3.3   Preskusi trčenja modela glave otroka/majhne odrasle osebe z zgornjo površino prednjega pokrova:

Preskus se opravi pri hitrosti udarca 35 km/h, ob uporabi udarne glave z maso 3,5 kg. HPC mora ustrezati zahtevam iz točke 3.5.

3.4   Preskusi trčenja modela glave odrasle osebe z zgornjo površino prednjega pokrova:

Preskus se opravi pri hitrosti trka 35 km/h ob uporabi udarne glave z maso 4,5 kg. HPC mora ustrezati zahtevam iz točke 3.5.

3.5   Zabeleženi HPC ne sme biti več kot 1 000 na polovici preskusnega območja modela glave otroka in hkrati ne več kot 1 000 na 2/3 kombiniranih preskusnih območij modela glave otroka in odrasle osebe. HPC za preostala območja ne sme biti višji od 1 700 za oba modela glave.

Na vozilih je treba opraviti naslednje preskuse:

4.1   Referenčni preskus za opredelitev operativnega trenutka, v katerem se vključi protiblokirni zavorni sistem (ABS).

4.2   Preskus za preverjanje pravilnega sprožanja sistema pomoči pri zaviranju, tako da zagotavlja doseganje največjega možnega pojemka vozila.

V zvezi s prednjimi zaščitnimi sistemi je treba opraviti naslednje preskuse:

Treba je opraviti enega od naslednjih preskusov trčenja modela noge iz točk 5.1.1 ali 5.1.2:

Preskus trčenja modela spodnjega dela noge s prednjim zaščitnim sistemom:

Vsi preskusi se izvedejo pri hitrosti trka 40 km/h.

5.1.1.1   Pri prednjem zaščitnem sistemu, homologiranem za vgradnjo v vozila, ki so skladna z zahtevami iz oddelka 2, največji dinamični kot upogiba kolena ne sme presegati 21,0°, največji strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, pa ne sme presegati 200 g.

5.1.1.2   Pri prednjem zaščitnem sistemu, homologiranem za vgradnjo v vozila, ki izpolnjujejo zahteve iz oddelka 3, največji dinamični kot upogiba kolena ne presega 19,0°, največji dinamični strižni premik kolena ne sme presegati 6,0 mm, pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, pa ne sme presegati 170 g.

Pri prednjem zaščitnem sistemu, homologiranem za vgradnjo samo v vozila, ki niso v skladu z oddelkom 2 ali z oddelkom 3, se zahteve preskusa iz točk 5.1.1.1 in 5.1.1.2 lahko nadomestijo z zahtevami preskusa iz točke 5.1.1.3.1 ali točke 5.1.1.3.2.

5.1.1.3.1   Največji dinamični kot upogiba kolena ne sme presegati 24,0°, največji dinamični strižni premik kolena ne sme presegati 7,5 mm, pospešek, izmerjen na zgornjem koncu golenice, pa ne sme presegati 215 g;

5.1.1.3.2   Na vozilu se izvedeta dva preskusa, prvi z vgrajenim prednjim sistemom zaščite in drugi brez. Oba preskusa se izvedeta na enakovrednih lokacijah, kot je dogovorjeno z ustreznim homologacijskim organom. Zabeležijo se vrednosti za največji dinamični upogibni kot kolena, največji dinamični strižni premik kolena in pospešek na zgornjem koncu golenice. V vsakem primeru vrednost, zabeležena za vozilo, ki ima vgrajen prednji zaščitni sistem, ne sme presegati 90 % vrednosti, zabeležene za vozilo brez prednjega zaščitnega sistema.

Preskus trčenja modela zgornjega dela noge s prednjim zaščitnim sistemom:

Vsi preskusi se izvedejo pri hitrosti trka 40 km/h.

5.1.2.1   Vsota udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, ne sme presegati 7,5 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa ne sme presegati 510 Nm.

Pri prednjem zaščitnem sistemu, homologiranem za vgradnjo samo v vozila, ki niso v skladu bodisi z oddelkom 2 ali oddelkom 3, se zahteve preskusa iz točke 5.1.2.1 lahko nadomestijo z zahtevami preskusa iz točke 5.1.2.2.1 ali točke 5.1.2.2.2.

