Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Pregled okoljske politike za leto 2008

(COM(2009) 304 konč.)

(2010/C 347/13)

Poročevalec: g. RETUREAU

Evropska komisija je 24. junija 2009 sklenila, da v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – Pregled okoljske politike za leto 2008

COM(2009) 304 konč.

Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 28. januarja 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 460. plenarnem zasedanju 17. in 18. februarja 2010 (seja z dne 17. februarja) s 118 glasovi za, 4 glasovi proti in 10 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   Odbor meni, da institucije Skupnosti in države članice zelo resno obravnavajo problematiko podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja. Kljub temu bo potrebnega še veliko dela za sprejetje skupnih stališč in določitev številčno opredeljenih in vedno večjih obveznosti na mednarodni ravni, pri čemer bo treba ponovno proučiti politiko pomoči državam AKP in državam v razvoju na splošno. Enako velja tudi za glavne trgovinske partnerice, zlasti ZDA.

1.2   Področje skupnega ekološkega odtisa izdelkov bi moralo biti urejeno z minimalnimi standardi. Da bi bilo mogoče spremeniti vedenjske vzorce in doseči napredek pri ozaveščanju o novih problemih, s katerimi se mora človeška vrsta odslej spoprijemati, bi morala evropska politika še naprej temeljiti na kombinaciji zakonodaje ter prostovoljnih instrumentov in pobud. Razsežnosti, kot sta informiranje in izobraževanje, bi bilo treba razvijati v okviru civilne družbe.

1.3   Kažejo se že prvi znaki, da je celostna podnebno-energetska politika učinkovita. Vanjo pa bi bilo treba vključiti tudi druge toplogredne pline in druge gospodarske panoge (predvsem vse vrste prometa) ter pri tem spodbujati mednarodno sodelovanje.

1.4   Zakonodaja, kot je REACH, in okoljska odgovornost bosta imeli še naprej pomembno vlogo, ki jo bodo dopolnjevale pobude raznih gospodarskih panog, državljanov in potrošnikov.

1.5   Veliko direktiv, sprejetih v preteklih letih, zahteva pozorno spremljanje, s katerim bi se prepričali, da so bile direktive ustrezno prenesene in da je nacionalna zakonodaja, ki je bila dejansko sprejeta, učinkovita, predvsem kar zadeva nadzor nad njenim izvajanjem.

1.6   Poročilo je zelo izčrpno in izjemno koristno, toda kakšna je njegova razširjenost med državljani?

2.   Glavne točke poročila Komisije

2.1   Leto 2008 je bilo za evropske državljane leto, ko so se tako kot še nikoli prej zavedli svetovne krize kot posledice podnebnih sprememb, ki jih državljani zdaj vidijo kot ključno politično prednostno nalogo.

2.2   Zato je toliko bolj potrebno razvoj usmeriti k nizkoogljičnemu gospodarstvu in varčevanju z viri. Za soočanje s temi izzivi bo potreben dodaten trud.

2.3   Gospodarstvo je kriza, kakršne doslej še ni bilo, močno prizadela. Finančna kriza je zadušila naložbe v realno gospodarstvo ter povzročila visoko brezposelnost in ogromno povečanje javnofinančnega primanjkljaja zaradi dajanja državnih posojil ter udeležbe v kapitalu bank in kreditnih ustanov.

2.4   Poročilo Komisije je podano v obliki sporočila Svetu in Evropskemu parlamentu. Posvetovanje z EESO o rednih vmesnih poročilih formalno ni potrebno, toda Odbor na splošno zahteva, da se mu ta poročila pošljejo, saj omogočajo spremljanje dejanskega izvajanja zakonodaje in usmeritev Skupnosti.

2.5   Letno poročilo o okoljski politiki za leto 2008 prikazuje stanje na področju pobud Skupnosti in njihove učinkovitosti, zlasti glede na zaveze o zmanjšanju količine toplogrednih plinov, dane v Kjotu, in nove zaveze, katerih sprejetje je bilo pričakovano na konferenci v Københavnu. Odbor je v zvezi s tem že sprejel mnenje (1).

2.6   EU je po mnenju Komisije in glede na napovedi na dobri poti, da doseže cilje zmanjšanja emisij iz Kjotskega protokola o boju proti podnebnim spremembam. EU in večini njenih držav članic bo kot kaže uspelo izpolniti svoje zaveze o zmanjšanju emisij. Po zaslugi enostranskih prizadevanj nekaterih držav članic, ki proučujejo dodatne ukrepe, se celo predvideva, da bodo cilji preseženi.

2.7   Poročilo vsebuje pregled različnih področij, na katera se nanaša okoljska politika Skupnosti. Vendar je dokument Komisije zgolj povzetek. Celotno poročilo je namreč obsežen dokument z več kot 200 stranmi in je predstavljen v prilogi dokumenta Komisije.

