(1)

Ta uredba določa finančna sredstva za program Digitalna Evropa (v nadaljnjem besedilu: Program) za obdobje 2021–2027, ki za Evropski parlament in Svet v okviru letnega proračunskega postopka pomenijo prednostni referenčni znesek v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (4).

(2)

Program bi bilo treba vzpostaviti za obdobje sedmih let, da se njegovo trajanje uskladi s trajanjem večletnega finančnega okvira iz Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (5) (v nadaljnjem besedilu: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027).

(3)

Za Program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba). Finančna uredba določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem upravljanju, finančnih instrumentih, proračunskih jamstvih, finančni pomoči in o povračilu zunanjim strokovnjakom.

(4)

V skladu s členom 193(2) finančne uredbe se lahko nepovratna sredstva dodelijo za ukrep, ki se je že začel izvajati, pod pogojem, da vložnik lahko dokaže, da je bilo treba ukrep začeti izvajati pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih. Vendar v takšnih primerih stroški, nastali pred datumom vložitve vloge za nepovratna sredstva, niso upravičeni, razen v ustrezno utemeljenih izjemnih primerih. Da pri zagotavljanju podpore Unije ne bi prihajalo do motenj, ki bi lahko škodovale interesom Unije, bi moralo biti v sklepu o financiranju za omejeno obdobje na začetku večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in le v ustrezno utemeljenih primerih mogoče določiti, da so dejavnosti in z njimi povezani stroški upravičeni od začetka proračunskega leta 2021, tudi če so bili izvedeni in so nastali pred vložitvijo vloge za nepovratna sredstva.

(5)

V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (7) ter uredbami Sveta (ES, Euratom,) št. 2988/95 (8), (Euratom, ES) št. 2185/96 (9) in (EU) 2017/1939 (10) se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, OLAF, Računskemu sodišču in, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(6)

Na podlagi Sklepa Sveta 2013/755/EU (12) bi morali biti osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v skladu s pravili in cilji Programa ter morebitnimi ureditvami, ki se uporabljajo za državo članico, s katero je povezana zadevna čezmorska država ali ozemlje. Komisija bi morala spremljati in redno ocenjevati učinkovitost njihovega sodelovanja v Programu.

(7)

Na podlagi odstavkov 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (13) bi bilo treba Program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, ki ustrezajo obstoječim potrebam in so v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (14), pri tem pa se izogibati nalaganju upravnega bremena, zlasti državam članicam, in pretiranemu urejanju ter upoštevati obstoječe okvire za merjenje in primerjalno analizo na digitalnem področju. Te zahteve bi morale po potrebi vključevati merljive kvantitativne in kvalitativne kazalnike kot podlago za ocenjevanje dejanskih rezultatov Programa.

(8)

Program bi moral zagotoviti popolno preglednost in odgovornost inovativnih finančnih instrumentov in mehanizmov, ki zadevajo proračun Unije, zlasti v zvezi z njihovim prispevkom k doseganju ciljev Unije, in to tako glede začetnih pričakovanj kot končnih rezultatov.

(9)

Na digitalnem vrhu v Talinu septembra 2017 in v sklepih Evropskega sveta z dne 19. oktobra 2017 je bilo sporočeno, da mora Unija vlagati v digitalizacijo svojih gospodarstev in se posvetiti vrzelim v veščinah, z namenom ohranitve in obogatitve evropske konkurenčnosti in inovacij, kakovosti življenja in družbene strukture. Evropski svet je ugotovil, da digitalna preobrazba nudi ogromno priložnosti za inovacije, rast in delovna mesta, da bo prispevala h globalni konkurenčnosti ter da bo spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da se te priložnosti izkoristijo, se je treba kolektivno soočiti z nekaterimi izzivi, ki jih predstavljata digitalna preobrazba in pregled politik, povezanih z digitalno preobrazbo.

(10)

Evropski svet je sklenil zlasti, da bi morala Unija nujno obravnavati nove trende, vključno z vprašanji, kot so umetna inteligenca in tehnologije porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov), ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva podatkov popolnoma v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, digitalnih pravic, temeljnih pravic in etičnih standardov. Evropski svet je Komisijo pozval, naj do začetka leta 2018 predloži evropski pristop k umetni inteligenci in potrebne pobude za okrepitev okvirnih pogojev, da bi Unija lahko raziskala nove trge s korenitimi inovacijami, ki temeljijo na tveganju, in vnovič potrdila vodilno vlogo svoje industrije.

(11)

K izgradnji trdnega evropskega digitalnega gospodarstva in družbe bi pripomoglo dobro izvajanje Instrumenta za povezovanje Evrope, vzpostavljenega z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ter Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah, vzpostavljenega z Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (15).

(12)

V svojem sporočilu z dne 14. februarja 2018 z naslovom „Nov in sodoben večletni finančni okvir, s katerim bo lahko EU učinkovito uresničevala svoje prioritete po letu 2020“ Komisija ob upoštevanju možnosti za novi večletni finančni okvir navaja program za digitalno preobrazbo Evrope, ki bi zagotovil velik napredek pri doseganju pametne rasti na področjih, kot so visoka raven kakovostne podatkovne infrastrukture, povezljivosti in kibernetske varnosti. Evropa bi se s Programom potegovala za vodilni položaj na področjih superračunalništva, interneta naslednje generacije, umetne inteligence, robotike in velepodatkov (big data). S tem bi se na področju digitalnega gospodarstva okrepil konkurenčni položaj industrije in podjetništva v Evropi ter bi se pomembno vplivalo na premoščanje in zapolnjevanje vrzeli v veščinah po vsej Uniji, da bi državljani imeli potrebne veščine in znanje za soočenje z digitalno preobrazbo.