5.1.2.2.1   Vsota udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala, ne sme presegati 9,4 kN, upogibni moment, ki deluje na udarno telo, pa ne sme presegati 640 Nm.

5.1.2.2.2   Na vozilu se izvedeta dva preskusa, prvi z vgrajenim prednjim sistemom zaščite in drugi brez. Oba preskusa se izvedeta na enakovrednih lokacijah, kot je dogovorjeno z ustreznim homologacijskim organom. Zabeležijo se vrednosti za vsoto udarnih sil, ki delujejo v eni točki časovnega intervala in za upogibni moment udarnega telesa. V vsakem primeru vrednost, zabeležena za vozilo, ki ima vgrajen prednji zaščitni sistem, ne sme presegati 90 % vrednosti, zabeležene za vozilo brez prednjega zaščitnega sistema.

5.2   Preskus trčenja modela zgornjega dela noge s prednjim zaščitnim sistemom:

Preskus se izvaja pri hitrosti trka 40 km/h. Vsota sil udarca v določeni časovni točki na zgornji in spodnji del udarnega telesa naj ne presega možne ciljne vrednosti 5,0 kN in upogibni moment udarnega telesa naj ne presega možne ciljne vrednosti 300 Nm. Oba rezultata se zabeležita za namene spremljanja.

5.3   Preskusi trčenja modela glave otroka/majhne odrasle osebe s prednjim zaščitnim sistemom:

Preskus se izvaja pri hitrosti 35 km/h ob trku, pri čemer se uporabi 3,5 kg težko preskusno udarno telo v obliki modela glave otroka/majhne odrasle osebe. HPC, izračunan na podlagi časovnih zapisov merilnika pospeška v nobenem primeru ne sme preseči 1 000.

Določbe glede konstrukcije in vgradnje za prednje zaščitne sisteme:

Naslednje zahteve veljajo enako za prednje zaščitne sisteme, nameščene na nova vozila, in prednje zaščitne sisteme, ki so dobavljeni kot samostojne tehnične enote za namestitev na določena vozila.

6.1.1   Deli prednjega zaščitnega sistema morajo biti izdelani tako, da so vsi togi deli, ki se jih lahko dotakne s 100-milimetrsko kroglo, zaobljeni s polmerom najmanj 5 milimetrov.

6.1.2   Skupna masa prednjega zaščitnega sistema, vključno z vsemi nosilci in držali, ne sme znašati več kot 1,2 % največje mase vozila, za katerega je bil sistem izdelan, vsekakor pa ne sme presegati 18 kg.

6.1.3   Višina prednjega zaščitnega sistema, vgrajenega na vozilo, ne sme biti višja kot 50 mm od višine referenčne črte prednjega roba prednjega pokrova

6.1.4   Prednji zaščitni sistem ne sme presegati širine vozila, na katerega je nameščen. Če celotna širina prednjega zaščitnega sistema presega 75 % širine vozila, morajo biti skrajni deli zakrivljeni navznoter proti zunanji površini vozila za zmanjšanje možnosti zapletanja. Šteje se, da je ta zahteva izpolnjena, če je prednji zaščitni sistem vglobljen ali integriran v karoserijo ali je skrajni del sistema zakrivljen tako, da se ga ne dotika 100-milimetrska krogla ter reža med skrajnim delom sistema in karoserijo na tem mestu ne presega 20 milimetrov.

6.1.5   Ob upoštevanju točke 6.1.4 razdalja med deli prednjega zaščitnega sistema in pod njimi nahajajočo se zunanjo površino ne sme biti večja od 80 mm. Morebitnih prekinitev splošnega obrisa spodaj ležeče karoserije (npr. odprtine v rešetkah, odprtine za dovod zraka itd.) se ne upošteva.

6.1.6   Za ohranitev zaščitne funkcije odbijača vozila ne sme vzdolžna razdalja med najbolj sprednjim delom odbijača in najbolj sprednjim delom prednjega zaščitnega sistema presegati 50 mm na katerem koli bočnem mestu preko širine vozila.

6.1.7   Prednji zaščitni sistem ne sme bistveno zmanjšati funkcionalnosti odbijača. Ta zahteva je izpolnjena, če odbijača ne pokriva noben vodoravni del in ne več kot dva navpična dela prednjega zaščitnega sistema.