2.8   Glede na skupne podatke za leto 2006 so bile junija 2008 emisije toplogrednih plinov v EU-15 za 2,7 % nižje v primerjavi z referenčnim letom (1990), medtem ko je v istem obdobju gospodarska rast znašala okoli 40 %. Obstoječe politike in ukrepi bi morali omogočiti, da bi se do leta 2010, tj. do sredine obdobja 2008–2012, za katerega smo se zavezali k 8-odstotnemu znižanju, emisije skupaj znižale za 3,6 % glede na referenčno leto. Dodatno 3-odstotno znižanje, ki bi skupno znižanje dvignilo na 6,6 %, bi dosegli z nakupom emisijskih kreditov, ki izhajajo iz projektov znižanja emisij v tretjih državah na podlagi kjotskih mehanizmov. Nadaljnje 1,4-odstotno znižanje bi dosegli s ponori ogljika.

2.9   Na ta način bi kjotski cilj lahko dosegli in ga celo presegli, saj države članice v svoje napovedi še niso vključile zgornjih mej, določenih v zvezi z razdelitvijo pravic do emisije za obdobje trgovanja s pravicami do emisije Skupnosti 2008–2012, s čimer bi lahko po pričakovanjih dosegli še dodatno 3,3-odstotno znižanje emisij glede na referenčno leto.

3.   Ugotovitve

3.1   Napovedi Komisije v poročilu za leto 2008 temeljijo na razmeroma starih skupnih podatkih, medtem ko so podatki od leta 2006 dalje nepopolni. Toda v letu 2008 so bili to edini razpoložljivi podatki, Komisija pa je upoštevala vse relevantne rezultate, zbrane do datuma objave. Kljub razočaranju nad rezultati podnebne konference v Københavnu Odbor meni, da mora EU doseči cilj zmanjšanja emisij, ki si ga je zastavila za leto 2012, in si še naprej prizadevati za dodatno zmanjšanje, ki ga je sprejela za leto 2020.

3.2   Veliko direktiv, sprejetih v preteklih letih, zahteva pozorno spremljanje, s katerim bi zagotovili, da so bile direktive ustrezno prenesene in da je nacionalna zakonodaja, ki je bila dejansko sprejeta, učinkovita, sploh kar zadeva nadzor nad njenim izvajanjem. Nekaterim državam članicam ni uspelo doseči ciljev, ki so jim bili določeni. Poročilo jasno izpostavi težave in ovire, ki še niso bile odpravljene, pa tudi ugotovljeni napredek. Je celovito in podrobno ter napoveduje nove kazalnike za ugotavljanje skupnega ekološkega odtisa izdelkov in storitev. Želimo si, da bi se s poročilom seznanilo veliko ljudi ter da bi prihodnja poročila postala splošno znana in bi spodbudila spremembe vedenja na področju proizvodnje, distribucije in potrošnje.

3.3   Argument, da kriza ponuja priložnost za spremembo vzorcev proizvodnje in potrošnje v smeri trajnejših rešitev, Odbora ni v celoti prepričal. Kupna moč vse večjega števila družin se je zaradi brezposelnosti in zapiranja podjetij, med katerimi so nekatera svojo proizvodnjo preselila v tretje države, močno znižala. Zaposlitev in stanovanje sta predvsem za mlade še naprej glavni kratkoročni prioriteti, za kateri je treba poiskati pozitivne odgovore.

3.4   Zdi se, da se obseg negotovih oblik zaposlitve, npr. za določen čas ali za skrajšani delovni čas, povečuje. To povzroča nestabilnost, zaradi katere je manj verjetno, da bo prišlo do spremembe vzorcev potrošnje gospodinjstev in podjetij. Slednja včasih raje izvozijo dele proizvodnje, ki najbolj onesnažujejo, izven EU, kot pa da bi vlagala v druge proizvodne modele. To je toliko težje v razmerah, ko se je razpoložljivost kreditov zlasti za mala in srednje velika podjetja zmanjšala.

3.5   Poročilo zgolj površinsko obravnava vprašanje posledic krize, katerih odprava na okolju prijazen način je še daleč. Kriza je močno prizadela tudi države zunaj EU-27, zlasti države v razvoju. Težko si je predstavljati, da bi lahko za te države kmalu pripravili učinkovite politike, hkrati pa uradna razvojna pomoč in razne druge oblike pomoči hitro usihajo. Da bi lahko tem državam, ki nimajo niti sredstev niti tehnologije, pomagali v boju proti podnebnim spremembam, moramo hitro in dosledno spremeniti pristop.

3.6   Če bi se preprosto vrnili v stare tirnice, ekonomski sistem pa bi pri tem ostal nespremenjen, ne bi prispevali k varnejšemu in kakovostnejšemu okolju. Toda signali finančnih trgov in industrije so daleč od tega, da bi bili vzpodbudni. Potrebujemo močno politično voljo, večje angažiranje evropskih državljanov ter objektivne informacije brez nepotrebnega povzročanja preplaha v javnih občilih.

