Socialna politika

V členu 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so navedeni cilji socialne politike Evropske unije (EU): spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje delovnih pogojev in življenjskih razmer, enaka obravnava delavcev, ustrezna socialna zaščita, socialni dialog, razvoj človeških virov za trajno visoko zaposlenost in boj proti izključenosti.

Poleg tega člen 6 Pogodbe o Evropski uniji potrjuje zavezujočo naravo socialnih pravic v Listini Evropske unije o temeljih pravicah. Člen 9 PDEU uvaja horizontalno socialno klavzulo. Pri definiciji in izvajanju politik in ukrepov EU je treba upoštevati naslednje socialne zahteve:

• spodbujanje visoke stopnje zaposlenosti;
• zagotavljanje ustrezne socialne zaščite;
• boj proti socialni izključenosti;
• visoka stopnja izobraževanja in usposabljanja ter varovanje zdravja ljudi.

Za socialno politiko so v prvi vrsti pristojne predvsem države EU. Vendar pa so določeni vidiki v deljeni pristojnosti EU.

Evropski parlament in Svet lahko sprejmeta spodbujevalne ukrepe, ki so namenjeni spodbujanju in dopolnjevanju ukrepov držav EU na določenih področjih, na primer boju proti socialni izključenosti. Lahko pa sprejmejo tudi minimalne zahteve v obliki direktiv, tj. zakonodaje, ki omogoča državam EU, da sprejmejo dodatne strožje določbe. Te direktive zadevajo samo:

• zdravje in varnost delavcev;
• delovne pogoje;
• socialno varnost in socialno zaščito delavcev (države EU ostanejo odgovorne za določanje temeljnih načel svojih sistemov socialne varnosti);
• zaščito delavcev v primeru prenehanja njihove pogodbe o zaposlitvi;
• informiranje in zaščito delavcev;
• kolektivno zastopanje in obrambo interesov delavcev in delodajalcev;
• delovne pogoje za osebe, ki niso državljani EU in ki zakonito prebivajo na ozemlju EU;
• vključenost oseb, ki so izključene iz trga dela;
• enakost moških in žensk glede njihove obravnave v povezavi z zaposlitvijo.

Te ukrepe lahko izvajajo socialni partnerji.