6.1.8   Prednji zaščitni sistem ne sme biti nagnjen naprej od navpičnice. Zgornji deli prednjega zaščitnega sistema se ne smejo razširiti navzgor ali nazaj (proti vetrobranskemu steklu) za več kot 50 mm od referenčne črte sprednjega roba pokrova motorja vozila pri odstranjenem prednjem zaščitnem sistemu.

6.1.9   Skladnost z zahtevami o homologaciji vozil z vgradnjo prednjega zaščitnega sistema ne sme biti ogrožena.

7.   Ustrezni homologacijski organ lahko z odstopanjem od oddelkov 2, 3 in 5 zahteve za kateri koli preskus, določen v teh členih, šteje za izpolnjene s katerim koli enakovrednim preskušanjem, izvedenim v skladu z zahtevami ostalih preskusov iz te priloge.

---

(1)  UL L 267, 19.10.1977, str. 1.

PRILOGA II

Vzorci opisnih listov, ki jih mora predložiti proizvajalec

Del 1

Opisni list v zvezi z ES-homologacijo vozila glede zaščite pešcev

Del 2

Opisni list v zvezi z ES-homologacijo vozila glede vgradnje prednjega zaščitnega sistema

Del 3

Opisni list v zvezi z ES-homologacijo prednjega zaščitnega sistema, ki je dobavljen kot samostojna tehnična enota

DEL 1

VZOREC

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo vozila glede zaščite pešcev

Naslednji podatki morajo biti po potrebi predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote upravljani elektronsko, morajo biti dodane informacije o njihovem delovanju.

0.   SPLOŠNO

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

Tip:

0.2.1   Trgovsko ime ali imena (če obstajajo):

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je označen na vozilu (1)  (2):

0.3.1   Mesto te oznake:

0.4   Kategorija vozila (3):

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.8   Ime(-na) in naslov(-i) proizvodnega (-ih) obrata(-ov):

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja)

1.   SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:

1.6   Lega in način vgradnje motorja:

9.   NADGRADNJA

9.1   Vrsta nadgradnje:

9.2   Uporabljeni materiali in način konstrukcije:

Zaščita pešcev

9.23.1   Navede se podroben opis vozila, vključno s fotografijami in/ali risbami, glede na konstrukcijo, mere, referenčne črte in uporabljene materiale prednjega dela vozila (znotraj in zunaj). Ta opis mora vsebovati podatke o vseh vgrajenih sistemih aktivne zaščite.

DEL 2

VZOREC

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo vozila glede vgradnje prednjega zaščitnega sistema

Naslednji podatki morajo biti po potrebi predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če sistemi, komponente ali samostojne tehnične enote vsebujejo posebne materiale, je treba navesti podatke o njihovih lastnostih.

0.   SPLOŠNO

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

Tip:

0.2.1   Trgovsko ime ali imena (če obstajajo):

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je označen na vozilu (1)  (2):

0.3.1   Mesto te oznake:

0.4   Kategorija vozila (3):

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.7   Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije:

0.8   Ime(-na) in naslov(-i) proizvodnega(-ih) obrata(-ov):

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.   SPLOŠNI KONSTRUKCIJSKI PODATKI O VOZILU

1.1   Fotografije in/ali risbe vzorčnega vozila:

2.   MASE IN MERE (v kg in mm) (navedba slik, če so te na voljo)

Največja tehnično dovoljena masa po podatkih proizvajalca:

2.8.1   Porazdelitev te mase med osmi (največja in najmanjša vrednost):

9.   NADGRADNJA

9.1   Vrsta nadgradnje:

Prednji zaščitni sistemi

9.24.1   Splošna razporeditev (slike in fotografije), ki ponazarja položaj in pritrditev prednjih zaščitnih sistemov:

9.24.2   Slike in/ali fotografije, če je to potrebno, rešetk odprtin za dovod zraka, rešetke hladilnika, okrasnih letev, oznak, simbolov in vdolbin ter drugih zunanjih robov in delov zunanje površine (npr. svetlobne naprave), ki bi bile lahko kritične. Če deli, navedeni v prvem stavku, niso kritični, potem se lahko za namen dokumentiranja priloži samo fotografije in te po potrebi dopolni z navedbami mer in/ali besedilom:

