EUR-Lex Der Zugang zum EU-Recht

Zurück zur EUR-Lex-Startseite

Dieses Dokument ist ein Auszug aus dem EUR-Lex-Portal.

Dokument 32003R1567

Uredba (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju

UL L 224, 06/09/2003, S. 1–6 (ES, DA, DE, EL, EN, FR, IT, NL, PT, FI, SV)

Dokument je bil objavljen v posebni izdaji. (CS, ET, LV, LT, HU, MT, PL, SK, SL)

Rechtlicher Status des Dokuments Nicht mehr in Kraft, Datum des Endes der Gültigkeit: 31/12/2006: Dieser Rechtsakt wurde geändert. Aktuelle konsolidierte Fassung: 01/01/2007

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1567/oj

32003R1567



Uradni list L 224 , 06/09/2003 str. 0001 - 0006


Uredba (ES) št. 1567/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 15. julija 2003

o podpori politikam in ukrepanju na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter s tem povezanimi pravicami v državah v razvoju

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 179 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Skupnost je zelo zaskrbljena glede stanja na področju zdrave reprodukcije in spolnosti žensk in moških v državah v razvoju, zlasti tistih v starosti med 15 in 49 let. Visoka stopnja umrljivosti in obolevnosti mater, pomanjkanje celovite ponudbe varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev, oskrbe in informacij na področju zdrave reprodukcije in spolnosti ter širjenje bolezni HIV/AIDS spodkopavajo vsa prizadevanja za odpravljanje revščine, krepitev trajnostnega razvoja, izboljšanje možnosti in zagotavljanje preživljanja v državah v razvoju.

(2) Individualna svoboda izbire žensk, moških in mladoletnikov glede zdrave reprodukcije in spolnosti s pomočjo ustreznega dostopa do informacij, izobraževanja in storitev, ki zadevajo njihovo zdravo reprodukcijo in spolnost ter s tem povezane pravice, je pomemben dejavnik napredka in razvoja, ki terja sprejem ukrepov s strani vlad kakor tudi prevzem odgovornosti posameznika.

(3) Pravica do čim višje dosegljive stopnje telesnega in duševnega zdravja je temeljna človekova pravica, ki je v skladu z določbami člena 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah. To pravico se odreka več kot petini svetovnega prebivalstva.

(4) Členu 35 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije poziva k visoki ravni varovanja človekovega zdravja pri opredelitvi in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije.

(5) Skupnost in njene države članice se zavzemajo za pravico posameznikov do proste odločitve o številu otrok in razmiku med posameznimi rojstvi; obsojajo kakršno koli kršenje človekovih pravic v obliki prisilne prekinitve nosečnosti, prisilne sterilizacije, detomora ali odklonitve, zapustitve ali zlorabe nezaželenih otrok kot sredstev za omejevanje rasti prebivalstva.

(6) Tako Evropski parlament kot tudi Svet sta pozvala k večjim prizadevanjem Skupnosti na področju zdrave reprodukcije in spolnosti v državah v razvoju.

(7) V členu 25(1)(c) in (d) in členu 31(b)(iii) Partnerskega sporazuma AKP-EU [3], ki je bil 23. junija 2000 podpisan v Cotonouju, je jasno naveden cilj združitve strategij zaradi izboljšanja dostopa do osnovnih storitev socialnega skrbstva.

(8) Skupnost in države članice bodo še naprej v veliki meri prispevale k splošnim prizadevanjem za podporo politikam in programom za zdravo reprodukcijo in spolnost ter s tem povezane pravice v državah v razvoju in se zavezujejo, da bodo imele na tem področju še naprej vodilno vlogo, pri čemer bodo dajale prednost zdravstvenim vidikom v okviru globalne strategije boja proti revščini.

(9) Skupnost in države članice so odločene celovito prispevati k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja glede zmanjšanja stopnje umrljivosti mater za tri četrtine, doseganja enakosti spolov in zagotavljanja dostopa do spolne in reproduktivne zdravstvene oskrbe in storitev po vsem svetu.