(13)

V sporočilu Komisije z dne 25. aprila 2018 z naslovom „Na poti k skupnemu evropskemu podatkovnemu prostoru“ so novi bodoči ukrepi obravnavani kot ključen korak v smeri skupnega podatkovnega prostora v Uniji, celovitega digitalnega območja takšne razsežnosti, ki bo omogočila razvoj in inovativnost novih proizvodov in storitev na podlagi podatkov.

(14)

Splošna cilja Programa bi morala biti podpora digitalni preobrazbi industrije in spodbujanje boljšega izkoriščanja industrijskega potenciala politik na področju inovacij, raziskav in tehnološkega razvoja v korist državljanov in podjetij po vsej Uniji, tudi v njenih najbolj oddaljenih in gospodarsko prikrajšanih regijah. Program bi moral biti sestavljen iz petih specifičnih ciljev, ki ustrezajo ključnim področjem politike, in sicer: visokozmogljivostno računalništvo, umetna inteligenca, kibernetska varnost in zaupanje, napredne digitalne veščine ter uvajanje in optimalna uporaba digitalnih zmogljivosti ter interoperabilnost. Na vseh teh ključnih področjih politike bi moral biti cilj Programa tudi boljša usklajenost med politikami Unije, držav članic in regij, pa tudi združevanje zasebnih in industrijskih sredstev, da se naložbe povečajo in sinergije okrepijo. Poleg tega bi moral Program okrepiti konkurenčnost Unije in odpornost njenega gospodarstva.

(15)

Pri petih specifičnih ciljih gre za ločene, a soodvisne cilje. Tako na primer umetna inteligenca potrebuje zaupanja vredno kibernetsko varnost, zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva so ključne pri podpiranju učenja v kontekstu umetne inteligence, vse tri zmogljivosti pa zahtevajo napredne digitalne veščine. Čeprav se posamezni ukrepi v okviru Programa nanašajo na en sam specifičen cilj, ciljev ne bi smeli obravnavati ločeno, temveč kot jedro koherentnega svežnja.

(16)

Potrebno je podpirati mala in srednja podjetja (MSP), ki nameravajo digitalno preobrazbo uporabiti za svoje proizvodne procese. Taka podpora bi MSP omogočila, da z učinkovito uporabo sredstev prispevajo k rasti evropskega gospodarstva.

(17)

Osrednjo vlogo pri izvajanju Programa bi morala imeti evropska digitalna inovacijska stičišča, ki bi morala spodbujati k množičnemu prevzemanju naprednih digitalnih tehnologij v industriji, zlasti v MSP in v drugih subjektih, ki zaposlujejo največ 3 000 ljudi (v nadaljnjem besedilu: podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo), pri javnih organizacijah in v akademski skupnosti. Da bi pojasnili razliko med digitalnimi inovacijskimi stičišči, ki izpolnjujejo merila za upravičenost v okviru Programa, in digitalnimi inovacijskimi stičišči, vzpostavljenimi na podlagi sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom "Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga" in financiranimi iz drugih virov, bi bilo treba stičišča, financirana v okviru Programa, imenovati evropska digitalna inovacijska stičišča. Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala služiti kot točke za dostop do najnovejših digitalnih zmogljivosti, vključno z visokozmogljivostnim računalništvom, umetno inteligenco, kibernetsko varnostjo ter drugimi obstoječimi inovativnimi tehnologijami, kot so ključne omogočitvene tehnologije, na voljo tudi v FabLab ali CityLab. Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala delovati kot enotne vstopne točke za dostop do preizkušenih in preverjenih tehnologij ter bi morala spodbujati odprto inovativnost. Podporo bi morala nuditi tudi na področju naprednih digitalnih veščin, na primer tako, da z izvajalci izobraževanja usklajuje zagotavljanje kratkotrajnejšega usposabljanja za delavce in pripravništev za študente. Mreža evropskih digitalnih inovacijskih stičišč bi morala zagotoviti široko geografsko pokritost po vsej Evropi in prispevati k temu, da bodo v digitalnem enotnem trgu udeležene najbolj oddaljene regije.

