Primerljivi in jasni računovodski izkazi podjetij v EU

KLJUČNE TOČKE

• Zakonodaja se uporablja za vrste podjetij z omejeno odgovornostjo v Evropski uniji (EU).
• Zakonodaja opredeljuje in razlikuje med mikro, malimi, srednjimi in velikimi podjetji glede na:
  • bilančne vsote,
  • neto prihodke,
  • povprečno število zaposlenih v poslovnem letu.
• Za vsako od naslednjih velikostnih kategorij določa tri omejitve, od katerih dve ne smeta biti preseženi:
  • mikro podjetja: bilančna vsota (350 000 EUR), čisti prihodek (700 000 EUR), zaposleni (10),
  • mala podjetja: bilančna vsota (4 milijoni EUR), čisti prihodek (8 milijonov EUR), zaposleni (50),
  • za srednja podjetja: bilanca stanja (20 milijonov evrov), čisti prihodek (40 milijonov evrov), zaposleni (250).
• Velika podjetja presegajo vsaj dva od naslednjih treh kriterijev: bilančna vsota (20 milijonov EUR), čisti promet (40 milijonov EUR) in zaposlene (250).
• Delegirani akt, Direktiva (EU) 2023/2775, ki jo morajo države članice EU uskladiti do 24. decembra 2024, prilagaja merila glede velikosti na naslednji način:
  • mikro podjetja: bilančna vsota (450 000 EUR), čisti prihodek (900 000 EUR), zaposleni (10);
  • mala podjetja: bilančna vsota (5 milijonov EUR ali do 7,5 milijona EUR po presoji države članice), čisti prihodek (10 milijonov EUR ali do 15 milijonov EUR), zaposleni (50);
  • srednja podjetja: bilančna vsota (25 milijonov EUR), čisti prihodek (50 milijonov EUR), zaposleni (250);
  • velika podjetja presegajo vsaj dva od naslednjih treh kriterijev: bilančna vsota (25 milijonov EUR), čisti promet (50 milijonov EUR) in zaposlene (250).

Podobno direktiva določa podobna pravila za skupine podjetij (sestavljene iz matičnih in hčerinskih podjetij) različnih velikosti.

• Letni računovodski izkazi morajo:
  • vsebovati vsaj bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in pojasnila k računovodskim izkazom¹;
  • prikazovati resnično in pošteno sliko o sredstvih, obveznostih, finančnem stanju in poslovnem izidu podjetja,
  • vsako podjetje jih mora objaviti v ustreznem nacionalnem poslovnem registru.
• Direktiva določa splošna načela računovodskega poročanja, kot so dosledna uporaba računovodskih pravil in podlag za merjenje od enega leta do drugega.
• Podrobna pravila zajemajo prikaz bilanc stanja, izkazov poslovnega izida in pojasnil k računovodskim izkazom, skupaj s poslovodnimi poročili, nefinančnimi informacijami, korporativnim upravljanjem in konsolidiranimi izkazi.
• Obveznosti se lahko razlikujejo glede na velikost podjetja, direktiva pa omogoča izvzetja ali poenostavitve na številnih področjih za mikro podjetja in MSP. O obsegu teh izvzetij in poenostavitev se mora odločiti vsaka posamezna država članica.
• Računovodske izkaze subjektov javnega interesa, srednje velikih in velikih podjetij mora revidirati eden ali več zakonitih revizorjev.
• Velika podjetja, ki se ukvarjajo z rudarjenjem mineralov, nafte, zemeljskega plina ali drugih materialov, ali tista, ki se ukvarjajo s sečnjo v primarnih gozdovih² morajo objaviti podrobnosti o plačilih nad skupaj 100 000 EUR, ki so jih plačali vladam v katerem koli proračunskem letu.
• Od 22. junija 2023 se uporablja poglavje 10a Direktive 2013/34/EU, ki zadeva razkritje informacij o dohodnini s strani multinacionalnih skupin z letnimi konsolidiranimi prihodki v višini več kot 750 milijonov EUR.
  • Matične družbe takih skupin morajo v posebnem poročilu, objavljenem na njihovi spletni strani, prijaviti svoje prihodke, dobiček, plačani davek od dohodkov pravnih oseb in število zaposlenih po državah članicah in državah nečlanicah EU, ki ne sodelujejo z EU o davčnih zadevah ali ki ne izpolnjujejo vseh standardov in so se zavezali reformi.
  • Poslovni registri omogočajo tudi javni dostop do teh poročil.
  • Večnacionalne skupine držav zunaj EU, ki poslujejo v EU, morajo poročati na podoben način.
• Pravila o poročanju o trajnostnem razvoju podjetij, zahtevajo, da mala, srednja in velika podjetja (razen mikropodjetij), ki kotirajo na reguliranih trgih EU, skupaj z velikimi podjetji in matičnimi podjetji, v svoja poslovodska poročila vključijo informacije v zvezi z vplivom podjetja na vprašanja trajnosti (kot so okoljske pravice, socialne pravice, človekove pravice in dejavniki upravljanja), skupaj z informacijami, potrebnimi za razumevanje, kako vidiki trajnosti vplivajo na njegov razvoj, uspešnost in položaj. Uporaba teh pravil se bo uvajala postopoma (glej spodaj). Delegirana uredba (EU) 2023/2772 v svojih prilogah in dodatkih določa podrobna pravila v zvezi s standardi EU za poročanje o trajnosti, ki jih morajo podjetja uporabljati za izvajanje svojega poročanja o trajnosti v skladu s časovnim razporedom iz Direktive (EU) 2022/2464.
• Direktiva (EU) 2023/2864 o spremembi vnaša člen o dostopnosti informacij, ki se objavijo v skladu z Direktivo 2013/34/EU o evropski enotni točki dostopa (ESAP), vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) 2023/2859 – glej povzetek. Točka ESAP bo omogočila dostop do javnih finančnih in s trajnostjo povezanih informacij o podjetjih EU in naložbenih produktih EU. Od 10. januarja 2028 bodo morala podjetja ob objavi različnih poročil in izjav (npr. poslovodna poročila, letni in konsolidirani računovodski izkazi ter revizijska poročila, poročila o zagotovilih in poročila o trajnostnosti) ta poročila in izjave hkrati predložiti imenovanemu organu za zbiranje podatkov, da bodo dostopna v točki ESAP.

Razveljavitev

• Direktiva 2013/34/EU razveljavlja prejšnji direktivi o računovodstvu (direktivi 78/660/EGS in 83/349/EGS) ter spreminja Direktivo 2006/43/ES (glej povzetek).