(10) Na konferenci v Monterreyu je bilo dogovorjeno, da bi bilo treba v korist boljših rezultatov na področju zdravja in izobraževanja uporabiti povečano javno razvojno pomoč (ODA) in programe dolžniških olajšav in da mora imeti EU pomembno vlogo pri raziskovanju, kako učinkoviteje uporabljati javno razvojno pomoč za izboljšanje trajnostnega razvoja.

(11) Na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju (ICPD) v Kairu leta 1994 in na ICPD + 5 leta 1999 je bila pripravljen ambiciozen načrt. Skupnost in njene države članice ohranjajo svojo zavezanost posebnemu cilju reproduktivnega zdravja, o katerem so se sporazumele na konferenci ICPD, da bi v okviru primarnega sistema zdravstvene nege čim prej in najkasneje leta 2015 zagotovile dostop do reproduktivne zdravstvene nege vsem osebam primerne starosti (Akcijski program ICPD, točka 7.6).

(12) Skupnost in njene države članice so zavezane ohranjati načela, dogovorjena na konferencah ICPD in ICDP + 5, in pozivajo mednarodno skupnost, zlasti razvite države, da skupno prevzamejo ustrezen delež finančnega bremena, opredeljenega v Akcijskem programu ICPD.

(13) Čeprav je bil od konference ICPD dosežen napredek, je treba še vedno veliko storiti za to, da bo imela vsaka ženska možnost zdrave nosečnosti in poroda v varnih pogojih, da se izpolnijo potrebe mladih na področju reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter da se zaustavi nasilje nad ženskami in njihovo zlorabljanje, vključno v begunskih in konfliktnih situacijah.

(14) Trajnostno zagotavljanje, razpoložljivost in dosegljivost učinkovitejših in sprejemljivejših metod kontracepcije in zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami, vključno s HIV/AIDS, je bistvenega pomena za doseganje ciljev ICPD; to zahteva ustrezno zagotavljanje in izbiro kakovostne oskrbe na področju reproduktivnega zdravja za vse, ki jo potrebujejo. Ta oblika varnosti ne zahteva le zagotavljanje samih proizvodov, ampak tudi sposobnost njihovega predvidevanja, financiranja, preskrbe in dostave v kraje, kjer in kadar so potrebni.

(15) Na Konferenci ZN o ženskah leta 1995 v Pekingu in Konferenci Peking + 5 so bili ponovno potrjeni cilji Akcijskega programa ICPD ob priznavanju, da nestrokovne prekinitve nosečnosti ogrožajo življenje velikega števila žensk in da bi bilo mogoče preprečiti smrt in poškodbe s pomočjo varnih in učinkovitih ukrepov na področju zdrave reprodukcije.

(16) V okviru te Uredbe se ne daje nikakršne podpore spodbujanju sterilizacije ali prekinitve nosečnosti ali neprimernemu testiranju metod umetnega preprečevanja zanositve v državah v razvoju. Po začetku izvajanja ukrepov sodelovanja, je treba strogo upoštevati sklepe, sprejete na konferenci ICPD, zlasti točko 8.25 Akcijskega programa ICPD, v skladu s katero se prekinitev nosečnosti med drugim v nobenem primeru ne bi smelo spodbujati kot način načrtovanja družine. Storitve na področju svetovanja po prekinitvi nosečnosti, vzgoje in načrtovanja družine je treba zagotoviti nemudoma, kar bo tudi pripomoglo k preprečevanju ponovnih prekinitev nosečnosti.

(17) Izkušnje kažejo, da so populacijski in razvojni programi najučinkovitejši po sprejetju ukrepov za izboljšanje statusa žensk (Akcijski program ICPD, točka 4.1). Enakost spolov je predpogoj za izboljšanje zdrave reprodukcije in moški bi morali prevzeti polno odgovornost za svoje spolno in reproduktivno obnašanje (Akcijski program ICPD, točka 4.25).

(18) Učinkovitost programov glede podpore nacionalnim strategijam za izboljšanje zdrave reprodukcije in spolnosti je delno odvisna od boljšega usklajevanja pomoči tako na evropski kot tudi na mednarodni ravni, zlasti z organizacijami, skladi in programi ZN, ali natančneje, s Skladom ZN za prebivalstvo.