(18)

V prvem letu Programa bi bilo treba vzpostaviti začetno mrežo evropskih digitalnih inovacijskih stičišč, in sicer z odprtim in konkurenčnim postopkom med subjekti, ki jih imenujejo države članice. V ta namen bi države članice morale prosto predlagati kandidate v skladu s svojimi nacionalnimi postopki ter nacionalnimi upravnimi in institucionalnimi strukturami. Komisija bi morala pred izborom evropskega digitalnega inovacijskega stičišča na ozemlju posamezne države članice v čim večji meri upoštevati mnenje te države članice. Države članice bi lahko na osnovi odprtega in konkurenčnega postopka kot kandidate imenovale subjekte, ki že opravljajo funkcije kot digitalna inovacijska stičišča v okviru pobude za digitalizacijo evropske industrije. Komisija bi morala imeti možnost, da v postopek izbora vključi neodvisne zunanje strokovnjake. Komisija in države članice bi se morale izogibati nepotrebnemu podvajanju pristojnosti in funkcij na ravni Unije in na nacionalni ravni. Pri imenovanju stičišč ter določanju njihovih dejavnosti in sestave bi bila zato potrebna ustrezna prožnost. Da bi zagotovili široko geografsko pokritost po vsej Evropi ter ravnovesje med tehnološko in sektorsko pokritostjo, bi lahko z nadaljnjim odprtim in konkurenčnim postopkom mrežo še razširili.

(19)

Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala razviti ustrezne sinergije z ustreznimi ukrepi, ki se financirajo iz okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (16) (v nadaljnjem besedilu: Obzorje Evropa), ali iz drugih programov za raziskave in inovacije, z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT), ustanovljenim z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, zlasti z digitalnimi skupnostmi znanja in inovacij in uveljavljenimi mrežami, kot sta mreža Enterprise Europe Network ali svetovalno stičišče InvestEU, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (17).

(20)

Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala delovati kot posredniki, ki bi industrijo, podjetja in javne uprave, ki potrebujejo nove tehnološke rešitve, povezovali s podjetji, zlasti z zagonskimi podjetji in MSP, ki že imajo za trg zrele rešitve.

(21)

Konzorcij pravnih subjektov se za evropska digitalna inovacijska stičišča lahko izbere v skladu s točko (c) člena 197(2) finančne uredbe, ki subjektom, ki po veljavnem nacionalnem pravu nimajo pravne osebnosti, omogoča sodelovanje v razpisih za zbiranje predlogov, pod pogojem, da so njihovi predstavniki pooblaščeni, da v imenu teh subjektov prevzamejo pravne obveznosti in da ti subjekti nudijo enaka jamstva za zaščito finančnih interesov Unije kot tista, ki jih nudijo pravne osebe.

(22)

Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala imeti možnost prejemati prispevke držav članic in udeleženih tretjih držav, vključno z javnimi organi držav članic in teh tretjih držav, prispevke mednarodnih organizacij ali institucij ter prispevke iz zasebnega sektorja, zlasti prispevke članov, delničarjev ali partnerjev evropskih digitalnih inovacijskih stičišč. Evropska digitalna inovacijska stičišča bi morala imeti možnost, da prejmejo prihodke, ustvarjene iz lastnih sredstev in dejavnosti teh stičišč, ter volila, donacije in prispevke posameznikov, omogočiti pa bi jim bilo treba tudi financiranje iz Programa in drugih programov Unije, tudi v obliki nepovratnih sredstev.

(23)

Program bi bilo treba izvajati s projekti, ki krepijo ključne digitalne zmogljivosti in razširijo uporabo teh zmogljivosti. Tako izvajanje bi moralo vključevati sofinanciranje z državami članicami in po potrebi z zasebnim sektorjem. Stopnjo sofinanciranja bi bilo treba določiti v programu dela. Z odstopanjem od splošnega pravila bi moralo biti mogoče, da financiranje Unije krije do 100 % upravičenih stroškov. Še zlasti bi bilo treba pri takem financiranju zahtevati, da se pri javnih naročilih doseže kritična masa in se tako pridobi najugodnejša ponudba in zagotovi, da dobavitelji v Evropi ostanejo na čelu tehnološkega napredka.

(24)

Cilji politike v okviru Programa bi se morali uresničevati tudi prek finančnih instrumentov in proračunskega jamstva v okviru Programa InvestEU, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/523.

(25)

Ukrepe v okviru Programa bi bilo treba uporabiti za nadaljnje izboljšanje digitalnih zmogljivosti Unije ter za odpravljanje nedelovanja trga ali neoptimalnih naložbenih okoliščin na sorazmeren način, brez podvajanja z zasebnim financiranjem ali njegovega izrinjanja ter bi morali zagotoviti jasno evropsko dodano vrednost.

(26)

Za doseganje kar največje prilagodljivosti v celotnem obdobju izvajanja Programa in ustvarjanje sinergij med komponentami Programa bi moralo biti mogoče vsak specifični cilj izvajati s katerimi koli instrumenti, ki so na voljo v okviru finančne uredbe. Izvedbena mehanizma, ki se uporabita, sta neposredno in posredno upravljanje, kadar bi bilo treba financiranje Unije kombinirati z drugimi viri financiranja ali kadar je za izvršitev potrebna vzpostavitev skupno upravljanih struktur. Poleg tega je Komisiji dovoljeno, da v okviru letnega proračunskega postopka in v skladu s finančno uredbo predlaga odklon od okvirnih zneskov, določenih v tej uredbi, da bi se odzvala zlasti na nove premike in potrebe, kot so nove tehnologije.

