32001R1676

Uredba Sveta (ES) št. 1676/2001

z dne 13. avgusta 2001

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve in o dokončnem pobiranju začasne dajatve, uvedene pri uvozu polietilentereftalatske folije s poreklom iz Indije in Republike Koreje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (osnovne uredbe), in zlasti člena 9 Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. ZAČASNI UKREPI

(1) Komisija je z Uredbo (ES) št. 367/2001 [2] ("začasna uredba") uvedla začasno protidampinško dajatev pri uvozu polietilentereftalatske ("PET") folije, ki se uvršča v oznaki KN iz 39206219 in iz 39206290, s poreklom iz Indije in Republike Koreje ("Koreja").

(2) Naj spomnimo, da je preiskovalno obdobje za damping in škodo zajemalo obdobje od 1. aprila 1999 do 31. marca 2000 ("PO"). Preučevanje trendov, pomembnih za analizo škodo, je zajemalo obdobje od 1. januarja 1996 do 31. marca 2000 ("obravnavano obdobje").

B. NADALJNJI POSTOPEK

(3) Po uvedbi začasnih ukrepov pri uvozu PET folije s poreklom iz Indije in Koreje je več zainteresiranih strani predložilo svoje pisne pripombe. Na njihovo zahtevo jim je bila tudi dana možnost za ustno zaslišanje.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za dokončne ugotovitve.

(5) Dodatni preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih uporabnikov:

- Emtec Magnetics GmbH, Ludwigshafen, Nemčija

- Rogers Induflex NV LEX NV, Gent, Belgija

- Leonhard Kurz GmbH & Co., Fiirth, Nemčija

- Eurofoil, Blaenavon, Združeno kraljestvo.

(6) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih sta se nameravala priporočiti uvedba dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje varščin položenih za začasne dajatve. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predstavitev stališč, glede teh razkritij.

(7) Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile stranke, so bile začasne ugotovitve ustrezno spremenjene, kjer se je to štelo za primerno.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(a) Argumenti strank

(8) Nekateri proizvajalci izvozniki so ponovili argumente, da je treba metalizirano PET folijo izključiti iz okvira izdelkov tega postopka in to utemeljevali z razlogom, da se metalizirana PET folija ne more obravnavati podobno kot osnovna PET folija, saj ima drugačne osnovne fizikalne in tehnične lastnosti, zahteva drugačno opremo za proizvodnjo in postopke, zato je njena proizvodnja dražja in prodaja se po višji ceni. Stranke so tudi trdile, da se uporaba metalizirane PET folije razlikuje od uporabe osnovne PET folije in da se jo tudi uvršča v drugo oznako KN, ki ni niti oznaka KN v 39206219 niti 39206290, to je v oznako KN 3921.

(b) Ugotovitve preiskave

(9) Preiskava je pokazala, da postopek metalizacije, ki sestoji iz dodajanja kovine, kot je npr. aluminij, po postopku naparevanja, ne spremeni osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti PET folije. Poleg tega sta osnovna in metalizirana PET folija pri mnogih uporabah med seboj zamenljivi in imata lahko enake ali podobne uporabe. Zato se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodne izjave 19 začasne uredbe, da sta metalizirana PET folija in osnovna PET folija en in isti izdelek in se ju lahko razvrsti v oznaki KN, zajeti v ta postopek,to je iz 39206219 in 39206290.

(10) Treba je poudariti, da dejstvo, da proizvodnja metalizirane PET folije zahteva dodatno proizvodno fazo, zaradi česar so stroški proizvodnje in prodajna cena višji, ni element, ki bi lahko kot tak upravičil izključitev določene vrste PET folije iz okvirja izdelkov tega postopka.

(11) Kot zadnje je preiskava pokazala, da je treba metalizirano PET folijo ločiti od folije, ki je ojačena, laminirana, podložena ali v podobnem sestavu z drugimi materiali. Ti procesi tako zelo spremenijo osnovne fizikalne, kemijske in tehnične lastnosti PET folije, da se nastali izdelek ne more šteti za zadevni izdelek. Poleg tega je treba poudariti, da se končni izdelek lahko razvrsti v oznako KN 3921 samo, če je PET folija v ustreznem sestavu z drugimi materiali.

(12) Ker ni bilo drugih pripomb, razen prej navedenih, se potrdi opis izdelka iz uvodnih izjav 9 do 22 začasne uredbe.

2. Podoben izdelek

(13) Ker ni bilo nobenih pripomb, se potrdi opredelitev podobnega izdelka iz uvodne izjave 23 začasne uredbe.

D. DAMPING

1. Splošna metodologija

(a) Normalna vrednost, izvozna cena in primerjava

(14) Ker za te postavke ni bilo pripomb, se potrdijo začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 28 do 34 začasne uredbe.

(b) Stopnje dampinga

(15) Potrdi se splošna metodologija za določitev stopenj dapinga za v preiskavo zajete družbe, kot je opisano v uvodni izjavi 35 začasne uredbe.

(16) Potrdi se splošna metodologija za določitev stopenj dampinga za sodelujoče družbe, ki v primeru niso zajete, kot je opisano v uvodni izjavi 36 začasne uredbe. Pri določitvi stopnje dampinga za sodelujoče družbe, ki v primeru niso zajete, ničelne in de minimis stopnje niso bile upoštevane.

(17) Prav tako se potrdi splošna metodologija kot je opisana v uvodnih izjavah 37 in 38 začasne uredbe za določitev stopenj dampinga za tiste proizvajalce izvoznike, ki niso odgovorili na vprašalnik niti se niso kako drugače javili. Za Korejo, kjer je bil damping ugotovljen samo pri enem od treh v primer zajetih proizvajalcev izvoznikov, je bila preostala stopnja dampinga določena na podlagi tehtane povprečne stopnje dampinga reprezentativnega števila modelov z najvišjimi stopnjami dampinga, ki jih je izvozil ta proizvajalec izvoznik.

(18) Treba je opozoriti, da je bilo v primerih, ko je proizvajalec izvoznik v Skupnost izvažal več kot eno vrsto izdelka, tehtano povprečje skupne stopnje dampinga določeno z izračunom dampinga, ugotovljenega za posamezno vrsto, ne da bi se "negativni damping", ugotovljen za posamezno vrsto, nastavil na ničlo.

2. Indija

(a) Normalna vrednost in izvozna cena

(19) Ker ni bilo dodatnih pripomb, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 39 do 42 začasne uredbe.

(b) Primerjava

(i) Raven trgovine

(20) Eden od indijskih proizvajalcev izvoznikov je ponovno zahteval prilagoditev zaradi razlik v ravni trgovine med prodajami zadevnega izdelka trgovcem na domačem trgu in na izvozne trge (uvodna izjava 47 začasne uredbe).

