—

ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini,

—

ob upoštevanju Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN), Konvencije OZN o pomorskem mednarodnem pravu, Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter Konvencije Sveta Evrope o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

—

ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,

—

ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 o Ukrajini z dne 18. marca 2021 in njihove izjave z dne 12. aprila 2021 na isto temo, ki so jo podali skupaj z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

—

ob upoštevanju srečanja francoskega in ukrajinskega predsednika ter nemške kanclerke, ki so 16. aprila 2021 razpravljali o vojaški prisotnosti Rusije,

—

ob upoštevanju izjav visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o poslabšanju zdravstvenega stanja Alekseja Navalnega z dne 18. aprila 2021,

—

ob upoštevanju resolucij generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine, št. 71/205 z dne 19. decembra 2016, št. 72/190 z dne 19. decembra 2017, št. 73/263 z dne 22. decembra 2018, št. 74/168 z dne 18. decembra 2019 in št. 75/192 z dne 16. decembra 2020 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter št. 74/17 z dne 9. decembra 2019 in št. 75/29 z dne 7. decembra 2020 o problemu militarizacije v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol v Ukrajini ter na nekaterih območjih Črnega morja in Azovskega morja,

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/145/SZVP z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (1),

—

ob upoštevanju sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, zlasti njegovega naslova II o političnem dialogu in konvergenci na področju zunanjih zadev in varnosti (2),

—

ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994 o pristopu Belorusije, Kazahstana in Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja,

—

ob upoštevanju predloga Ukrajine z dne 29. marca 2021 o ponovni vzpostavitvi popolnega premirja v vzhodnem delu Ukrajine ter osnutka skupnega akcijskega načrta za uresničevanje sporazumov iz Minska,

—

ob upoštevanju izjave o izgonu čeških diplomatov, ki jo je 19. aprila 2021 podal predstavnik za stike z javnostmi Evropske službe za zunanje delovanje, in izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o solidarnosti s Češko republiko, kar zadeva kriminalne dejavnosti na njenem ozemlju, z dne 21. aprila 2021,

—

ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

A.

ker je Ruska federacija v zadnjih tednih močno povečala vojaško prisotnost ob vzhodni in severni meji z Ukrajino in na okupiranem Krimu, kjer je namestila več kot 100 000 vojakov, pa tudi tanke, artilerijo, oklepna vozila in drugo težko opremo; ker gre pri nedavnem kopičenju sil za največjo koncentracijo ruskih vojakov od leta 2014, obseg in bojne zmogljivosti pa kažejo napadalno namero;

B.

ker je Ruska federacija napovedala začasno zamrznitev pravice do neškodljivega prehoda vojnih ladij in komercialnih plovil drugih držav v predelu Črnega morja v smeri Kerške ožine do 31. oktobra 2021, s čimer krši pravico do plovbe, ki jo zagotavlja Konvencija OZN o pomorskem mednarodnem pravu, katere pogodbenica je Rusija; ker gre za območja teritorialnega morja Ukrajine okoli začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol;

C.

ker je od sprejetja sporazumov iz Minska minilo šest let, od nezakonite priključitve krimskega polotoka Ruski federaciji in začetku vojne v Ukrajini pa sedem let;

D.

ker ima Ruska federacija po ukrajinskih virih približno 3 000 častnikov in vojaških inštruktorjev, ki služijo oboroženim silam tako imenovanih ljudskih republik;

E.

ker Ruska federacija s posredniškimi silami v t. i. ljudskih republikah Doneck in Lugansk že od leta 2014 destabilizira vzhodno Ukrajino; ker je konflikt terjal življenje več kot 14 000 ljudi in je povzročil, da je notranje razseljenih skoraj dva milijona oseb;

F.

ker je Ukrajina pozvala k uporabi odstavka 16.3 poglavja III Dunajskega dokumenta o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti in zahtevala razlago za nenavadno vojaško dejavnost Ruske federacije blizu meje z Ukrajino in na zasedenem Krimu; ker je Dunajski dokument kot trajni vir sodelovanja in vojaške preglednosti leta 2011 sprejelo vseh 57 članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE); ker je Ruska federacija sklenila, da se tega srečanja ne bo udeležila;