(27)

Za zagotovitev učinkovitega dodeljevanja sredstev iz proračuna Unije je treba poskrbeti, da bodo vsi ukrepi in dejavnosti, ki se izvajajo v okviru Programa, imeli evropsko dodano vrednost ter da se bodo dopolnjevali z dejavnostmi držav članic, obenem pa bi si bilo treba prizadevati za doslednost, dopolnjevanje in sinergije s programi financiranja, ki podpirajo področja politik, ki so tesno medsebojno povezana. Čeprav zadevni programi dela določajo orodje za zagotavljanje doslednosti za neposredno in posredno upravljane ukrepe, bi bilo treba za zagotavljanje doslednosti in dopolnjevanja med neposredno ali posredno upravljanimi sredstvi in sredstvi v okviru deljenega upravljanja vzpostaviti sodelovanje med Komisijo in pristojnimi organi držav članic, hkrati pa spoštovati veljavne določbe uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter o finančnih pravilih zanje ter za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno pomoč za upravljanje meja in vizume (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027).

(28)

Zmogljivosti visokozmogljivostnega računalništva in s tem povezana obdelava podatkov v Uniji bi morale zagotoviti širšo uporabo visokozmogljivostnega računalništva v industriji in splošneje na področjih javnega interesa, da se izkoristijo edinstvene priložnosti, ki jih superračunalniki prinašajo družbi, kar zadeva zdravje, okolje in varnost pa tudi konkurenčnosti industrije, zlasti MSP. S pridobitvijo vrhunskih superračunalnikov bi se Uniji zagotovil sistem oskrbe ter bi se olajšalo uvajanje storitev za simulacijo, vizualizacijo in izdelavo prototipov, pri čemer bi se zagotovilo, da bi bili sistemi visokozmogljivostnega računalništva v skladu z vrednotami in načeli Unije.

(29)

Podporo ukrepom Unije na področju visokozmogljivostnega računalništva sta izrazila Evropski parlament in Svet. Poleg tega je 22 držav članic v obdobju med 2017 in 2018 podpisalo evropsko deklaracijo o visokozmogljivostnem računalništvu, ki je večvladni sporazum, s katerim so se zadevne države članice zavezale, da bodo sodelovale s Komisijo pri izgradnji in uvajanju najsodobnejših infrastruktur za visokozmogljivostno računalništvo in podatkovnih infrastruktur v Evropi, ki bi bile na voljo znanstvenikom ter javnim in zasebnim partnerjem po vsej Uniji.

(30)

Kot je poudarjeno v oceni učinka, priloženi predlogu Komisije za Uredbo Sveta o ustanovitvi Skupnega podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo, se za izpolnitev specifičnega cilja „visokozmogljivostno računalništvo“ za najprimernejši način izvedbe šteje skupno podjetje, zlasti za usklajevanje strategij Unije in nacionalnih strategij ter naložb v infrastrukturo za visokozmogljivostno računalništvo, pa tudi raziskave in razvoj, združevanje sredstev iz javnih in zasebnih sredstev, ter za zaščito gospodarskih in strateških interesov Unije. Poleg tega nacionalni strokovni centri za visokozmogljivostno računalništvo v smislu Uredbe Sveta (EU) 2018/1488 (18), zagotavljajo storitve visokozmogljivostnega računalništva industriji, vključno z MSP ter zagonskimi podjetji, akademski skupnosti in javnim upravam.

(31)

Razvoj zmogljivosti, povezanih z umetno inteligenco, je ključno gonilo digitalne preobrazbe industrije, storitev in javnega sektorja. Vse bolj avtonomni roboti se uporabljajo v tovarnah, pri delu v globokem morju, v domovih, mestih in bolnišnicah. Platforme za komercialno uporabo umetne inteligence so prešle iz preizkusne faze v dejansko uporabo v zdravstvenem in okoljskem področju. Vsi večji proizvajalci avtomobilov razvijajo samovozeča vozila in tehnike strojnega učenja so v središču vseh glavnih spletnih platform ter velepodatkovnih aplikacij. Za Evropo je bistveno, da na vseh ravneh združi moči, če želi biti konkurenčna v mednarodnem merilu. Države članice so to zavedanje izrazile s konkretnimi zavezami za sodelovanje pri usklajenem akcijskem načrtu.

(32)

Knjižnice algoritmov lahko zajemajo širok sklop algoritmov, vključno s preprostimi rešitvami, kot so razvrstitveni algoritmi in algoritmi nevronskih mrež ali algoritmi načrtovanja ali sklepanja. Zajemajo lahko tudi kompleksnejše rešitve, kot so algoritmi prepoznavanja govora, algoritmi za navigacijo, vgrajeni v avtonomnih napravah, kot so brezpilotni zrakoplovi ali avtonomni avtomobili, ter algoritmi umetne inteligence, vgrajeni v robotih, da se jim omogoči komuniciranje s svojim okoljem in prilagajanje temu okolju. Knjižnice algoritmov bi morale biti lahko dostopne vsem pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji.

(33)

Evropski parlament je v resoluciji z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije poudaril vpliv jezikovnih ovir na industrijo in digitalizacijo industrije. V zvezi s tem je razvoj obsežnih jezikovnih tehnologij, ki temeljijo na umetni inteligenci, kot so samodejno prevajanje, prepoznavanje govora, besedilna analiza velepodatkov, sistemi za dialog in odgovarjanje na vprašanja, bistven za ohranjanje jezikovne raznolikosti, zagotavljanje vključenosti ter omogočanje komunikacije med ljudmi ter med ljudmi in stroji.