(21) Po razkritju najpomembnejših dejstev in premislekov, na podlagi katerih so bili sprejeti začasni ukrepi, se je tudi trdilo, da poteka trgovina na obeh trgih (domačem in izvoznem) na dveh ravneh (s končnimi uporabniki in s trgovci) in da je treba opraviti selektivno primerjavo: izvozne cene za trgovce je treba primerjati z normalnimi vrednostmi na podlagi prodaje trgovcem, izvozne cene za končne porabnike pa z normalnimi vrednostmi na podlagi prodaje končnim porabnikom.

(22) Že podatki iz odgovorov na vprašalnik, ki so bili naknadno pregledani, so pokazali, da pri prodaji na domačem trgu države izvoznice v funkcijah in cenah za različne ravni trgovine za primerljive modele ni bilo doslednih in izrazitih razlik. Posledično se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 46 in 47 začasne uredbe, zahteva za selektivno primerjavo pa se zavrne.

(ii) Druge pripombe

(23) Indijski proizvajalci izvozniki so zahtevali odobritev prilagoditve, zahtevane v skladu s členom 2(10)(k) "drugi dejavniki" in/ali členom 2(10)(b) "Uvozne dajatve in posredni davki" (odvisno od izvoznika) osnovne uredbe za izvozno ceno, zaradi ugodnosti, prejetih po izvozu na podlagi sheme Duty Entitlement Passbook ("DEPB"). Trdili so, da je zaradi prihodka, prejetega na podlagi DEPB, izvozna cena nižja in bi zato Komisija morala ta prihodek prišteti izvozni ceni, da bi tako omogočila pošteno primerjavo z normalno vrednostjo, saj domača prodaja ne koristi ugodnosti takšnega prihodka. Poleg tega so indijski izvozniki trdili, da znižanje v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe v višini izvoznih subvencij, obračunanih z veljavno izravnalno dajatvijo, pravno ni upravičeno, saj so bile izravnalne dajatve določene na podlagi drugega preiskovalnega obdobja.

(24) Člen 2(10) osnovne uredbe predvideva samo možnost tistih prilagoditev, ki vplivajo na primerljivost cen. V odgovorih na vprašalnik in med preverjanji na kraju samem je bila ugodnost na podlagi DEPB vedno prikazana kot "drugi prihodek" in ne kot "negativni strošek", pripisan stroškom surovin izvoženega blaga. Zato je že iz same računovodske dokumentacije družb razvidno, da oblikovanje cen izvoženega blaga in prejeti prihodek na podlagi DEBP nista med seboj jasno povezana.

(25) Določba člena 14(1) osnovne uredbe, ki odraža člen VI Sporazuma GATT, kaže, da se takšno subvencioniranje, četudi posredno, lahko obravnava v protidampinški preiskavi in v uredbi o uvedbi protidampinške dajatve, če izdelek ni zavezan tako protidampinški kot izravnalni dajatvi, za namene ukrepanja v enih in istih okoliščinah, ki so posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. Temeljni razlog člena 14(1) osnovne uredbe je preprečitev vsakršnega podvajanja dajatev, namenjenih za ukrepanje v enakih okoliščinah, ki so posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja, zato je treba izravnalne dajatve, ki so posledica izvoznih subvencij, odšteti, ne glede na preiskovalno obdobje, na podlagi katerega so bile določene. Pripominja se, da je bila izvedena prilagoditev na temelju člena 14(1) osnovne uredbe, kot je razloženo v uvodnih izjavah 78 in 79 v nadaljevanju. Na podlagi naštetih razlogov je bilo treba prej navedeno zahtevo zavrniti.

(c) Stopnja dampinga

(26) Ker ni bilo predloženih pripomb ali novih podatkov, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 51 do 53 začasne uredbe.

(27) Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cif uvozne cene na meji Skupnosti, so:

Ester Industries Limited | 64,5 % |

Flex Industries Limited | 42,9 % |

Garware Polyester Limited | 65,3 % |

Jindal Polyester Limited | 0 % |

Stopnje dampinga za sodelujoče družbe, ki v primeru niso zajeta | 57,70 % |

Preostala stopnja dampinga za nesodelujoča podjetja | 65,3 % |

3. Koreja

(a) Normalna vrednost

(28) Dva korejska sodelujoča proizvajalca izvoznika sta trdila, da so bile tako imenovane lokalne izvozne prodaje (t.j. domače prodaje, predvidene za izvozni trg po dodatni obdelavi in/ali pakiranju) izključene iz izračuna normalne vrednosti, za kar ni bilo pravne podlage. Ker je torej očitno, da korejski organi dovoljujejo opravljanje takšnih prodaj brez dodatka kakršnega koli lokalnega davka na prodajo (DDV), tudi prodajalec lahko prenese na kupca pravico, da zahteva povračilo dajatve, prodaje pa se ponavadi zaračunajo v tuji valuti. Iz samega ustroja takšnih prodaj v Koreji je očitno, da so namenjene za izvoz in ne dopuščajo ustrezne primerjave. Zato se ohrani metoda, ki je bila uporabljena za začasne določitve.

(29) Glede na zgoraj navedeno se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 57 začasne uredbe.

(b) Izvozna cena

(30) Dva proizvajalca izvoznika sta imela povezane uvoznike v Skupnosti in oba sta menila, da je bila stopnja dobička, dodeljena tem uvoznikom (5,5 %), nerazumno visoka, glede na to, da so bile izvedene funkcije uvoznikov omejene na prefakturiranje prodaje in pri sami prodaji niso bili dejavni. Omenjeno je bilo, da povezani uvozniki sami niso ustvarjali dobička, temveč so samo prejemali provizijo od realizirane prodaje. K temu se lahko pripomni, da navedena stopnja provizije ni nujno točna, saj gre v tem primeru za med seboj povezane stranke. Dejstvo, da so povezani uvozniki lahko poplačani na podlagi fiksne provizije, še nujno ne kaže na njeno povezanost z funkcijami, ki jih izvajajo ti uvozniki. Poleg tega nihče od pritožnikov ni predložil nobenih posebnih podatkov, ki bi kazali na to, da uporabljena stopnja ni bila v skladu s obstoječimi tržnimi razmerami.

(31) Glede na zgoraj navedeno se potrdijo začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodni izjavi 58 začasne uredbe.

(c) Primerjava

(i) Fluktuacija deviznih tečajev

(32) Na zahtevo korejskih proizvajalcev izvoznikov se je ponovno preučila prilagoditev zaradi stalnega spreminjanja menjalnih tečajev. Po tej preučitvi je bilo sklenjeno, da se upošteva povprečni menjalni tečaj, ki je veljal dva meseca pred dejanskim datumom računa.