G.

ker se morajo države, ki sodelujejo v OVSE, med drugim medsebojno obveščati o načrtih napotitev, druga drugi vnaprej sporočati večje vojaške dejavnosti, kot so vojaške vaje, ter se med seboj posvetovati in sodelovati v primeru neobičajne vojaške dejavnosti ali povečanja napetosti;

H.

ker je ruski obrambni minister v petek, 23. aprila 2021 izjavil, da se bodo nakopičene vojaške sile vrnile v svoja stalna oporišča do 1. maja 2021;

I.

ker je v ustavi Ruske federacije zapisana pravica do svobode misli in izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; ker se razmere na področju človekovih pravic in pravne države v Rusiji še naprej poslabšujejo, oblasti pa nenehno kršijo te pravice in svoboščine; ker je Ruska federacija podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Evropske konvencije o človekovih pravicah ter je članica Sveta Evrope;

J.

ker so ruske oblasti 9. aprila 2021 za kratek čas pridržale, zaslišale in zasegle telefone in dokumente Romana Anina, enega vodilnih ruskih raziskovalnih novinarjev, ki je povezan s projektom poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji; ker so bili zaradi teh ukrepov ogroženi tudi njegovi kolegi novinarji, ki se v okviru projekta poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji posvečajo vprašanjem transparentnosti in korupcije, in sicer zaradi informacij, s katerimi zdaj v celoti razpolaga zvezna varnostna služba (FSB);

K.

ker je bil najbolj znan ruski protikorupcijski aktivist in opozicijski politik Aleksej Navalni 17. januarja 2021 pridržan in 2. februarja 2021 obsojen na tri leta in pol zaporne kazni zaradi domnevne kršitve pogojne kazni, ko je v Nemčiji okreval po poskusu atentata z zastrupitvijo s prepovedanim vojaškim kemičnim strupom, ki so ga v Ruski federaciji izvedle varnostne sile Ruske federacije; ker je bil Aleksej Navalni 12. marca 2021 premeščen v kazensko kolonijo v Pokrovu, kjer je bil večkrat žrtev mučenja in nečloveškega ravnanja, nato pa je pred več kot tremi tedni začel gladovno stavko;

L.

ker so ti dogodki v zadnjih nekaj tednih potrdili najhujše strahove družine, prijateljev in podpornikov ter mednarodne skupnosti glede njegove osebne varnosti in življenja, in so ga nato premestili v zaporniško bolnišnico blizu Moskve, kjer je njegovo življenje še vedno v nevarnosti;

M.

ker se je Evropsko sodišče za človekove pravice 16. februarja 2021 odločilo, da bo rusko vlado v skladu s členom 39 svojega poslovnika seznanilo, da bi bilo treba Alekseja Navalnega izpustiti; ker bi moral ta ukrep veljati s takojšnjim učinkom; ker je sodišče za namene uporabe začasnega ukrepa na prvi pogled dokazalo vrsto in obseg nevarnosti za življenje Alekseja Navalnega in ocenilo splošno stanje odvzema prostosti Alekseju Navalnemu;

N.

ker je Aleksej Navalni v petek, 23. aprila 2021, napovedal, da bo po nasvetu zdravnikov, ki ne delajo v zaporu, postopoma prekinil gladovno stavko, ki jo je začel 31. marca 2021; ker bi bilo po zdravniškem nasvetu, ki ga je Aleksej Navalni prejel, smrtno nevarno nadaljevati gladovno stavko; ker tudi če Aleksej Navalni prejme ustrezno oskrbo zdaj, ni zagotovila, da v prihodnje ne bo izpostavljen novemu nečloveškemu ali smrtno nevarnemu ravnanju ali poskusom umora;

O.

