30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/1

(1)

Februarja 1998 je Svet z Uredbo (ES) št. 368/98 (2) uvedel dokončne protidampinške ukrepe („prvotni ukrepi“) v obliki dajatve 24 % na uvoz glifosata s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Ta uredba je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1086/2000 (3), ki je povišala dajatev na 48 %, po proti-absorpcijski preiskavi iz člena 12 osnovne uredbe. Po preiskavi proti izogibanju iz člena 13 osnovne uredbe, je nato Uredba Sveta (ES) št. 163/2002 (4) razširila dajatev 48 % na uvoz glifosata s poreklom iz LRK tudi na uvoz glifosata, poslanega iz Malezije in Tajvana (ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji oziroma Tajvanu ali ne), z izjemo glifosfata, ki ga proizvaja po eno imenovano podjetje v vsaki od teh dveh držav.

(2)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku protidampinških ukrepov za uvoz glifosata s poreklom iz LRK (5) je Komisija 18. novembra 2002 prejela zahtevo po pregledu teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(3)

Evropsko glifosatsko združenje (European Glyphosate Association – EGA) („vlagatelj“) je vložilo zahtevo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večinski delež, v tem primeru več kot 90 %, skupne proizvodnje glifosata v Skupnosti.

(4)

Zahteva je temeljila na predvidevanju, da bi iztek ukrepov verjetno vodil v nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Skupnosti. Poleg tega je Komisija na osnovi dokazov v zahtevi upoštevala, da stopnja ukrepov ni zadoščala za izravnavo škodljivih dampinških praks, kar je upravičilo začetek popolnega vmesnega pregleda ukrepov po uradni dolžnosti, ki je obsegal vse vidike postopka. Po posvetu s svetovalnim odborom in ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa in vmesnega pregleda v skladu s členoma 11(2) in 11(3) osnovne uredbe, je Komisija objavila obvestilo o začetku teh pregledov v Uradnem listu Evropske unije  (6).

(5)

Komisija je uradno obvestila organe LRK, kitajske proizvajalce – izvoznike, proizvajalce, uvoznike in uporabnike v Skupnosti, ki so bili v zahtevi opredeljeni, pa tudi njihova združenja o začetku preiskav. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost pisno izraziti svoja stališča in zahtevati zaslišanje v roku, določenem v obvestilu o začetku.

(6)

Ker obstaja očitno veliko število proizvajalcev – izvoznikov zadevnega izdelka v LRK, kar je vidno iz zahteve in iz prejšnje preiskave, se je v obvestilu o začetku predvidevala tudi uporaba tehnik vzorčenja za preiskavo dampinga. Poleg tega je Komisija poslala vzorčne vprašalnike uvoznikom, za katere so službe Komisije vedele.

(7)

Vendar pa se je predstavilo in v predvidenem roku priskrbelo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku, le omejeno število proizvajalcev – izvoznikov iz LRK. Zato se uporaba tehnik vzorčenja pri proizvajalcih – izvoznikih iz LRK ni štela za potrebno. Poleg tega je samo en uvoznik prijavil uvoz glifosata s poreklom iz LRK. Zato se uporaba tehnik vzorčenja pri uvoznikih ni štela za potrebno.

(8)

Komisija je poslala vprašalnike strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in dobila odgovore od štirih proizvajalcev Skupnosti in dveh kitajskih proizvajalcev – izvoznikov. En uvoznik je prijavil uvoz s poreklom iz LRK in nato podal odgovore na celoten vprašalnik.

(9)

Nekaj proizvajalcev – izvoznikov iz LRK, štirje proizvajalci in 13 dobaviteljev s sedežem v Skupnosti ter združenje distributerjev in uporabnikov so pisno izrazili svoja stališča. Vse stranke, ki so za to zaprosile v predvidenem roku in izkazale posebne razloge, zakaj bi jih bilo treba zaslišati, so to priložnost dobile.