(19) Tisti, ki skrbijo za reproduktivno zdravje, imajo pomembno vlogo pri preprečevanju okužb s HIV/AIDS in z drugimi spolno prenosljivimi okužbami.

(20) Uredba Sveta (ES) št. 1484/97 z dne 22. julija 1997 o pomoči populacijskim politikam in programom držav v razvoju [4], veljavna do 31. decembra 2002, s to Uredbo zastara in jo je treba zaradi tega razveljaviti. Izkušnje, pridobljene med njeno uporabo, bi se morale odražati pri uporabi te nove Uredbe.

(21) S to Uredbo se za ves čas trajanja programa določi finančni okvir, ki za proračunski organ med letnim proračunskim postopkom predstavlja prednostni referenčni okvir v smislu točke 33 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [5].

(22) Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te Uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvajanje izvršilnih pooblastil, prenesenih na Komisijo [6].

(23) Ker države članice ne morejo v zadovoljivi meri doseči ciljev predlaganih ukrepov, namreč izboljšave reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti ter zagotavljanja varovanja s tem povezanih pravic ob posebnem upoštevanju držav v razvoju, in jih je zaradi obsežnosti in učinkovitosti predlaganih ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, prav tako opredeljenem v tem členu, se s to Uredbo ne presega okvira, potrebnega za doseganje teh ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Poglavje I

Namen in področje uporabe

Člen 1

1. Skupnost podpira ukrepe za izboljšanje zdrave reprodukcije in spolnosti v državah v razvoju in za zagotavljanje spoštovanja s tem povezanih pravic.

2. Skupnost zagotavlja finančno pomoč in ustrezno strokovno znanje za spodbujanje celovitega pristopa do zdrave reprodukcije in spolnosti in priznavanja zdrave reprodukcije in spolnosti ter s tem povezanih pravic v skladu z opredelitvijo v Akcijskem programu ICPD, vključno z varnim materinstvom in splošnim dostopom do vsestranskega spektra varne in zanesljive zdravstvene nege in storitev na področju zdrave reprodukcije in spolnosti.

3. Pri dodelitvi finančnih sredstev in zagotavljanju strokovnega znanja imajo prednost:

(a) najrevnejše in najmanj razvite države ter najbolj zapostavljene skupine prebivalstva držav v razvoju;

(b) ukrepi, ki dopolnjujejo in krepijo politike in zmogljivosti držav v razvoju, ter pomoč, zagotovljena v okviru drugih instrumentov razvojnega sodelovanja.

Člen 2

Namen dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to Uredbo, je naslednji:

(a) zagotoviti pravico žensk, moških in mladoletnikov do dobrega zdravja na področju reprodukcije in spolnosti;

(b) omogočiti ženskam, moškim in mladoletnikom dostop do vsestranskega spektra visoko kakovostnih, varnih, dostopnih, dosegljivih in zanesljivih zdravstvenih storitev, oskrbe, vzgoje in informacij, vključno z informacijami o vseh vrstah metod načrtovanja družine;

(c) zmanjšati umrljivost in obolevnost, zlasti ob posebnem upoštevanju najbolj prizadetih držav in populacijskih skupin.

Člen 3

1. Finančna pomoč Skupnosti se zagotavlja posebnim ukrepom, usmerjenim na najrevnejše in najbolj ranljive populacijske skupine tako na podeželju kot tudi v mestih in služijo doseganju v členu 2 navedenih ciljev, zlasti ukrepom, katerih cilj je:

(a) podpora in spodbujanje politik ter operativnih konceptov in akcij, ki so po meri doseganja posebnih ciljev za postopno uresničevanje pravic ljudi do ustreznih osnovnih zdravstvenih storitev in odgovornih izvajalcev storitev;

(b) zagotovitev boljšega dostopa do visoko kakovostnih storitev na področju zdrave reprodukcije in spolnosti, ki nudijo zlasti izbiro metode umetnega preprečevanja zanositve ter preprečevanje in diagnozo spolno prenosljivih bolezni, vključno z HIV/AIDS, in zagotavljanje prostovoljnega zaupnega svetovanja in testiranja;

