Soglasje, pri katerem se morajo strinjati vse države članice EU, je eno od glasovalnih pravil, ki velja za Svet. Svet mora soglasno glasovati o številnih področjih politike, za katera države članice menijo, da so občutljive.
Področja, na katerih Svet odloča soglasno, so izčrpno navedena v Pogodbah.
Enotni evropski akt, podpisan leta 1986, je spremenil Rimsko pogodbo ter dodal novo spodbudo evropskemu povezovanju in dokončnemu oblikovanju notranjega trga. Zmanjšalo se je število področij politike, v katerih je za sprejetje zakonodaje potrebno soglasje.
Z zadnjo spremembo Pogodb, Lizbonsko pogodbo, ki je začela veljati leta 2009, se je povečalo število področij politike, pri katerih se uporablja glasovanje s kvalificirano večino v Svetu.
Omejeno število področij politike, ki veljajo za občutljiva, je še vedno predmet glasovanja s soglasjem:
Vendar klavzule passerelle , ki dopuščajo izjeme od zakonodajnih postopkov, ki sta jih sprva predvidevali Pogodbi, predvidevajo postopke, ki omogočajo, da se glasovanje s soglasjem nadomesti z glasovanjem s kvalificirano večino ali da se spremenijo postopki odločanja, ki veljajo za določena področja.
Klavzule passerelle lahko na primer Evropski svet pooblastijo, da soglasno pooblasti Svet za odločanje s kvalificirano večino, glej:
Poleg tega lahko klavzule passerelle pooblastijo Svet Evropske unije, da se soglasno odloči, da po posvetovanju z Evropskim parlamentom uporabi običajni zakonodajni postopek za posebne zadeve, na primer:
Nazadnje lahko klavzule passerelle Svet pooblastijo, da se soglasno odloči za odločanje s kvalificirano večino (člen 333 PDEU (okrepljeno sodelovanje)).
Kadar Svet odloča na podlagi predloga Komisije, ga lahko prav tako na podlagi člena 293(1) PDEU z nekaterimi izjemami soglasno spremeni.