(ii) Povračilo dajatve

(33) Vsi sodelujoči korejski proizvajalci izvozniki so menili, da je bila metodologija, uporabljena za dodelitev povračila dajatve domači prodaji, nerazumna, zlasti še zato, ker se zadevne surovine ne uporabljajo samo za proizvodnjo PET folije. Komisija je zato zadevo ponovno preučila in sklenila, da sprejme izboljšan dvostopenjski način obdelave.

(34) Prvič, količine surovin, nabavljene in uporabljene izključno za proizvodnjo PET folije (namenjene bodisi za domačo prodajo ali izvoz), so bile izračunane z uporabo državno potrjenih koeficientov in izražene kot odstotek celotno nabavljenih surovin. Ti odstotki so se potem uporabili za vsako posamezno dobavo surovin. Tako je bila vsaka surovina v ustreznem sorazmerju dodeljena obema, tako domači prodaji in izvozu, kjer se je surovina uporabila (tako za zadevni izdelek kot za druge izdelke). Dodeljevanje se je začelo pri dobavah z najnižjimi stopnjami dajatev, kot je razloženo v začasni uredbi. Rezultat tega je bil višji znesek povračila dajatve, ki je bil dopusten za oba proizvajalca izvoznika.

Potrdijo se začasne ugotovitve kot so opisane v uvodnih izjav 59 do 65 začasne uredbe, razen zgoraj navedenih izjem, glede povračila dajatev in fluktuacije menjalniških tečajev.

(d) Stopnja dampinga

(35) Potrdijo se ugotovitve iz uvodnih izjav 66 do 67 začasne uredbe, z izjemo enega sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki je ugovarjal uporabi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti za posamezne izvozne posle pri določitvi njegove stopnje dampinga z utemeljitvijo, da samo različne izvozne cene za kupce, območja ali določena obdobja še ne upravičujejo uporabe tehtanega povprečja pri funkcijski metodi za določitev dampinga. Pri ponovni preučitvi zadeve je bilo ugotovljeno, da je res obstajal vzorec izvoznih cen, ki so se razlikovale po kupcih, vendar pa njihov vpliv na stopnjo dampinga, ki ga je izvajal izvoznik, ni bil pomemben. Metodologija za določitev stopnje dampinga za v preiskavo zajeta podjetja, kot je opisano v uvodnih izjavah 66 in 67 začasne uredbe je bila zato za tega proizvajalca izvoznika spremenjena in sicer tako, da se dobljena povprečna normalna vrednost nič več ne primerja s cenami za posamezne izvozne posle, temveč z dobljeno povprečno izvozno ceno.

(36) Dokončne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cif uvozne cene franko na meji Skupnosti, so, kot sledi:

Kolon Industries Limited | 0,0 % |

SKC Industries Limited | 7,5 % |

Toray Saehan Industries | 0,0 % |

Stopnja dampinga za sodelujoča podjetja, ki v primer niso zajeta | 7,5 % |

Preostala stopnja dampinga za nesodelujoča podjetja | 13,4 % |

E. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(37) Nekateri indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da opredelitev industrije Skupnosti in posledično analiza škode ne bi smeli biti omejeni na tri sodelujoče proizvajalce Skupnosti - pritožnike, temveč bi se morali razširiti na vse proizvajalce v Skupnosti, vključno s Fapackom, ki je sodeloval pri vložitvi pritožbe, a je zagotovil samo nekatere osnovne podatke, in tremi drugimi proizvajalci Skupnosti, ki niso bili pritožniki in niso povezani z nobenim proizvajalcem izvoznikom in so prav tako predložili samo nekaj osnovnih podatkov.

(38) Potrdi se, da so vsa od teh sedmih operaterjev, kot je navedeno v uvodni izjavi 73 začasne uredbe, dejansko proizvajalci Skupnosti in tako predstavljajo proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe. Kot je opisano v uvodni izjavi 70 začasne uredbe, so zadnji štirje proizvajalci Skupnosti predložili samo nekatere osnovne podatke in niso v celoti odgovorili na vprašalnik, namenjen proizvajalcem Skupnosti. Zato se ti podatki ne morejo uporabiti za ocenitev položaja industrije Skupnosti. Ti proizvajalci Skupnosti skladno s tem niso bili vključeni v opredelitev industrije Skupnosti. Zato je treba ta argument zavrniti.

(39) Ena od zainteresiranih strank je prerekala ugotovitvi, da industrija Skupnosti pomeni več kot 70 % skupne proizvodnje PET folije Skupnosti. Komisija je ta element ponovno preučila in pri tem odkrila napako v pisavi. Industrija Skupnosti dejansko pomeni 60 % skupne proizvodnje Skupnosti.

(40) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da če metalizirana PET folija dejansko ostane vključena v opredelitev zadevnega izdelka, bi bilo treba nekatere proizvajalce metalizirane PET folije tudi šteti za proizvajalce Skupnosti, ki so del industrije Skupnosti.

(41) Preiskava je pokazala, da sporne družbe ne proizvajajo osnovne PET folije, temveč pri različnih virih kupujejo osnovno PET folijo in potem izvršijo naknadni postopek metalizacije. Ta naknadna predelovalna faza, ki jo izvedejo, sama po sebi še ne zadostuje, da bi se jih upravičeno štelo za proizvajalce PET folije v Skupnosti. Dejansko so samo predelovalci izdelka, ki ne spreminjajo njegovih osnovnih fizikalnih, tehničnih in kemijskih lastnosti.

F. ŠKODA

1. Potrošnja Skupnosti

(42) Ker niso bili predloženi nobeni novi podatki, se potrdijo začasne ugotovitve o potrošnji Skupnosti opisani v uvodnih izjav 76 do 79 začasne uredbe.

2. Zadevni uvoz

(a) Uvodna pripomba

(43) Nekateri proizvajalci izvozniki so izpostavili argument, da bi bilo treba uvoz, ki se ga lahko pripiše proizvajalcem izvoznikom in za katerega je bilo ugotovljeno, da ni bil dampinški, izključiti iz analize škode. Tudi če bi se takšen izvoz izključil iz analize, bi ostali zaključki glede obstoja znatne škode, povzročene z dampinškim uvozom, nespremenjeni. Res bi bilo nelojalno nižanje cen še vedno pomembno, prav tako kot povečanje količin in tržnih deležev, preostali uvoz, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil dampinški, pa bi še vedno znašal več kot 13 % trga Skupnosti. Znatno bi ostalo tudi znižanje, opaženo pri prodajnih cenah.