(c) ponujanje vzgojnih programov za mladoletnike in mlajše polnoletne osebe, ki so osredotočeni na razmerje med načrtovanjem družine, reproduktivnim zdravjem, spolno prenosljivimi boleznimi in vplivom HIV/AIDS na partnerski odnos in jim zagotoviti potrebne informacije, storitve in znanja zaradi zaščite njihovega reproduktivnega zdravja in zdrave spolnosti, preprečevanja nezaželenih nosečnosti in vključevanja v oblikovanje in izvajanje takšnih programov;

(d) boj proti praksam, ki so škodljive za zdravo spolnost in reproduktivno zdravje žensk, mladoletnikov in otrok, kot so pohabitev ženskih spolovil, spolno nasilje, zakoni med otroci in zgodnji zakoni;

(e) zagotavljanje trajnostne oskrbe, razpoložljivosti in dosegljivosti učinkovitejših in sprejemljivejših metod kontracepcije in zaščite pred spolno prenosljivimi okužbami, vključno s HIV/AIDS;

(f) spodbujanje izčrpnih zdravstveno-varstvenih programov za matere, vključno z zagotavljanjem kakovostne nege pred, med in po rojstvu otrok ter usposobitev in/ali povečanje števila kvalificiranih porodničarjev;

(g) zagotavljanje učinkovite nege v nujnih porodniških primerih in poporodna nega, tudi v primeru zapletov zaradi nestrokovno opravljene prekinitve nosečnosti;

(h) zmanjšanje števila nestrokovno opravljenih prekinitev nosečnosti prek zmanjšanja neželenih nosečnosti z zagotavljanjem storitev načrtovanja družine, razumevajočega svetovanja in informiranja, vključno glede uporabe kontracepcije, in z vlaganji v usposabljanje in opremljanje primernega osebja, vključno z medicinskim osebjem, zaradi obvladovanja zapletov, do katerih prihaja zaradi nestrokovno opravljene prekinitve nosečnosti, v higienskih in varnih pogojih.

2. Pri uresničevanju zgoraj navedenih ukrepov se posebno pozornost posveča potrebi po izboljšanju zdravstvenega sistema držav v razvoju. Pri tem procesu se zagotovi udeležba in svetovanje lokalnih skupnosti, družin in zainteresiranih skupin, ob posebnem upoštevanju revnih, žensk in mladoletnikov. Zaradi zagotavljanja trajnostnih izboljšav na področju zdravja in blaginje, se poleg tega vsi ukrepi izvajajo v povezavi s široko zasnovanimi vlaganji v socialnem sektorju, ki zajemajo izobraževanje, temeljne organizacije, enakost in osveščanje spolov, varstvo okolja, gospodarsko blaginjo, varnost hrane in prehranjevanje.

Člen 4

1. V okviru ukrepov iz člena 3, se podpora Skupnosti lahko izvaja v naslednjih oblikah:

(a) financiranje raziskovalnih in akcijskih programov (ki jih po možnosti izvajajo strokovnjaki ali institucije partnerske države, oziroma z njihovim sodelovanjem);

(b) tehnična pomoč, usposabljanje, svetovanje ali druge storitve;

(c) oskrba, kot so medicinske potrebščine, ter drugi proizvodi in gradbene storitve;

(d) revizije, ocene in spremljevalne misije.

Zaradi dolgoročne izvedljivosti se prednost daje krepitvi nacionalnih zmogljivosti.

2. Financiranje s strani Skupnosti lahko zajema tako investicijske izdatke, razen nakupa nepremičnin, kot tudi, v izjemnih in primerno utemeljenih primerih ter ob upoštevanju dejstva, da mora biti projekt po možnosti srednjeročno finančno izvedljiv, tekoče stroške (ki zajemajo administrativne izdatke, vzdrževalne in obratovalne stroške), ki za partnerja prehodno predstavljajo breme, da bi bila na ta način dosežena optimalna poraba podpore iz odstavka 1.