(34)

Izdelki in storitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, bi morali biti uporabnikom prijazni, morali bi biti privzeto skladni z zakonodajo ter bi morali potrošnikom zagotavljati večjo izbiro in več informacij, zlasti glede kakovosti proizvodov in storitev.

(35)

Za razvoj umetne inteligence, vključno z jezikovnimi tehnologijami, so ključnega pomena razpoložljivost obsežnih zbirk podatkov in zmogljivosti za preizkušanje in poskuse.

(36)

Evropski parlament je v svoji resoluciji o digitalizaciji evropske industrije izpostavil pomen skupnega evropskega pristopa h kibernetski varnosti in potrebo po izboljšanju osveščenosti. Menil je tudi, da imajo vodje podjetij ter nacionalni in evropski oblikovalci industrijske in varnostne politike ključno odgovornost za kibernetsko varnost, kakor tudi za uresničevanje privzete in vgrajene varnosti in zasebnosti.

(37)

Kibernetska varnost je izziv za celotno Unijo, ki ga ni mogoče reševati zgolj z nacionalnimi pobudami. Zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti bi bilo treba okrepiti in s tem Evropi zagotoviti potrebne zmogljivosti za zaščito državljanov, javnih uprav in podjetij pred kibernetskimi grožnjami. Poleg tega bi morali biti potrošniki zaščiteni pri uporabi povezanih izdelkov, ki so lahko kompromitirani in lahko ogrozijo njihovo varnost. Tako zaščito bi bilo treba doseči skupaj z državami članicami in zasebnim sektorjem, tako da se razvijejo projekti, ki krepijo zmogljivosti Evrope na področju kibernetske varnosti, da se zagotovi usklajevanje med temi projekti in široko uvajanje najnovejših rešitev na področju kibernetske varnosti v gospodarstvo, vključno s projekti, storitvami, kompetencami in aplikacijami z dvojno rabo, pa tudi z združevanjem kompetenc na tem področju, da se zagotovita kritična masa in odličnost.

(38)

Komisija je septembra 2017 predstavila sveženj pobud, ki določajo celovit pristop Unije h kibernetski varnosti, s ciljem, da se okrepijo zmogljivosti Evrope za spoprijemanje s kibernetskimi napadi in kibernetskimi grožnjami ter tehnološke in industrijske zmogljivosti na tem področju. Ta sveženj vključuje Uredbo (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(39)

Predpogoj za delovanje digitalnega enotnega trga je zaupanje. Tehnologije kibernetske varnosti, kot so digitalne identitete, kriptografija in odkrivanje vdorov, ter njihova uporaba na področjih financ, industrije 4.0, energije, prometa, zdravstva in e-uprave so bistvenega pomena za vzdrževanje varnosti in zaupanja pri spletnih aktivnostih in transakcijah državljanov, javnih uprav in podjetij.

(40)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 19. oktobra 2017 poudaril, da Unija za uspešno izgradnjo digitalne Evrope potrebuje trge dela ter sisteme usposabljanja in izobraževanja, ki so primerni za digitalno dobo, ter da obstaja potreba po naložbah v digitalno usposabljanje, da bi opolnomočili in usposobili vse Evropejce.

(41)

V svojih sklepih z dne 14. decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo k nadaljevanju dela v zvezi z agendo s socialnega vrha iz Göteborga iz novembra 2017, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic ter izobraževanjem in usposabljanjem ter izvajanjem novega evropskega programa znanj in spretnosti. Evropski svet je Komisijo, Svet in države članice pozval tudi k preučitvi možnih ukrepov, s katerimi bi obravnavali izzive s področja veščin, povezanih z digitalizacijo, kibernetsko varnostjo, medijsko pismenostjo in umetno inteligenco, ter obravnavali potrebo po vključujočem pristopu k izobraževanju in usposabljanju, ki bi temeljil na vseživljenjskem učenju, poganjale pa bi ga inovacije. V odgovor na to je Komisija 17. januarja 2018 predstavila prvi sveženj ukrepov, ki obravnava ključne kompetence, veščine, skupne vrednote ter vključujoče izobraževanje. Maja 2018 se je začel izvajati drugi sveženj ukrepov za vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, ki prav tako poudarja osrednjo vlogo digitalnih veščin. Medijska pismenost zajema bistvene kompetence (znanje, veščine ter držo), ki državljanom omogočajo, da učinkovito sodelujejo z mediji in drugimi ponudniki informacij ter razvijajo veščine kritičnega mišljenja in vseživljenjskega učenja, potrebne za druženje in dejavno državljanstvo.

(42)

Glede na to, da je potreben celostni pristop, bi bilo treba v Programu upoštevati tudi vključenost, kvalifikacije, usposabljanja in specializacije, ki so poleg naprednih digitalnih veščin odločilni za ustvarjanje dodane vrednosti v družbi znanja.

(43)

Evropski parlament je v resoluciji o digitalizaciji evropske industrije poudaril, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelji socialne kohezije v digitalni družbi. Poleg tega je zahteval, da se vidik uravnotežene zastopanosti spolov vključi v vse digitalne pobude, pri čemer je poudaril potrebo po obravnavi razlik med spoloma v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), saj je to bistveno za dolgoročno rast in blaginjo v Evropi.