(b) Kumulativna ocena učinkov zadevnega uvoza

(44) Nekateri indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da se zaradi različnih konkurenčnih pogojev uvoza PET folije s poreklom iz Indije ne bi smelo kumulirati z uvozom s poreklom iz Koreje. Trditev so utemeljili z razlogom, da so se v času od 1997 do PO obseg uvoza, tržni deleži in cene gibali različno.

(45) Glede konkurenčnih pogojev med korejskim in indijskim uvozom velja, da so se obseg uvoza, tržni deleži in uvozne cene v bistvu gibali podobno, če upoštevamo celotno obravnavano obdobje, t.j. od leta 1996 do PO, in ne, kot je bilo predlagano, od leta 1997 do PO. Potrdi se tudi, da so bili obsegi uvoza iz obeh držav med preiskovalnim obdobjem znatni. Poleg tega je bilo ugotovljeno precejšnje nelojalno nižanje cen pri obeh uvozih, s poreklom iz Indije in iz Koreje, katerih prodaja je potekala po enakih prodajnih poteh in pod podobnimi trgovskimi pogoji. Zato je treba ta argument zavrniti. Glede na zgoraj navedeno se potrdijo ugotovitve iz uvodne izjave 85 začasne uredbe, kjer je navedeno, da je treba uvoz s poreklom iz zadevnih držav presojati kumulativno.

(c) Obseg, tržni deleži in cene zadevnega uvoza

(46) Ker glede obsega in cen uvoza iz zadevnih držav ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, se potrdijo začasne ugotovitve.

(d) Nelojalno nižanje cen

(47) V zvezi s stopnjami nelojalnega nižanja cen, se je nekaterim indijskim proizvajalcem izvoznikom zdelo sporno dejstvo, da službe Komisije pri izračunu tehtanega povprečja izvoznih cen niso upoštevale izravnalnih dajatev, leta 1999 uvedenih za uvoz PET folije s poreklom iz Indije. Ponovili so tudi svojo zahtevo po prilagoditvi glede obsega trgovine, ker indijski izvozniki v glavnem prodajajo trgovcem na debelo, medtem ko industrija Skupnosti skoraj vedno prodaja neposredno uporabnikom PET folije.

(48) Izračuni stopenj nelojalnega nižanja cen, so bili spremenjeni tako, da so se izvoznim cenam prištele izravnalne dajatve, kjer je bilo to primerno. V zvezi s prilagoditvijo glede obsega trgovine je nadaljnja analiza najprej potrdila, da, kot je opisano v uvodni izjavi 93 začasne uredbe, prodajna cena za trgovce na debelo ali uporabnike ni odvisna od vrste kupca, temveč bolj od nabavljenih količin, in drugič, da oba obsega trgovine med seboj nista jasno ločena in da med njima ni jasne razlike v ceni. Poleg tega se potrdi, da industrija Skupnosti prodaja zadevni izdelek tudi distributerjem in trgovcem na debelo in ne samo uporabnikom, v nasprotju s tem, kar so trdile nekatere zainteresirane stranke. Dejansko je bilo za več družb ugotovljeno, da jim dobavljajo tako proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav kot industrija Skupnosti.

(49) Pred zgornjimi ugotovitvami so se stopnje nelojalnega nižanja cen, pregledale na podlagi dokazov, ki so jih predložile zainteresirane stranke, in se, kjer je bilo potrebno popravile. Ugotovljene popravljene tehtane povprečne stopnje nelojalnega nižanja cen, izražene kot odstotek cen industrije Skupnosti, so za zadevni državi, kot sledi:

- Koreja: od 14,9 % do 36,8 %, pri tehtanem povprečju 20,6 %

- Indija: od 34,5 % do 44,8 %, pri tehtanem povprečju 37,5 %.

3. Položaj industrije Skupnosti

(50) Več zainteresiranih strank je ugovarjalo zaključku iz začasne uredbe, da je industriji Skupnosti povzročena znatna škoda, kar so utemeljevale s tem, da so se nekateri dejavniki (npr. proizvodne zmogljivosti, proizvodnja, obseg prodaje, produktivnost, zaloge in plače) v času od leta 1996 do PO gibali pozitivno.

(51) V zvezi s tem je treba povedati, da morajo vsi dejavniki našteti v členu 3(5) osnovne uredbe, izkazovati negativni razvoj, da se lahko zaključi, da se industriji Skupnosti povzroča znatna škoda. V obravnavanem primeru je industrija Skupnosti izgubila tržne deleže in je morala zaradi uvoza iz zadevnih držav, ki je povzročil učinek padanja cen, močno znižati svoje prodajne cene, kar je povzročilo resno poslabšanje njenega finančnega položaja.

(52) Korejski proizvajalec izvoznik je ugovarjal, da je bila industriji Skupnosti povzročena znatna škoda in to utemeljeval s tem, da je ta trdna in konkurenčna, kot je navedeno v uvodni izjavi 159 začasne uredbe, in je med PO še vedno imela pomembno mesto na trgu Skupnosti.

(53) Dejstvo, da je industrija Skupnosti trdna in konkurenčna, ne izključuje ugotovitve glede znatne škode. Da je industrija Skupnosti trdna in konkurenčna, je bilo dejansko ugotovljeno v povezavi z analizo interesa Skupnosti, kjer se je med drugim preučil učinek sprejetja ali nesprejetja protidampinških ukrepov, na različne operaterje v Skupnosti. Vse to ne razveljavlja zaključka, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo, kar dokazujejo številni dejavniki, vključno s precejšnjo izgubo tržnega deleža v obravnavanem obdobju. Zato je treba ta argument zavrniti.

(54) Korejski proizvajalec izvoznik je trdil, da je povečanje proizvodnih zmogljivosti industrije Skupnosti v času med letoma 1998 in 1999 v nasprotju z dejstvom, da so njene naložbe v tem istem obdobju ostale omejene. V zvezi s tem je treba povedati, da so naložbe v povečanje proizvodnih zmogljivosti potekale v letih 1997 in 1998, kot je navedeno v uvodni izjavi 108 začasne uredbe. Ker so na novo postavljene zmogljivosti začele obratovati v letih 1998 in 1999, povečanje proizvodnih zmogljivosti časovno ne sovpada z naložbami.

(55) Nekateri indijski proizvajalci izvozniki so trdili, da omejitev analize prodaj industrije Skupnosti na domačo prodajo glede obsegov in cen ni v skladu z določbo člena 3(4) Protidampinškega sporazuma WTO iz razlogov, ker se ta sporazum nanaša na celotno prodajo, vključno z izvozom.