V hitro razvijajočih se državah, kot so Kitajska, Brazilija in Indija, stari potrošniški modeli industrijskih držav s tržnim gospodarstvom še vedno veljajo za cilj, za katerega si je treba prizadevati, hkrati pa njihove vlade in državljani stežka sprejemajo omejitve, ki jim jih želimo naložiti v povezavi z onesnaževanjem ter spremembo načina življenja in vzorcev potrošnje. Obveznosti, povezane z bojem proti podnebnim spremembam, doživljajo kot neke vrste zgodovinsko krivico, ki sem jim godi v času, ko želijo svoje prebivalstvo izvleči iz revščine ter spodbujati izobraževanje in zdravje s pomočjo industrializacije podizvajalskih storitev za mednarodne gospodarske družbe.

3.7.1   Te države prosijo za pomoč in tehnologijo, kar bo treba vzeti zelo resno, če želimo doseči napredek v smeri, ki je bila začrtana s podnebnimi dogovori.

3.8   Vprašanje transporta z enega na drugi konec sveta med členi razdrobljenih proizvodnih verig in do krajev potrošnje, ki so zelo oddaljeni, je treba temeljito proučiti in se nanj odzvati z ustreznimi ukrepi. Internalizacija dejanskih stroškov v zvezi z okoljem in podnebjem je trenutno na ramenih potrošnika, in sicer kot strošek in tudi kot onesnaženje. Odbor zato podpira prizadevanja za revizijo konvencije MARPOL in omejevanje onesnaževanja, ki ga povzročajo ladje, hkrati pa bi bilo treba uvesti še globalna pravila za finančne trge, za boljšo transportno logistiko in za spodbujanje trajnostne proizvodnje.

3.9   Odbor se strinja s Komisijo, da bi morale vlade svoje načrte za vnovični zagon gospodarstva uporabiti za doseganje boljše energetske učinkovitosti ter si pri tem prizadevati za razvoj okoljske infrastrukture in spodbujati ekološke inovacije.

3.10   Močna okoljska politika lahko pripomore k začetku okolju prijaznejšega okrevanja gospodarstva z manjšim ogljikovim odtisom in k spremembam vzorcev potrošnje podjetij in gospodinjstev.

3.11   Hitro zmanjševanje biotske raznovrstnosti po svetu (izumrtje številnih živalskih in rastlinskih vrst, med katerimi so številne, npr. ptice in čebele, zelo ogrožene, a hkrati nujne za kmetijstvo) bi moralo spodbuditi izvajanje politik, s katerimi bi upočasnili izumiranje vrst. To se predvsem nanaša na:

3.12   Odbor pozitivno ocenjuje vzpostavitev novih kazalnikov, ki upoštevajo biotsko raznovrstnost in podnebje. Ta pristop je bil prvič uporabljen za Eurostat, in sicer za prednostna področja 6. akcijskega programa za okolje.

3.13   CO2 ni edini plin s toplogrednim učinkom. Pozorno bi bilo treba spremljati tudi NOx (dušikovi oksidi) in vse, kar bi utegnilo vplivati na ozonski plašč in sprožiti segrevanje ozračja.

3.14   Odbor poudarja pomembnost ozaveščanja in aktivne udeležbe državljanov, ki jih je treba usmeriti k upoštevanju dobre prakse na področju potrošnega blaga, omejevanja količine gospodinjskih odpadkov in njihovega ločevanja. Prav tako je nujno ozavestiti podjetja in med njihove obveznosti na področju družbene odgovornosti vključiti boj proti podnebnim spremembam.

3.15   Večino programov in zakonodaje, na katere se sklicuje poročilo, je EESO ob primernem času (2) obravnaval v svojih mnenjih. Odbor je poleg tega ustanovil stalno opazovalno skupino za trajnostni razvoj, da bi učinkoviteje prispeval k strategijam za boj proti podnebnim spremembam, k spremljanju politik in zakonodaje Skupnosti ter nadzoru nad njihovo učinkovitostjo.

(1)  UL C 128, 18.5.2010, str. 116.

(2)  Mnenja EESO: UL C 128, 18.5.2010, str. 122; UL C 318, 23.12.2009, str. 97; UL C 317, 23.12.2009, str. 75; UL C 318, 23.12.2009, str. 92; UL C 306, 16.12.2009, str. 42; UL C 277, 17.11.2009, str. 67; UL C 277, 17.11.2009, str. 62; UL C 318, 23.12.2009, str. 88; UL C 218, 11.9.2009, str. 55; UL C 218, 11.9.2009, str. 50; UL C 218, 11.9.2009, str. 46; UL C 175, 28.7.2009, str. 34; UL C 218, 11.9.2009, str. 59; UL C 306, 16.12.2009, str. 39; UL C 204, 9.8.2008, str. 66.