(44)

Napredne digitalne tehnologije, ki se podpirajo v okviru Programa, kot so visokozmogljivostno računalništvo, kibernetska varnost in umetna inteligenca, so zdaj dovolj razvite, da presežejo okvire raziskovalne faze ter da se uvedejo, izvajajo in razširijo na ravni Unije. Tako kot je odziv Unije potreben pri uvajanju teh tehnologij, je potreben tudi pri vidiku naprednih digitalnih veščin. Razširiti in povečati je treba priložnosti za usposabljanje iz naprednih digitalnih veščin, vključno s kompetencami s področja varstva podatkov, ter zagotoviti dostop do njih po vsej Uniji. V nasprotnem primeru bi to lahko oviralo nemoteno uvajanje naprednih digitalnih tehnologij in oviralo splošno konkurenčnost gospodarstva Unije. Ukrepi, ki se podpirajo v okviru Programa, dopolnjujejo ukrepe, ki se podpirajo v okviru Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), programa Erasmus+, vzpostavljenih z uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, in Obzorja Evropa. Ti ukrepi bodo usmerjeni v delovno silo Unije v zasebnem in javnem sektorju, zlasti v strokovnjake s področja IKT in druge s tem področjem povezane strokovnjake, pa tudi v študente ter udeležence in izvajalce usposabljanj. Izraz „delovna sila“ se nanaša na gospodarsko aktivno prebivalstvo ter vključuje tako delavce in samozaposlene, ki opravljajo poklicno dejavnost, kot brezposelne.

(45)

Posodobitev javnih uprav in storitev z digitalnimi sredstvi je odločilnega pomena za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja, vključno z MSP, in državljane na splošno, da bi se tako njihovi stiki z javnimi organi odvijali hitreje, priročneje in ceneje, storitve, ki se zagotavljajo državljanom in podjetjem, bi bile bolj učinkovite, pregledne in kakovostne, obenem pa bi se tudi javna sredstva porabljala učinkoviteje. Določeno število storitev javnega interesa že ima razsežnost Unije, zato bi bilo treba s podporo za izvajanje in uvajanje teh storitev na ravni Unije zagotoviti, da bodo lahko državljani in podjetja imeli koristi od dostopa do visokokakovostnih in po možnosti večjezičnih digitalnih storitev po vsej Uniji. Poleg tega je pričakovati, da bo podpora Unije na tem področju spodbudila ponovno uporabo informacij javnega sektorja.

(46)

Digitalizacija lahko omogoči in izboljša neoviran dostop za vse, tudi za starejše ljudi, ljudi z omejeno mobilnostjo ali invalide ter ljudi iz oddaljenih ali podeželskih območij.

(47)

Digitalna preobrazba področij javnega interesa, kot so zdravstvo, mobilnost, pravosodje, spremljanje Zemlje ali okolja, varnost, zmanjšanje emisij ogljika, energetska infrastruktura, izobraževanje in usposabljanje ter kultura, zahteva nadaljevanje in razširitev infrastruktur za digitalne storitve, ki omogočajo varno čezmejno izmenjavo podatkov in spodbujajo nacionalni razvoj. Potencial za izkoriščanje sinergij bi se najbolje dosegel z usklajenostjo teh infrastruktur za digitalne storitve v okviru te uredbe.

(48)

Uvajanje potrebnih digitalnih tehnologij, zlasti tistih v okviru specifičnih ciljev „visokozmogljivostno računalništvo“, „umetna inteligenca“ ter „kibernetska varnost in zaupanje“, je ključnega pomena za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe ter bi ga lahko dopolnjevale druge najsodobnejše vodilne in prihodnje tehnologije, kot so tehnologije porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov).

(49)

Digitalna preobrazba bi morala državljanom omogočiti, da varno dostopajo do svojih osebnih podatkov ter jih uporabljajo in upravljajo, tudi preko meja, ne glede na to, kje se nahajajo sami ali njihovi podatki.

(50)

V Talinski deklaraciji o e-upravi z dne 6. oktobra 2017 so ministri, zadolženi za politiko in koordinacijo e-uprave iz držav članic in držav, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ugotovili, da digitalni napredek temeljno spreminja njihove družbe in gospodarstva ter pri tem pomeni izziv za učinkovitost predhodnih politik s širokega razpona področij ter vlogo in funkcijo javne uprave na splošno ter da je njihova dolžnost predvideti in obvladati te izzive, da se zadosti potrebam in pričakovanjem državljanov in podjetij.

(51)

Modernizacija evropskih javnih uprav je ena ključnih prednostnih nalog za uspešno izvajanje digitalnega enotnega trga. Pri vmesni oceni strategije za enotni digitalni trg se je pokazalo, da je treba preoblikovanje javnih uprav okrepiti in državljanom zagotoviti enostaven in celovit dostop do javnih storitev, ki bo užival zaupanje.