(56) V zvezi s tem je treba povedati, da je ocenjevanje škode potekalo v skladu z ustreznimi določbami osnovne uredbe in v skladu z dosledno prakso institucij Skupnosti. Poleg tega je treba povedati, da se člen 3(4) skupaj s členom 3(1) in (2) Protidampinškega sporazuma WTO očitno nanaša na oceno vpliva dampinškega uvoza na cene na domačem trgu in na položaj domače industrije. Iz namena tovrstne preiskave, kjer se med drugim obravnava učinek dampinškega uvoza iz ene ali več držav v Skupnost (in ne učinka dampinškega uvoza na trge tretjih držav), tudi sledi, da je treba obstoj škode industrije Skupnosti ugotoviti samo na domačem trgu in da je pri oceni škode položaj na področju izvoza ali na izvoznih trgih nepomemben. Zato je treba ta argument zavrniti. V skladu z dosledno prakso je bil ustvarjeni izvoz industrije Skupnosti preučen glede vprašanja vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodljivim položajem, kot je opisano v uvodni izjavi 144 začasne uredbe.

(57) Na podlagi zgoraj navedenega se potrdijo začasne ugotovitve glede znatne škode, ki jo je industrija Skupnosti utrpela med PO.

G. VZROČNA ZVEZA

(58) Nekatere zainteresirane stranke so trdile, da je bila ocena vzročne zveze napačna, ker bi bilo treba poslabšanje nekaterih škodnih dejavnikov, npr. dobičkonosnost, denarni tok, donosnost naložb in možnost povišanja povezati z neodvisnim cikličnim razvojem in z obsežnimi naložbami industrije Skupnosti v referenčnem obdobju, ne pa toliko z vplivom zadevnega uvoza.

(59) Prvič, nobenega znaka ni, da industrija Skupnosti trpi zaradi cikličnega nazadovanja. Drugič, dodatna analiza finančnega položaja industrije Skupnosti je potrdila, da je zlasti zaradi tega poslabšanja prišlo do znižanja njenih prodajnih cen na enoto. Tudi zato, ker so se med celotnim referenčnim obdobjem proizvodni stroški na enoto zniževali, se poslabšanje ne more pripisati višjim proizvodnim stroškom v zvezi z novimi naložbami.

(60) Glede na zgoraj navedeno in ker ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, se potrdijo začasne ugotovitve opisane v uvodnih izjavah 119 do 123 začasne uredbe.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Nepovezani uvozniki in trgovci

(61) Eden od nepovezanih uvoznikov je trdil, da je v nasprotju z vsebino uvodne izjave 188 začasne uredbe, uvedba izravnalnih dajatev zmanjšala razpoložljivost indijske PET folije na trgu Skupnosti in da bo višina protidampinških dajatev iz te uredbe onemogočila nabavljanje PET folije pri tradicionalnih indijskih dobaviteljih. Poleg tega je še trdil, da PET folijo, ki jo proizvede industrija Skupnosti zunaj Skupnosti, uvaža industrija Skupnosti sama in da bo ta povezava izločila vse druge prave nadomestne vire dobave.

(62) V zvezi s tem izkazujejo podatki Statističnega urada Evropske Skupnosti med letoma 1999 (začasne izravnalne dajatve so bile uvedene avgusta 1999) in 2000 11 % povečanje uvoza iz Indije. Glede predlagane višine protidampinških dajatev pa ni izključeno, da bo povzročila zvišanje uvoznih cen. Vendar se glede na različno višino predlaganih ukrepov lahko hkrati pričakuje, da bodo nekateri zadevni proizvajalci izvozniki še naprej prodajali na trgu Skupnosti, četudi po nedampinških cenah. Glede obstoja nadomestnih virov dobav navajamo, da so v letu 1999 nakupi PET folije industrije Skupnosti s poreklom iz ZDA in Japonske, iz dveh pomembnih držav izvoznic, ki nista vključeni v preiskavo, znašali približno 35 % skupnega uvoza iz teh držav. Zato se potrdi, da so drugi nadomestni viri dobave na voljo.

2. Uporabniki PET folije v Skupnosti

(63) Treba je poudariti, da je od 23 uporabnikov, ki so sodelovali v začasni fazi postopka in so kupili nekaj več kot 40 % skupnega uvoza iz zadevnih držav, samo eden izrazil svojo zaskrbljenost zaradi uvedbe začasnih dajatev. Tako nizka stopnja reakcij lahko kaže na to, da ukrepi na zadevne uporabnike ne bodo imeli tako pomembnega vpliva.

(64) Štirje drugi uporabniki, ki so se javili po uvedbi začasnih ukrepov, so trdili, da bi uvedba dajatev lahko omejila njihovo izbiro dobaviteljev in lahko povzročila pomanjkanje PET folije na trgu Skupnosti. Ti uporabniki so tudi trdili, da se je cena PET folije na trgu Skupnosti po uvedbi začasnih dajatev zvišala, kar je negativno vplivalo na njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu.

(65) V zvezi s tem je treba spomniti, da so, kot je bilo ugotovljeno v začasni fazi, v preiskavo zajeti uporabniki v povprečju kupili približno 58 % svoje porabe PET folije pri industriji Skupnosti, približno 28 % v zadevnih državah in približno 14 % v drugih tretjih državah. Poleg tega bo na trgu Skupnosti ostalo dejavnih precejšnje število subjektov, t.j. industrija Skupnosti in drugi proizvajalci Skupnosti, gospodarski subjekt v Skupnosti, vsaj nekaj proizvajalcev izvoznikov iz zadevnih držav in drugih tretjih držav. Četudi se ne more izključiti, da bodo nekateri proizvajalci izvozniki iz zadevnih držav zmanjšali obseg svojega izvoza v Skupnost zaradi uvedbe protidampinških ukrepov, ni verjetno, da bi to povzročilo pomanjkanje na trgu Skupnosti. Po drugi strani pa če se ukrepi ne bi uvedli, bi možna ukinitev proizvodnih dejavnosti industrije Skupnosti za PET folijo povzročila, kot je navedeno v uvodni izjavi 185 začasne uredbe, resno omejitev dobav.

(66) Glede višine cen je treba povedati, da so uporabniki do nedavna koristili ugodnosti umetno nizkih cen zaradi nepoštene trgovinske prakse. Prodajne cene so se na trgu Skupnosti med letom 1996 in PO znižale za povprečno 40 %. Tudi če se zvišanja cene PET folije v Skupnosti ne more izključiti, bo to po pričakovanjih skromno. To predvidevanje podpira zlasti raven uvedenih dajatev za nekatere zadevne proizvajalce izvoznike in prisotnost določenega števila subjektov, ki bodo med seboj tekmovali na trgu Skupnosti.