9.24.3   Natančni podatki o potrebnem priboru za vgradnjo in podrobna navodila za montažo, vključno z zahtevami glede navora pritrjevanja:

9.24.4   Risba odbijača:

9.24.5   Risba talne linije na sprednjem delu vozila:

DEL 3:

VZOREC

Opisni list št. … v zvezi z ES-homologacijo prednjega zaščitnega sistema, ki je dobavljen kot samostojna tehnična enota

Naslednji podatki morajo biti po potrebi predloženi v treh izvodih in morajo vsebovati kazalo. Kakršne koli risbe pa morajo biti dovolj podrobne in predložene v ustreznem merilu in v formatu A4 ali zložene na ta format. Morebitne fotografije morajo biti dovolj podrobne.

Če sistemi, komponente ali samostojne tehnične enote vsebujejo posebne materiale, je treba navesti podatke o njihovih lastnostih.

0.   SPLOŠNO

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

Tip:

0.2.1   Trgovsko ime ali imena (če obstajajo):

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.7   Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije:

0.8   Ime(-na) in naslov(-i) proizvodnega(-ih) obrata(-ov):

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

1.   OPIS NAPRAVE

1.1   Podrobni tehnični opis (vključno s fotografijami ali risbami):

1.2   Navodila za sestavo in vgradnjo, vključno z zahtevami glede navora pritrjevanja:

1.3   Seznam tipov vozil, na katerih je možno napravo vgraditi:

1.4   Omejitve uporabe in pogoji za vgradnjo:

---

(1)  Če podatki za identifikacijo tipa vključujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, na katere se nanaša ta opisni list, je treba v dokumentaciji te znake zamenjati s simbolom „?“ (npr. ABC??123??).

(2)  Nepotrebno črtati (lahko se zgodi, da ni treba črtati ničesar, če se uporablja več kot en vnos).

(3)  Klasifikacija v skladu z opredelitvami, navedenimi v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

PRILOGA III

Vzorci certifikatov o ES-homologaciji

Del 1

Certifikat o ES-homologaciji v zvezi s homologacijo vozila glede zaščite pešcev

Del 2

Certifikat o ES-homologaciji v zvezi s homologacijo vozila glede vgradnje prednjega zaščitnega sistema

Del 3

Certifikat o ES-homologaciji v zvezi s homologacijo prednjega zaščitnega sistema, ki je dobavljen kot samostojna tehnična enota

DEL 1

VZOREC

največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig ES homologacijskega organa

Sporočilo o

—	ES-homologaciji (1)

—	razširitvi ES-homologacije (1)

—	zavrnitvi ES-homologacije (1)

—	preklicu ES-homologacije (1)

za tip vozila glede zaščite pešcev

v skladu z Uredbo (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009, kakor je izvedena z …

kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. …/… (2).

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

Tip:

0.2.1   Trgovsko ime ali imena (če obstajajo)

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je označen na vozilu (3):

0.3.1   Mesto te oznake:

0.4   Kategorija vozila (4):

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.8   Ime(-na) in naslov(-i) proizvodnega(-ih)obrata(-ov):

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1.   Dodatne informacije (če je to primerno) (glej Dopolnilo)

2.   Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3.   Datum poročila o preskusu:

4.   Številka poročila o preskusu:

5.   Morebitne pripombe (glej Dopolnilo)

6.   Kraj:

7.   Datum:

8.   Podpis:

Priloge

:

Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu.

DEL 2:

VZOREC

največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig ES homologacijskega organa

Sporočilo o

—	ES-homologaciji (1)

—	razširitvi ES-homologacije (1)

—	zavrnitvi ES-homologacije (1)

—	preklicu ES-homologacije (1)

za določen tip vozila glede vgradnje prednjega zaščitnega sistema

v skladu u Uredbo (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009, kakor je izvedena z …

kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. …/… (2).

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

Tip

0.2.1   Trgovsko ime ali imena (če obstajajo):

Podatki za identifikacijo tipa vozila, če je označen na vozilu (3):

0.3.1   Mesto te oznake:

0.4   Kategorija vozila (4):

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.7   Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije:

0.8   Naslov(-i) proizvodnega(-ih) obrata(-ov):

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1.   Dodatni podatki (po potrebi): glej Dopolnilo

2.   Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3.   Datum poročila o preskusu:

4.   Številka poročila o preskusu:

5.   Opombe (če so): glej Dopolnilo

6.   Kraj:

7.   Datum:

8.   Podpis:

Priloge

:

Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu.