Poglavje II

Izvajanje pomoči

Člen 5

1. Financiranje s strani Skupnosti v okviru te Uredbe se izvaja v obliki nepovratnih sredstev.

2. Za finančni prispevek partnerjev, opredeljenih v členu 6, se prizadeva pri vsakem ukrepu sodelovanja. Pri določanju zneska zahtevanega prispevka je treba upoštevati zmogljivosti zadevnih partnerjev in vrsto posameznih ukrepov. V določenih okoliščinah je lahko prispevek v stvareh, če je partner nevladna organizacija (NVO) ali organizacija, ki temelji na skupnosti.

3. Zagotavljanje finančne pomoči v okviru te Uredbe lahko zajema sofinanciranje z drugimi donatorji, zlasti z državami članicami, Združenimi narodi ter mednarodnimi ali regionalnimi razvojnimi bankami ali finančnimi institucijami.

4. V okviru ukrepov iz člena 3(1)(b), (c), (d), (e), (f) in (g) se prizadeva za povezovanje posegov, ki stremijo k zdravi reprodukciji in spolnosti in s tem povezanimi pravicami, z akcijami za boj proti boleznim, ki so povezane z revščino.

Člen 6

1. Partnerji, ki so upravičeni do finančne pomoči v skladu s to Uredbo, so:

(a) upravni organi in agencije na nacionalni, regionalni in lokalni upravni ravni;

(b) lokalne oblasti in drugi decentralizirani organi;

(c) lokalne skupnosti, nevladne organizacije, organizacije, ki temeljijo na skupnosti in druge neprofitne fizične in pravne osebe iz zasebnega sektorja;

(d) regionalne organizacije;

(e) mednarodne organizacije kot so Združeni narodi in njene agencije, skladi in programi, kot tudi razvojne banke, finančne institucije, globalne pobude in mednarodna javno-zasebna partnerstva;

(f) raziskovalni inštituti in univerze.

2. Brez poseganja v odstavek 1(e), je finančna pomoč Skupnosti na voljo partnerjem, katerih sedež se nahaja v državi članici ali tretji državi, ki je upravičenka ali potencialna upravičenka do pomoči Skupnosti v skladu s to Uredbo, pod pogojem, da je ta sedež dejanska centrala za vodenje poslovnih dejavnosti. V izjemnih primerih se lahko ta sedež nahaja v drugi tretji državi.

Člen 7

1. Če so dejavnosti predmet finančnih sporazumov med Skupnostjo in državami, ki imajo korist od dejavnosti, financiranih v skladu s to Uredbo, se v sporazumih določi, da plačevanje davkov, carin in prispevkov ne financira Skupnost.

2. V vseh finančnih sporazumih ali pogodbah, sklenjenih v skladu s to Uredbo, je določeno, da so predmet nadzora in finančne kontrole Skupnosti, ki lahko opravlja kontrole in inšpekcije na kraju samem, in revizij s strani Računskega sodišča v skladu z običajnimi postopki, ki jih določi Komisija v skladu z veljavnimi določbami, zlasti določbami Finančne uredbe, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti [7] (v nadaljevanju "Finančna uredba").

3. Sprejmejo se potrebni ukrepi, ki v zvezi s pomočjo zagotovljeno v skladu s to Uredbo poudarjajo značaj Skupnosti.

Člen 8

1. Udeležba pri razpisih za dodelitev naročil je pod enakimi pogoji odprta za vse fizične in pravne osebe v državah članicah in vseh državah v razvoju. V izjemnih primerih se lahko razširi na druge tretje države.

2. Dobave izvirajo iz države upravičenke, drugih držav v razvoju ali držav članic. V izjemnih primerih lahko dobave izvirajo iz drugih tretjih držav.

Člen 9

1. Zaradi uresničevanja ciljev doslednosti in komplementarnosti, navedenih v Pogodbi, in zagotavljanja čim večje učinkovitosti vseh ukrepov, lahko Komisija sprejme vse potrebne usklajevalne ukrepe, vključno:

(a) z vzpostavitvijo sistema za sistematično izmenjavo in analizo informacij o financiranju ukrepov, ki jih financirajo, ali financiranje predlagajo, Skupnost in države članice;

(b) z usklajevanjem izvajanja ukrepov na kraju samem v okviru rednih sestankov in izmenjave informacij med predstavniki Komisije in držav članic v državi prejemnici.