(10)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdeli potrebni za ugotovitev, ali je verjetno, da se bo škodljiv damping nadaljeval oziroma ponovil, in za oceno interesa Skupnosti. Opravljeni so bili preveritveni obiski v prostorih naslednjih podjetij:

(11)

Preiskava o verjetnosti, da se damping nadaljuje ali ponovi v okviru preiskav o pregledih, je pokrila obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2002 („obdobje preiskave“ – OP). Preučitev trendov v smislu analize o verjetnosti, da se škoda nadaljuje ali ponovi, je pokrila obdobje od januarja 1999 do konca OP („analizno obdobje“).

(12)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe sta dve kitajski podjetji, Zhejiang Xinan Industrial Group Ltd („Xinanchem“) in Zhenjiang Jiagnan Chemical Factory („Zhenjiang“) zahtevali obravnavo tržnega gospodarstva in individualno obravnavo. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da Zhenjiang ni izvažal zadevnega izdelka v Skupnost v OP. Zato je zahteva po obravnavi tržnega gospodarstva in po individualni obravnavi podjetja Zhenjiang postala nepomembna. Xinanchem je moral izpolniti zahtevek za obravnavo tržnega gospodarstva in natančno opredeliti vse zahtevane pomembne informacije.

(13)

Čeprav je bila večina delnic podjetja v lasti posameznikov, je bilo zaradi velike razpršenosti delnic, ki niso bile v državni lasti, in dejstva, da je daleč največji delež delnic v državni lasti, ugotovljeno, da je podjetje pod državnim nadzorom. Poleg tega so upravni odbor imenovali državni delničarji in večina članov odbora je državnih uradnikov ali uslužbencev podjetij v državni lasti. Zato je bilo zaključeno, da je podjetje pod znatnim državnim nadzorom in vplivom.

(14)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je vlada LRK dodelila Kitajski gospodarski zbornici uvoznikov in izvoznikov kovin, rud in kemikalij (KGZKRK) pravico do žigosanja pogodb in preverjanja izvoznih cen za carinjenje. Sistem je vseboval tudi vzpostavitev minimalne cene za izvoz glifosata in omogočal zbornici veto na izvoz, če se teh cen ni upoštevalo.

(15)

Posledično je bila po posvetovanju s svetovalnim odborom sprejeta odločitev, da se Xinanchem ne obravnava po sistemu tržnega gospodarstva, ker podjetje ni ustrezalo kriterijem iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe.

(16)

Podjetje Xinanchem ni dobilo status tržnega gospodarstva, zato je zaprosilo za individualno obravnavo, tj. za določitev individualne stopnje dampinga na osnovi individualnih izvoznih cen podjetja. Komisija je preverila, če ima podjetje pri postavljanju svoje izvozne cene tako v praksi kot po zakonu potrebno stopnjo neodvisnosti od države.

(17)

Pri tem je bilo ugotovljeno, da je Xinanchem podvržen precejšnjemu državnemu nadzoru pri postavljanju izvoznih cen za zadevni izdelek, kar pojasnjuje uvodna izjava (14) zgoraj. Zato je bil sprejet zaključek, da Xinanchem ni ustrezal zahtevanim pogojem za individualno obravnavo, kot to določa člen 9(5) osnovne uredbe.

(18)

Zadevni izdelek je glifosat s poreklom iz LRK („zadevni izdelek“), ki se ga trenutno klasificira z oznakama KN ex 2931 00 95 (oznaki TARIC 2931009581 in 2931009582) in ex 3808 30 27 (oznaki TARIC 3808302711 in 3808302719). Zadevni izdelek je isti kot v preiskavi, ki je privedla do uvedbe prvotnih ukrepov („prvotna preiskava“).