(52)

Letni pregled rasti, ki ga je Komisija objavila leta 2017, kaže, da kakovost dela evropskih javnih uprav neposredno vpliva na gospodarsko okolje in je zato bistvenega pomena za spodbujanje produktivnosti, konkurenčnosti, gospodarskega sodelovanja, trajnostne rasti, zaposlovanja in visokokakovostnih delovnih mest. Učinkovite in pregledne javne uprave ter učinkoviti sodni sistemi so potrebni zlasti za podporo gospodarski rasti ter zagotavljanje visokokakovostnih storitev državljanom in podjetjem.

(53)

Interoperabilnost evropskih javnih storitev zadeva vse ravni uprave: raven Unije, nacionalno, regionalno in lokalno raven. Z interoperabilnostjo se odpravljajo ovire za notranji trg, spodbuja pa se tudi čezmejno sodelovanje, širjenje evropskih standardov in uspešno izvajanje politik, interoperabilnost pa ima tudi velik potencial za izogibanje čezmejnim elektronskim oviram ter zagotavlja nadaljnje vzpostavljanje novih skupnih javnih storitev na ravni Unije in izpopolnjevanje tistih, ki se šele razvijajo. Da bi odpravili razdrobljenost evropskih javnih storitev ter podprli temeljne svoboščine in operativno vzajemno priznavanje v Uniji, bi bilo treba na način, ki je najbolj učinkovit in najbolj odziven za končne uporabnike, spodbujati celovit medsektorski in čezmejni pristop k interoperabilnosti. Tak pristop pomeni, da je treba interoperabilnost razumeti v širokem smislu, ki sega od tehničnih do pravnih ravni in zajema tudi posamezne elemente politike na zadevnem področju. V skladu s tem bi razpon dejavnosti presegel običajen življenjski cikel rešitev in bi zajemal tudi vse elemente pomoči, s katerimi bi se podprli potrebni okvirni pogoji za trajnostno interoperabilnost na splošno. Program bi moral tudi olajšati medsebojno oplajanje med različnimi nacionalnimi pobudami v smeri razvoja digitalne družbe.

(54)

V okviru Programa bi bilo treba spodbujati odprtokodne rešitve, da se omogoči ponovna uporaba, poveča zaupanje in zagotovi preglednost. Tak pristop bo pozitivno vplival na vzdržnost financiranih projektov.

(55)

Proračunska sredstva, dodeljena specifičnim ukrepom za izvajanje okvira interoperabilnosti in interoperabilnost razvitih rešitev, bodo predvidoma znašala 194 milijonov EUR.

(56)

V resoluciji Evropskega parlamenta o digitalizaciji evropske industrije je poudarjen pomen sprostitve zadostnega javnega in zasebnega financiranja za digitalizacijo evropske industrije.

(57)

Komisija je 19. aprila 2016 sprejela pobudo za digitalizacijo evropske industrije, da bi „vse gospodarske panoge v Evropi, velike ali majhne, ne glede na to, kje in v katerem koli sektorju, lahko v celoti izkoristile digitalne inovacije“. To je še posebno pomembno za MSP v kulturnem in ustvarjalnem sektorju.

(58)

Evropski ekonomsko-socialni odbor je pozdravil sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije in ga skupaj s spremnimi dokumenti označil za začetek obsežnega evropskega programa dela, ki ga bo treba opraviti v tesnem vzajemnem sodelovanju vseh zainteresiranih javnih in zasebnih strani.

(59)

Za doseganje zadanih ciljev bo morda treba sprostiti potencial komplementarnih tehnologij na področjih omrežij in računalništva, kot je navedeno v sporočilu Komisije o digitalizaciji evropske industrije, ki priznava, da je „razpoložljivost prvovrstne infrastrukture za vzpostavljanje omrežij in infrastrukture v oblaku“ bistvena komponenta digitalizacije industrije.

(60)

Z določitvijo enotnega nabora pravil, ki se neposredno uporabljajo v pravnih redih držav članic, Uredba (EU) 2016/679 zagotavlja prost pretok osebnih podatkov med državami članicami in krepi zaupanje ter varnost posameznikov, to pa sta nepogrešljiva elementa resničnega digitalnega enotnega trga. Zato bi morali vsi ukrepi, ki se izvajajo v okviru Programa, ki vključujejo obdelavo osebnih podatkov, prispevati k nemotenemu izvajanju navedene uredbe, na primer na področju umetne inteligence in tehnologij porazdeljenih evidenc (npr. veriženje podatkovnih blokov). Ti ukrepi bi morali podpirati razvoj digitalnih tehnologij, ki so skladne z obveznostmi glede vgrajenega in privzetega varstva podatkov.

(61)

Program bi bilo treba izvajati ob doslednem spoštovanju okvira Unije in mednarodnega okvira za varstvo in izvrševanje intelektualne lastnine. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine ima ključno vlogo pri inovacijah in je zato potrebno za učinkovito izvajanje Programa.