2. Komisija lahko v povezavi z državami članicami sprejme kakršno koli pobudo, ki je potrebna za zagotavljanje ustreznega usklajevanja z drugimi zadevnimi donatorji, zlasti tistimi, ki so del sistema Združenih narodov.

Poglavje III

Finančni postopki in postopki odločanja

Člen 10

1. Finančni okvir za izvajanje te Uredbe za obdobje od 2003 do 2006 je 73,95 milijonov evrov. Letna dodelitev sredstev je predmet soglasja proračunskega organa glede primernih finančnih sredstev v skladu s Finančno perspektivo ali pa se izvaja na podlagi uporabe instrumentov, ki jih predvideva Medinstitucionalni sporazum z dne 6. maja 1999.

2. Letno dodeljena sredstva odobri proračunski organ v okviru Finančne perspektive.

Člen 11

1. Komisija je pristojna za pripravo strateških smernic programiranja, v katerih je opredeljeno sodelovanje Skupnosti v smislu merljivih ciljev, prednostnih nalog, rokov za posebna področja ukrepov, predvidevanj in pričakovanih rezultatov. Programiranje se izvaja letno in okvirno.

2. V okviru Odbora iz člena 13(1) se na podlagi poročila predstavnikov Komisije z državami članicami opravi vsakoletna izmenjava mnenj o strateških smernicah programiranja za izvajanje ukrepov. Odbor poda mnenje o teh zadevah v skladu s postopkom iz člena 13(2).

Člen 12

1. Komisija je odgovorna, da ukrepe, predvidene s to Uredbo, oceni, o njih odloča in jih upravlja v skladu z veljavnimi proračunskimi in drugimi postopki, zlasti v skladu s postopki, določenimi v Finančni uredbi.

2. Sklepe glede ukrepov, katerih financiranje v skladu s to Uredbo presega 3 milijone evrov, kot tudi glede vsake spremembe teh ukrepov, pri katerih bi lahko prišlo do prekoračitve stroškov za več kot 20 % prvotno določenega zneska za zadevni ukrep, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 13(2).

3. Komisija obvesti države članice o sklepih ali spremembah, ki se nanašajo na ukrepe v vrednosti do 3 milijonov evrov.

Člen 13

1. Komisiji pomaga geografsko pristojen odbor za razvojna vprašanja.

2. V primeru sklicevanja na ta odstavek, se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.

Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES je določeno na 45 dni.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Poglavje IV

Poročanje in končne določbe

Člen 14

1. Po izteku vsakega proračunskega leta predloži Komisija v svojem letnem poročilu o razvojni politiki Evropskemu parlamentu in Svetu informacije o smernicah za njen letni okvirni strateški program in o ukrepih, financiranih v tem letu, kot tudi njene zaključke o izvajanju te Uredbe v predhodnem proračunskem letu. V povzetku se navede zlasti informacije o prednostih in pomanjkljivostih ukrepov, o udeležencih, s katerimi so bile sklenjene pogodbe in o zneskih teh pogodb, kakor tudi o rezultatih neodvisnih ocen določenih ukrepov.

2. Najkasneje eno leto pred iztekom veljavnosti te Uredbe Komisija o njenem izvajanju predloži Evropskemu parlamentu in Svetu obsežno neodvisno ocenjevalno poročilo zaradi ugotovitve, ali so bili ukrepi, izvedeni v skladu s to Uredbo, učinkoviti in zaradi zagotovitve smernic za izboljšanje učinkovitosti prihodnjih ukrepov. Na podlagi ocenjevalnega poročila lahko Komisija poda predloge za prihodnost te Uredbe in po potrebi predloge za njeno spremembo.

Člen 15

Uredba (ES) št. 1484/97 se razveljavi. Vendar se ukrepi, ki so bili sprejeti v skladu s to Uredbo, v njenem okviru izvajajo še naprej.

Člen 16

1. Uredba začne veljati tretji dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Uporablja se do 31. decembra 2006.

Uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 15. julija 2003

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

G. Tremonti

[1] UL C 151 E, 25.6.2002, str. 260.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. februarja 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 16. junija 2003.

[3] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.

[4] UL L 202, 30.7.1997, str. 1.

[5] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[7] UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

--------------------------------------------------

nach oben