DEL 3

VZOREC

največji format: A4 (210 × 297 mm)

CERTIFIKAT O ES-HOMOLOGACIJI

Žig ES homologacijskega organa

Sporočilo o

—	ES-homologaciji (1)

—	razširitvi ES-homologacije (1)

—	zavrnitvi ES-homologacije (1)

—	preklicu ES-homologacije (1)

tipa prednjega zaščitnega sistema, ki je bil dobavljen kot samostojna tehnična enota

v skladu u Uredbo (ES) št. 78/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. januarja 2009, kakor je izvedena z …

kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. …/… (2).

Številka ES-homologacije:

Razlog za razširitev:

ODDELEK I

0.1   Znamka (blagovna znamka proizvajalca):

0.2   Tip:

Podatki za identifikacijo tipa, če je označen na prednjem zaščitnem sistemu (3):

0.3.1   Mesto te oznake:

0.5   Ime in naslov proizvajalca:

0.7   Mesto in način namestitve oznake ES-homologacije:

0.8   Ime(-na) in naslov(-i) proizvodnega(-ih) obrata(-ov) za montažo vozil:

0.9   Ime in naslov zastopnika proizvajalca (če obstaja):

ODDELEK II

1.   Dodatni podatki: glej Dopolnilo

2.   Tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov:

3.   Datum poročila o preskusu:

4.   Številka poročila o preskusu:

5.   Opombe (če so): glej Dopolnilo

6.   Kraj:

7.   Datum:

8.   Podpis:

Priloge

:

Opisna dokumentacija. Poročilo o preskusu.

---

(1)  Neustrezno črtati.

(2)  Vstavite številko uredbe o spremembi.

(3)  Če podatki za identifikacijo tipa vključujejo znake, ki niso bistveni za opis vozila, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, na katere se nanaša ta informacija, je treba v dokumentaciji te znake zamenjati s simbolom „?“. (npr. ABC??123??).

(4)  Opredeljeno v oddelku A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (Okvirna direktiva) (UL L 263, 9.10.2007, str. 1).

(5)  Neustrezno črtati.

(6)  Glede na vrednosti iz oddelka 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009.

(7)  Samo za namene spremljanja.

(8)  V skladu s Komisijo [izvedbena zakonodaja].

(9)  Glede na vrednosti iz oddelka 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 78/2009.

(10)  Samo za namen spremljanja.

(11)  V skladu s Komisijo [izvedbena zakonodaja].

(12)  Navesti podrobnosti o načinu delovanja sistema.

(13)  Navesti podrobnosti o preskusih za preverjanje sistema.

PRILOGA IV

OZNAKA ES-HOMOLOGACIJE

Ta oznaka je sestavljena iz:

1.1   Pravokotnika, v katerem je vpisana mala črka „e“, ki ji sledijo identifikacijska številka ali črka(-e) države članice, ki je podelila ES-homologacijo:

—	1	za Nemčijo
—	2	za Francijo
—	3	za Italijo
—	4	za Nizozemsko
—	5	za Švedsko
—	6	za Belgijo
—	7	za Madžarsko
—	8	za Češko
—	9	za Španijo
—	11	za Združeno kraljestvo
—	12	za Avstrijo
—	13	za Luksemburg
—	17	za Finsko
—	18	za Dansko
—	19	za Romunijo
—	20	za Poljsko
—	21	za Portugalsko
—	23	za Grčijo
—	24	za Irsko
—	26	za Slovenijo
—	27	za Slovaško
—	29	za Estonijo
—	32	za Latvijo
—	34	za Bolgarijo
—	36	za Litvo
—	49	za Ciper
—	50	za Malto.

1.2   V bližini pravokotnika se mora nahajati „osnovna številka homologacije“, navedena v delu 4 homologacijske številke v skladu s Prilogo VII Direktive 2007/46/ES, pred katero stojita dve številki, ki predstavljata zaporedno številko zadnje večje tehnične spremembe te uredbe v trenutku podelitve ES-homologacije. Zaporedna številka za to uredbo je 02.