ker se je Rusija v indeksu zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2020 med 180 državami uvrstila na 129. mesto, kar je najnižja uvrstitev v Evropi; ker so protikorupcijski aktivisti, denimo preminuli Sergej Magnicki in fundacija za boj proti korupciji (FBK) pod vodstvom Alekseja Navalnega, z raziskavami o nepojasnjenem bogastvu, ki so ga z leti nakopičili nekateri posamezniki, prispevali k razkritju kleptokratskih povezav med oligarhi, varnostnimi uradniki in uradniki z vezami v Kremlju, v katere naj bi bili vpleteni tudi najvišji oblastniki, vključno z Vladimirjem Putinom; ker si moskovsko tožilstvo prizadeva, da bi fundacijo za boj proti korupciji in še dve drugi organizaciji, povezani z Navalnim, tj. fundacijo za varstvo pravic državljanov in regionalnim sedežem Navalnega, označili za ekstremistično, kar bi pomenilo, da bi lahko oblasti njihove zaposlene aretirale ter obsodile na šest- do desetletno zaporno kazen;

P.

ker zastrupitev Navalnega ustreza vzorcu ukrepanja proti Putinovim nasprotnikom, zaradi katerega so bili prizadeti Viktor Juščenko, Sergej Skripal in Vladimir Kara-Murza ter je privedlo do smrti številnih opozicijskih voditeljev, novinarjev, aktivistov in tujih voditeljev, med drugimi Borisa Nemcova, Ane Politkovske, Sergeja Protazanova, Natalije Estemirove in Aleksandra Litvinenka;

Q.

ker Ruska federacija ni le zunanja grožnja evropski varnosti, ampak vodi tudi notranjo vojno proti svojemu ljudstvu v obliki sistematičnega zatiranja opozicije in prijetij na ulicah; ker je bilo že samo 21. aprila 2021 aretiranih več kot 1 788 miroljubnih protestnikov, tako da je bila od januarja 2021 prostost odvzeta skupaj več kot 15 000 nedolžnim ruskim državljanom;

R.

ker je Parlament v dveh prejšnjih resolucijah o Rusiji pozval k pregledu politike EU do Rusije in njenih petih vodilnih načel ter pozval Svet, naj začne nemudoma pripravljati in sprejemati strategijo EU za prihodnje odnose z demokratično Rusijo, ki bi obsegala širok nabor spodbud in pogojev, s katerimi bi utrdili trende krepitve svobode in demokracije, ki se pojavljajo v Rusiji;

S.

ker je Češka republika 17. aprila 2021 izgnala 18 zaposlenih na ruskem veleposlaništvu, med njimi člane ruskih obveščevalnih služb, zaradi utemeljenih sklepov češke varnostnoobveščevalne službe, da so bili aktivni agenti ruske obveščevalne službe leta 2014 vpleteni v eksplozijo streliva, zaradi katere sta umrla dva češka državljana in je nastala velika gmotna škoda; ker je eksplozija neusmiljeno spravila v nevarnost tudi življenje in premoženje na tisoče ljudi, ki živijo v okoliških občinah; ker ta nezakonita dejanja na ozemlju Češke republike predstavljajo kritično kršenje suverenost države članice EU s strani tuje sile; ker je Ruska federacija v odziv na izgon 18 uslužbencev njenega veleposlaništva v Češki republiki izgnala 20 čeških diplomatov, ki jim je bil 19. aprila 2021 odrejen odhod; ker se je Češka republika, potem ko Rusija izgnanih čeških diplomatov ni želela ponovno sprejeti, 22. aprila 2021 odločila, da bo v skladu s členom 11 Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih število osebja na ruskem veleposlaništvu v Češki republiki izenačila s številom osebja na veleposlaništvu Češke republike v Rusiji, ruskemu veleposlaništvu pa dala čas, da odločitev izpolni do konca maja;

T.

ker sta ista agenta ruske vojaške obveščevalne službe (GRU), vpletena v eksplozijo v skladišču streliva v Češki republiki, odgovorna tudi za poskus umora Sergeja in Julije Skripal v Združenem kraljestvu leta 2018 z uporabo vojaškega živčnega strupa novičok, zaradi česar je sicer umrla britanska državljanka; ker so bili agenti GRU obtoženi tudi poskusa umora Emiliana Gebreva, lastnika tovarne orožja, in dveh drugih oseb v Bolgariji leta 2015; ker Rusija ne želi sodelovati pri preiskavah teh kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Evropske unije, zanika vpletenost GRU v zastrupitev Skripalov in ščiti ključne osumljence;

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

14.

15.

16.

17.

18.

19.

20.

21.

22.

23.

24.

25.