(67) Poleg tega so nadaljnja analiza in preveritveni obiski pri uporabnikih potrdili, da PET folija kot surovina za različne končne izdelke pogosto ni najpomembnejši del stroškov, da izdelki, ki imajo vgrajeno PET folijo, pomenijo le majhen delež njihove skupne proizvodnje in, končno, da uporabniki svoje izdelke nabavljajo tudi v Skupnosti in drugih tretjih državah, na katere se ta postopek ne nanaša. Vendar se ne izključuje, da bodo za nekatere uporabnike, za katere je PET folija bistvena surovina, protidampinške dajatve imele pomemben vpliv na skupne proizvodne stroške. Kljub temu to ne spremeni splošnih rezultatov preiskave. Ugotovitev iz uvodne izjave 183 začasne uredbe, da uvedba dajatev v povprečju verjetno ne bo pomembneje vplivala na uporabnike PET folije, se zato potrdi.

3. Zaključek o interesu Skupnosti

(68) Ker glede interesa Skupnosti ni bilo predloženih nobenih novih podatkov, se potrdijo ugotovitve iz uvodnih izjav 156 do 191 začasne uredbe.

I. DOKONČNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1. Raven odprave škode

(69) Na podlagi metodologije razložene v uvodnih izjav 193 do 195 začasne uredbe in ob upoštevanju prej navedenih argumentov in sprememb v zvezi z izračuni nelojalnega nižanja cen je bila določena raven odprave škode za namene določitve ravni ukrepov, ki naj bi se dokončno uvedli. V zvezi z neupoštevanjem izravnalnih dajatev je treba poudariti, da se, kot je razloženo v uvodni izjavi 198 začasne uredbe, izvozne subvencije odštejejo od predlaganih protidampinških dajatev v skladu s členom 14(1) osnovne uredbe po uporabi pravila nižje dajatve, zato jih ni treba upoštevati pri izračunu ravni škode.

(70) Nekateri indijski proizvajalci izvozniki so ugovarjali, češ da so bile stopnje škod napačno izračunane. Zahtevali so, da je treba stopnjo škode izraziti kot odstotek celotnega cif prihodka in ne sme biti omejena na cif prihodek primerljivih modelov. Svoje trditve so utemeljevali na zaključkih prizivnega organa WTO iz primera posteljnega perila [3].

(71) Najprej je treba opozoriti, da so bili ti zaključki sprejeti v zvezi z dampinškimi izračuni in za izračune škode niso ustrezni. Drugič, dosledna praksa je, da se znesek škode izrazi kot odstotek cif prihodka tistih modelov, ki so se uporabili pri določitvi tega zneska škode. Metoda, ki so jo predlagali zadevni indijski proizvajalci izvozniki, bi dejansko imela za posledico uporabo med seboj neprimerljivih številk. Zaradi vseh teh razlogov je bilo treba zahtevo zavrniti.

(72) Industrija Skupnosti je predlagala, da bi bila 13 % stopnja dobička na prihodek ustreznejša od 6 % stopnje dobička, ki se je uporabila pri izračunu začasne stopnje škode. Trdila je, da bi morali lastni viri kapitala družbe, dajati donos od čistega premoženja, ki bi bil enak obrestim bančnih posojil. Trdila je še, da je bila ta stopnja dobička dosežena leta 1996, ko so prevladovale razmere lojalne konkurence.

(73) V zvezi s tem je treba poudariti, da je treba stopnjo dobička, ki se uporabi pri določitvi neškodljive cene, razumeti kot stopnjo donosnosti, ki se jo utemeljeno lahko doseže, če ni škodljivega dampinga. Zato v tem primeru ni pomembno določiti dokončni odstotek, saj so stopnje škode že na podlagi 6 % stopnje dobička višje od stopenj dampinga. Ta argument zato nima dejanskega vpliva.

(74) Glede na zgoraj navedeno in ker ni bilo predloženih novih dokazov, se potrdi metodologija iz uvodnih izjav 193 do 195 začasne uredbe, ki se je uporabila pri določitvi ravni odprave škode.

2. Oblika in raven dajatev

(75) Preiskava je pokazala, da je uvoz zadevnega izdelka potekal tudi pod drugimi oznakami KN in ne samo pod oznakami, zajetimi v ta postopek, to sta oznaki KNex39206219 in 39206290. Zato je bila pozornost carinskih organov usmerjena k tej napačni razvrstitvi.

(76) Glede na prej omenjeno in v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe je treba uvesti dokončno protidampinško dajatev na ravni ugotovljenih stopenj dampinga, ker so bile te v vseh primerih nižje od stopenj škode.

(77) Kar se tiče preostale dajatve, ki naj se uporabi za nesodelujoče proizvajalce izvoznike iz zadevnih držav, kjer je bila raven sodelovanje ocenjena za znatno, v obeh državah, je treba za Indijo preostalo dajatev določiti na podlagi najvišje stopnje dajatve, določene za v primer zajete sodelujoče proizvajalce. Za Korejo, kjer je bil damping ugotovljen samo pri enem od treh v primer zajetih proizvajalcev izvoznikov, je treba preostanek dajatev določiti z uporabo pravila nižje dajatve s tehtanim povprečjem stopnje dampinga reprezentativnega števila modelov z najvišjimi stopnjami dampinga, ki jih je izvozil ta proizvajalec izvoznik.

(78) Kot je bilo že pojasnjeno v uvodnih izjavah 50 in 198 začasne uredbe, člen 14(1) osnovne uredbe predpisuje, da se za noben izdelek ne sme zaračunati obeh, protidampinške in izravnalne dajatve zaradi namena ukrepanja v enakih okoliščinah, ki je posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja. V tej zvezi je dejstvo, da so bile izravnalne dajatve določene za drugo PO in da sta zneska izvozne subvencije v protisubvencijskem PO in v protidampinškem PO različna, nepomembno. Temeljni razlog člena 14(1) osnovne uredbe je odpraviti vsakršno podvajanje dajatev, namenjenih za preprečevanje enakih okoliščin, ki so posledica dampinga ali izvoznega subvencioniranja, zato je treba izravnalne dajatve, ki so posledica izvoznih subvencij, odšteti, ne glede na preiskovalno obdobje, na podlagi katerega so bile določene. Pripominja se tudi, da ni bil prejet noben zahtevek za pregled izravnalnih ukrepov. Zato se potrdijo začasne ugotovitve kot je opisano v uvodnih izjavah 50 in 198 začasne uredbe.

(79) Zatorej, kar zadeva protidampinške dajatve, so se pri Indiji veljavne izravnalne dajatve, ki ustrezajo izvoznim subvencijam, odbile od protidampinške dajatve, ki se bo uporabila. Za vsako nesodelujočo družbo odbitek ustreza izvozni subvenciji sodelujoče družbe, na podlagi katere je bila določena preostala stopnja dampinga (in tako preostala dajatev).