Dodatnih črk nad pravokotnikom:

1.3.1   „A“, ki označuje, da je bil prednji zaščitni sistem homologiran v skladu z zahtevami iz točke 5.1.1.1 Priloge I in da je primeren za vgradnjo v vozila, ki so skladna z oddelkom 2 Priloge I;

1.3.2   „B“, ki označuje, da je bil prednji zaščitni sistem homologiran v skladu z zahtevami iz točke 5.1.1.2 Priloge I in da je primeren za vgradnjo v vozila, ki so skladna z oddelkom 3 Priloge I;

1.3.3   „X“, ki označuje, da je bil prednji zaščitni sistem homologiran po preskusu z udarnim telesom modela noge, ki ga dovoljuje točka 5.1.1.3 ali točka 5.1.2.2 Priloge I, in je primeren le za vgradnjo v vozila, ki niso v skladu z oddelkom 2 ali oddelkom 3 Priloge I.

1.4   Ko je oznaka ES-homologacije nameščena na vozilu, mora biti jasno čitljiva, neizbrisna in jasno vidna.

1.5   Primer homologacijske oznake je v Dodatku k tej prilogi.

PRILOGA V

Spremembe Direktive 2007/46/ES

Direktiva 2007/46/ES se spremeni:

1.

V Prilogi I se oddelek 9.24 nadomesti z naslednjim: 9.24   Prednji zaščitni sistemi 9.24.1   Splošna razporeditev (slike ali fotografije), ki ponazarja položaj in pritrditev prednjih zaščitnih sistemov: 9.24.2   Slike in/ali fotografije, če je to potrebno, rešetk odprtin za dovod zraka, rešetke hladilnika, okrasnih letev, oznak, simbolov in vdolbin ter drugih zunanjih robov in delov zunanje površine (npr. svetlobne naprave), ki bi bile lahko kritične. Če deli, navedeni v stavku 1, niso kritični, potem se lahko za namen dokumentiranja priloži samo fotografije in te po potrebi dopolni z navedbami mer in/ali besedilom: 9.24.3   Natančni podatki o potrebnem priboru za vgradnjo in podrobna navodila za montažo, vključno z zahtevami glede navora pritrjevanja: 9.24.4   Risba odbijača: 9.24.5   Risba talne linije na sprednjem delu vozila:“.

2.

V točki A dela I Priloge III se oddelek 9.24 nadomesti z naslednjim: 9.24   Prednji zaščitni sistemi 9.24.1   Splošna razporeditev (slike in fotografije), ki ponazarja položaj in pritrditev prednjih zaščitnih sistemov: 9.24.3   Natančni podatki o potrebnem priboru za vgradnjo in podrobna navodila za montažo, vključno z zahtevami glede navora pritrjevanja:“.

3.

Priloga IV se spremeni: (a) V delu I: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita peščev Uredba (ES) št. 78/2009 L 35, 4.2.2009, str. 1 X     X“             (ii) Opomba 7 se črtata. (iii) točka 60 se črta. (b) V Dodatku: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009 L 35, 4.2.2009, str. 1 N/A (1) (ii) V Dodatku se črta točka 60.

4.	Dodatek k Prilogi VI se spremeni: (a) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009“     (b) točka 60 se črta.

5.

Priloga XI se spremeni: (a) V Dodatku 1: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009 X N/A (2)     (ii) točka 60 se črta. (b) V Dodatku 2: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009 N/A     N/A“             (ii) točka 60 se črta. (c) V Dodatku 3: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009 X“ (ii) točka 60 se črta. (d) V Dodatku 4: (i) točka 58 se nadomesti z naslednjim: „58. Zaščita pešcev Uredba (ES) št. 78/2009     N/A (3)             (ii) točka 60 se črta.

---

(1)  Vsak prednji zaščitni sistem, dobavljen z vozilom, mora izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 78/2009, mora biti opremljen s homologacijsko številko in mora biti ustrezno označen.“

(2)  Vsak prednji zaščitni sistem, dobavljen z vozilom, mora izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 78/2009, mora biti opremljen s homologacijsko številko in mora biti ustrezno označen.“

(3)  Vsak prednji zaščitni sistem, dobavljen z vozilom, mora izpolnjevati zahteve Uredbe (ES) št. 78/2009, mora biti opremljen s homologacijsko številko in mora biti ustrezno označen.“