(62)

Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, so lahko v programih Unije udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (20), ki določa izvajanje programov na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Moralo bi biti mogoče, da ti instrumenti predvidevajo delno pridružitev, namreč pridružitev k omejenemu številu specifičnih ciljev, ki si jih prizadeva doseči Program. V to uredbo bi bilo treba vnesti posebno določbo, s katero se od tretjih držav zahteva, da odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podelijo potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(63)

Organi, pooblaščeni za izvajanje Programa, bi morali spoštovati določbe, ki veljajo za institucije Unije, in nacionalno pravo o ravnanju s podatki, zlasti občutljivimi netajnimi podatki in tajnimi podatki EU. Kar zadeva specifični cilj „kibernetska varnost in zaupanje“, je lahko iz varnostnih razlogov potrebno, da so pravni subjekti, ki jih nadzorujejo tretje države, izključeni iz razpisov za zbiranje predlogov in oddajo ponudb v okviru Programa. V izjemnih primerih se takšne izključitve lahko zahtevajo tudi v zvezi s specifičnima ciljema „visokozmogljivostno računalništvo“ in „umetna inteligenca“. Varnostni razlogi za takšne izključitve bi morali biti sorazmerni in ustrezno utemeljeni glede na tveganja, ki bi nastala zaradi vključitve takih subjektov.

(64)

Ob upoštevanju pomena boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije glede izvajanja Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (21), in ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj je namen Programa prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov in k doseganju skupnega cilja, da 30 % proračunskih odhodkov Unije podpira podnebne cilje in ambiciji, da 7,5 % proračuna ustreza odhodkom za cilj biotske raznovrstnosti v letu 2024 ter 10 % v letu 2026 in 2027, pri čemer je treba upoštevati obstoječe prekrivanje med cilji na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Med pripravo in izvajanjem Programa bi bilo treba določiti ustrezne ukrepe, ki bi bili ponovno ocenjeni v okviru ustreznih ocenjevanj in postopkov pregleda.

(65)

Ker je Program nov, je koristno, da se v prilogi določi tehnični opis obsega ukrepov Programa. Ta tehnični opis, vključen v tako prilogo, bi morala Komisija upoštevati pri pripravi programov dela, pri čemer bi morali biti programi dela skladni s specifičnimi cilji iz te uredbe.

(66)

Programi dela bi morali biti sprejeti načeloma kot večletni programi dela, običajno vsaki dve leti, ali kot letni programi dela, če to upravičujejo potrebe v zvezi z izvajanjem Programa. Oblike financiranja Unije in metode izvajanja Programa bi morale biti izbrane na podlagi njihove zmožnosti, da dosežejo specifične cilje ukrepov in da uresničijo rezultate, ob upoštevanju zlasti stroškov kontrol, upravnega bremena in pričakovanega tveganja ravnanja, ki ni v skladu s pravili. Ta izbira bi morala vključevati upoštevanje uporabe pavšalnih zneskov, financiranja po pavšalni stopnji in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški iz člena 125(1) finančne uredbe.

(67)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte za spremembo Priloge I k tej uredbi zaradi upoštevanja tehnoloških sprememb in razvoja na trgu v zvezi z ukrepi, določenimi v navedeni prilogi, in na način, skladen s cilji te uredbe, ter za spremembo Priloge II k tej uredbi v zvezi z merljivimi kazalniki, kadar bi se to zdelo potrebno, in za dopolnitev te uredbe z določbami o vzpostavitvi okvira za spremljanje in ocenjevanje. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(68)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z izbiro subjektov, ki sestavljajo začetna in nadaljnja evropska digitalna inovacijska stičišča, ter za sprejetje programov dela za specifične cilje 2, 4 in 5 ter za druge možne ukrepe na podlagi neposrednega upravljanja specifičnih ciljev 1 in 3, da se cilji Programa dosežejo v skladu s prednostnimi nalogami Unije in držav članic ter se obenem zagotovijo skladnost, preglednost in nadaljevanje skupnega ukrepanja Unije in držav članic. Ta izvedbena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (22). Za ukrepe, za katere velja posredno upravljanje, se programi dela sprejmejo v skladu s pravili upravnih odborov organov, pooblaščenih za izvajanje Programa.

(69)

Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina), zlasti načela o varstvu osebnih podatkov, svobodi izražanja in informiranja, svobodi gospodarske pobude, prepovedi diskriminacije, zdravstveni oskrbi, varstvu potrošnikov in pravici do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča. Države članice bi morale to uredbo uporabljati na način, skladen s temi pravicami in načeli.

(70)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 PDEU. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopek za določitev in izvrševanje proračuna Unije z nepovratnimi sredstvi, nagradami, javnimi naročili in posrednim upravljanjem ter določajo preverjanja odgovornosti finančnih udeležencev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(71)

Ker ciljev te uredbe, in sicer podpreti in pospešiti digitalno preobrazbo evropskega gospodarstva, industrije in družbe, prinesti njene koristi državljanom, javnim upravam in podjetjem po vsej Uniji ter izboljšati konkurenčnost Evrope v svetovnem digitalnem gospodarstvu, hkrati pa prispevati k premoščanju digitalnega razkoraka po vsej Uniji in h krepitvi strateške avtonomije Unije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(72)

Da bi zagotovili kontinuiteto pri nudenju podpore na zadevnem področju politike in omogočili izvajanje od začetka večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, bi morala ta uredba nujno začeti veljati čim prej in bi se morala uporabljati z retroaktivnim učinkom od 1. januarja 2021.

(73)

Sklep (EU) 2015/2240 Evropskega parlamenta in Sveta (23) bi bilo zato treba razveljaviti –