(80) Na podlagi zgoraj navedenega in ob upoštevanju ugotovitev iz prejšnje protisubvencijske preiskave so predlagane dokončne stopnje dajatev, izražene v cif ceni na meji Skupnosti, neocarinjeno, kot sledi:

Indija

Družba | Stopnja izvozne subvencije | Skupna subvencijska stopnja | Stopnja dampinga | Dajatev CVD | Dajatev AD | Skupna stopnja dajatve |

Ester Industries Ltd | 12,0 % | 12,0 % | 64,5 % | 12,0 % | 52,5 % | 64,5 % |

Flex Industries Ltd | 12,5 % | 12,5 % | 42,9 % | 12,5 % | 30,4 % | 42,9 % |

Garware Polyester Ltd | 2,7 % | 3,8 % | 65,3 % | 3,8 % | 62,6 % | 66,4 % |

Jindal Polyester Ltd | 7,0 % | 7,0 % | 0 % | 7,0 % | 0 % | 7,0 % |

MTZ Polyesters Ltd | 8,7 % | 8,7 % | 57,7 % | 8,7 % | 49,0 % | 57,7 % |

Polyplex Corp. Ltd | 19,1 % | 19,1 % | 57,7 % | 19,1 % | 38,6 % | 57,7 % |

Vsa druga podjetja | 12,0 % [4] | 19,1 % | 65,3 % | 19,1 % | 53,3 % | 72,4 % |

Koreja

Družba | Dajatev AD |

HS Industries | 7,5 % |

Hyosung Corp | 7,5 % |

Kohap Corp. | 7,5 % |

Kolon Industries Limited | 0,0 % |

SKC Industries Limited | 7,5 % |

Toray Saehan Industries | 0,0 % |

Vsa druga podjetja | 13,4 % |

(81) Protidampinške stopnje dajatev za posamezne družbe iz te uredbe so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo razmere, kot so bile med to preiskavo ugotovljene za te družbe. Te stopnje dajatev se tako (v nasprotju z dajatvijo za vso državo, ki se uporablja za "vse druge družbe") uporabljajo izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevnih držav, ki so jih proizvedle te družbe, na ta način za posebej navedene pravne osebe. Uvoženi izdelki, ki jih je proizvedla katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena s svojim imenom in naslovom, vključno s pravnimi osebami, ki so povezane s posebej navedenimi, ne morejo koristiti ugodnosti teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za "vse druge družbe".

(82) Vsak zahtevek za uporabo teh individualnih protidampinških stopenj dajatev (npr. zaradi spremembe imena pravne osebe ali zaradi vzpostavitve novih proizvodnih ali prodajnih pravnih oseb) je treba takoj nasloviti na Komisijo [5], in sicer skupaj z vsemi koristnimi podatki, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje, domače prodaje in izvoza, povezani npr. s to spremembo imena ali to spremembo proizvodnih in prodajnih pravnih oseb. Komisija bo Uredbo po posvetovanju s svetovalnim odborom, če bo to primerno, ustrezno spremenila, z dopolnitvijo seznama družb, ki koristijo ugodnosti individualnih stopenj dajatev.

3. Pobiranje začasnih dajatev

(83) Glede na ugotovljeno raven stopenj dampinga in glede na raven škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasno protidampinško dajatvijo, uvedeno z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini dokončno uvedene dajatve. Kjer so dokončne dajatve višje od začasnih, se dokončno pobere samo varščina na ravni začasnih dajatev.

4. Zaveze

(84) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so številni proizvajalci izvozniki iz Indije ponudili cenovne zaveze v skladu s členom 8(1) osnovne uredbe. S tem so se zavezali, da bodo zadevni izdelek prodajali po ceni, ki bo enaka ali višja od cene, ki odpravlja škodljive učinke dampinga. Te družbe bodo Komisijo tudi oskrbele z rednimi in podrobnimi podatki o svojem izvozu v Skupnost, tako da bo Komisija njihovo izpolnjevanje zavez lahko učinkovito nadzorovala. Poleg tega je ustroj prodaje teh proizvajalcev izvoznikov takšen, da je po mnenju Komisije nevarnost za izogibanje dogovorjenih zavez majhna.

(85) Glede na navedeno so ponudbe za zaveze sprejemljive, zadevne družbe so bile obveščene o bistvenih dejstvih, premislekih in obveznostih, na katerih temelji njihovo sprejetje.

(86) Da se Komisiji omogoči nadaljnje učinkovito nadzorovanje družb pri izpolnjevanju njihovih zavez, je pri predložitvi zahtevka za sprostitev v prost promet pristojnemu carinskemu organu, oprostitev protidampinške dajatve pogojena s predložitvijo trgovskega računa, ki vsebuje vsaj elemente naštete v prilogi. Tolikšen obseg podatkov je potreben tudi zato, da se carinskim organom omogoči, da se dovolj natančno prepričajo, da pošiljke ustrezajo trgovskim dokumentom. Če se takšen račun ne predloži ali če ne ustreza izdelku, predloženemu v carinjenje, bo namesto tega plačana ustrezna stopnja protidampinške dajateve.

(87) Treba je omeniti, da se pri kršitvi ali preklicu zaveze ali pri domnevni kršitvi lahko uvede protidampinška dajatev v skladu s členom 8(9) in (10) osnovne uredbe.

5. Trajanje ukrepov

(88) Protidampinški ukrepi bodo veljali do leta 2006, medtem ko naj bi se obstoječe izravnalne dajatve proti Indiji iztekle leta 2004. V primeru izteka (ali spremembe) izravnalnih ukrepov je treba višino protidampinških dajatev znova preučiti, ker se zanje trenutno upošteva dejstvo, da izravnalne dajatve že veljajo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu polietilenteteftalatske ("PET") folije, ki se uvršča v oznaki KN iz 39206219 in iz ex39206290 (oznake TARIC: 39206219*10, 39206219*15, 39206219*25, 39206219*30, 39206219*35, 39206219*40, 39206219*45, 39206219*50, 39206219*55, 39206219*60, 39206219*62, 39206219*64, 39206219*65, 39206219*70, 39206219*75, 39206219*80, 39206219*81, 39206219*85, 39206219*87, 39206219*89, 39206219*91, 39206290*30 and 39206290*91) in s poreklom iz Indije in Republike Koreje.

2. Stopnja dokončne protidampinške dajatve, ki se uporablja za neto ceno franko meja Skupnosti, pred dajatvijo, je, kot sledi, za izdelke s poreklom iz:

Država | Družba | Dokončna dajatev (%) | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | Ester Industries Limited 75-76, Amrit Nagar,Behind South Extension Part – I,New Delhi– 110 003 Indija | 52,5 | A026 |

Indija | Flex Industries Limited A-1, Sektor 60,Noida 201 301 (U.P.) Indija | 30,4 | A027 |

Indija | Garware Polyester Limited Garware House 50- A, Swami Nityanand Marg Vile Parle (Vzhod) Mumbai 400 057 Indija | 62,6 | A028 |

Indija | Jindal Polyester Limited 115-117, Indra Prakash Building 21, Barakhamba Road New Delhi 110 001 Indija | 0 | A030 |

Indija | MTZ Polyesters Limited Saranath Centre, Upvan Area, Upper Govind Nagar, Malad (E) Mumbai 400 097 Indija | 49,0 | A031 |

Indija | Polyplex Corporation Limited B-37, Sektor-1,Noida 201 301 Dist. Gautam Budh Nagar Uttar Pradesh Indija | 38,6 | A032 |

Indija | Vsa druga podjetja | 53,3 | A999 |

Koreja | Kolon Industries Inc. Kolon Tower, 1-23, Byulyang-dong Kwacheon-city,Kyunggi-do Koreja | 0,0 | A244 |

Koreja | SKC Co., Ltd. SKC Bldg., 23-10, Youido-Dong Yongdungpo-Gu Seoul 150-010 Koreja | 7,5 | A224 |

Koreja | Toray Saehan Inc. 17F, LG Mapo B/D 275 Kongdug-Dong Mapo-Gu Seoul 121-721 Koreja | 0,0 | A222 |

Koreja | HS Industries Co., Ltd Kangnam Building, 8. nadstropje 1321, Seocho-Dong Seocho-Ku Seoul Koreja | 7,5 | A226 |

Koreja | Hyosung Corporation 450, Kongduk-Dong Mapo-Ku Seoul Koreja | 7,5 | A225 |

Koreja | Kohap Corp. Št. 89-4, Kyungun-Dong Chongro-Ku Seoul Koreja | 7,5 | A223 |

Koreja | Vsa druga podjetja | 13,4 | A999 |

3. Ne glede na člen 1(1) se dokončna dajatev ne uporablja za uvoz, sproščen v prost promet v skladu s členom 2.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 2

1. Uvoženo blago po eni od naslednjih dodatnih oznak TARIC, ki ga proizvede in neposredno izvozi (odpremi in zaračuna) spodaj navedena družba družbi v Skupnosti, ki je uvoznik, se oprosti plačila protidampinških dajatev, uvedenih s členom 1, če se uvozi v skladu s točko 2.

Država | Družba | Dodatna oznaka TARIC |

Indija | Ester Industries Limited 75-76, Amrit Nagar,Behind South Extension Part – I,New Delhi – 110 003 Indija | A026 |

Indija | Flex Industries Limited A-1, Sektor 60,Noida 201 301 (U.P.) Indija | A027 |

Indija | Garware Polyester Limited Garware House 50- A, Swami Nityanand Marg Vile Parle (Vzhod) Mumbai 400 057 Indija | A028 |

Indija | MTZ Polyesters Limited Saranath Centre, Upvan Area, Govind Nagar, Malad (E) Mumbai 400 097 Indija | A031 |

Indija | Polyplex Corporation Limited B-37, Sektor-1,Noida 201 301 Dist. Gautam Budh Nagar Uttar Pradesh Indija | A032 |

2. Uvoženo blago navedeno v točki 1 se oprosti plačila dajatve, pod pogojem, da:

(a) se carinskim organom držav članic pri predložitvi deklaracije za sprostitev v prost promet predloži trgovski račun, ki vsebuje vsaj elemente obveznih podatkov, ki so našteti v prilogi; in

(b) če blago, ki je bilo prijavljeno in predloženo carinskim organom, točno ustreza opisu iz trgovskega računa.

Člen 3

Varščine, položene za začasne protidampinške dajatve v skladu z začasno uredbo, se poberejo po stopnji dokončno uvedene dajatve. Varščine, ki presegajo dokončno stopnjo protidampinških dajatev, se sprostijo. Kadar so dokončne dajatve višje od začasnih, se varščine dokončno poberejo samo do ravni začasnih dajatev.

Člen 4

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. avgusta 2001

Za Svet

Predsednik

L. Michel

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 55, 24.2.2001, str. 16.

[3] Evropske skupnosti – Protidampinške dajatve pri uvozu bombažnega posteljnega perila iz Indije, WT/DS/AB/R, 1.3.2001.

[4] Za namen izračuna dokončne protidampinške dajatve je bila upoštevana stopnja izvozne subvencije družbe, na podlagi katere je bila osnovana stopnja dampinga za nesodelujoča podjetja.

[5] Evropska komisijaDG TradeDirektorat BTERV 0/10Rue de la Loi/Wetstraat 20B-1049 Bruselj/Belgija.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Podatki, ki jih morajo vsebovati trgovski računi, priloženi prodajam, za katere velja zaveza

1. Naslov "TRGOVSKI RAČUN PRILOŽEN BLAGU, ZA KATEREGA VELJA ZAVEZA"

2. Ime družbe omenjene v členu 2(1), ki izdaja trgovski račun

3. Številka trgovskega računa

4. Datum izdaje trgovskega računa

5. Dodatna oznaka TARIC, na podlagi katere se blago iz računa ocarini na meji Skupnosti

6. Točen opis blaga, vključno z:

- kodno številko izdelka (PCN),

- tehnično specifikacijo blaga, vključno z debelino (um), ali je bilo blago po izdelavi premazano/površinsko obdelano (npr. s Korona obdelavo, kemijsko, z metalizacijo ali ne premazano oziroma površinsko neobdelano po izdelavi), njegove mehanske lastnosti (npr. uravnoteženost ali nateznost), o prosojnosti/neprosojnosti (npr. prosojna folija z indeksom motnosti < 2 %, motna folija s indeksom motnosti med 2 % in 40 %, bela folija z indeksom motnosti > 40 %, barvna),

- kodno številko izdelka družbe ()(če se uporablja),

- oznako KN,

- količino (v kilogramih).

7. Opis prodajnih pogojev, vključno s:

- ceno za kilogram,

- veljavnimi plačilnimi pogoji,

- veljavnimi dobavnimi pogoji,

- skupnimi popusti in rabati.

8. Ime družbe v vlogi uvoznika, kateremu družba neposredno izdaja račun.

9. Ime predstavnika družbe, ki je izdal račun, in naslednja podpisana izjava:

"Spodaj podpisani potrjujem, da prodaja blaga iz tega računa pomeni neposredni izvoz v Evropsko Skupnost v okviru in pod pogoji iz zaveze, ki jo je ponudila (družba), in sprejela Evropska Komisija s Sklepom 2001/645/ES. Izjavljam, da so podatki, navedeni v tem računu, popolni in točni."

--------------------------------------------------