(19)

Glifosat je neselektivni herbicid, ki lahko obstaja v različnih stopnjah ali oblikah koncentracije, predvsem kot kisline, soli in formulirani izdelki. Kislina je osnovna oblika kemične spojine, ki nastane pri proizvodnem postopku, in je ponavadi v obliki suhega prahu z vsebnostjo 95 % glifosata ali v obliki mokrega kolača z vsebnostjo 84 % glifosata. Razlika v vsebnosti glifosata je posledica vsebnosti vlage. Sol je topljiva oblika glifosata, ki se pridobiva iz kisline. Je tekoče oblike, ponavadi vsebuje 62 % soli IPA (7), kar je enako vsebnosti 43 % glifosata. Formulirani glifosat je ponavadi v tekoči obliki. Tekočina je mešanica glifosatne soli, vode in drugih kemičnih spojin, kot na primer površinsko aktivnih snovi in aditivov, ki omogočajo herbicidu, da ga rastline vsrkajo in mu dajejo večjo učinkovitost. Tipična standardna oblika formuliranega glifosata vsebuje 360 gramov glifosata na liter.

(20)

Da bi znižali stroške prevoza, kupujejo uvozniki glifosat ponavadi v koncentrirani obliki (običajno v obliki kisline ali mokrega kolača, pa tudi soli) in ga nadalje procesirajo (formulirajo) z dodajanjem vode in drugih kemičnih spojin, da bi dobili formulirani glifosat. To je edina oblika, ki se lahko uporabi kot končni izdelek, tj. kot neselektivni herbicid. Zaradi tega se je uvoznike in formulatorje v preiskavi obravnavalo kot eno skupino („uvozniki/formulatorji“).

(21)

Glifosat, ki ga v Skupnosti proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, ki so zahtevali pregled zaradi izteka ukrepa, in glifosat, ki ga proizvajajo v LRK in prodajajo v Skupnosti kitajski proizvajalci - izvozniki, imata enake osnovne fizične, tehnične in kemične lastnosti, pa tudi enako uporabo, zato se ju obravnava kot podobna izdelka po definiciji iz člena 1(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima glifosat, ki se ga proizvaja in prodaja na domačem trgu v tretji državi s tržnim gospodarstvom („analogna država“), tj. Braziliji, enake osnovne fizične, tehnične in kemične lastnosti, pa tudi enako uporabo kot glifosat, ki se ga proizvaja v LRK in izvaža v Skupnost. Zato se ju obravnava kot podobna izdelka po definiciji iz člena 1(4) osnovne uredbe.

(22)

V preiskavah sta sodelovali dve kitajski podjetji. Vendar pa je v OP zadevni izdelek v Skupnost izvažalo samo eno od njiju (Xinanchem, v nadaljevanju „kitajski proizvajalec – izvoznik“). Posledično je bilo sodelovanje drugega podjetja (Zhenjiang) omejeno na preiskavo o pregledu zaradi izteka ukrepa. Skupna količina glifosata s poreklom iz LRK, uvožena v OP, je bila manjša kot 50 % količine, ki je bila uvožena v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave (12 mesecev do konca avgusta 1995). Ker je poraba naraščala, se je tržni delež uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v istem obdobju občutneje znižal. Z 11 % v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave se je znižal na manj kot 3 % na začetku analiznega obdobja in na manj kot 2 % leta 2001. Vendar pa se je nato v OP povišal, a je bil še vedno nižji od 2 %.

(23)

Ker se LRK obravnava kot država z gospodarstvom v prehodu, je morala Komisija v tem primeru ugotoviti normalno vrednost na podlagi podatkov proizvajalcev v tretji državi s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(24)

V ta namen je Komisija v Obvestilu o začetku predlagala Brazilijo, ki je bila analogna država tudi v preiskavi, ki je privedla do uvedbe ukrepov.

(25)

Vse zainteresirane stranke so imele priložnost podati mnenje o izbiri predvidene analogne države.

(26)

Kitajski proizvajalec – izvoznik je trdil, da bi bilo treba uporabiti državo z bolj primerljivo stopnjo gospodarskega razvoja LRK in da bi analogna država iz Azije nudila boljšo primerjavo. Treba je poudariti, da enaka stopnja gospodarskega razvoja kot taka ni pomembna pri ugotavljanju normalne vrednosti. Čeprav ni bilo utemeljenih predlogov za kako drugo analogno državo kot Brazilijo, je Komisija povprašala tajvanske in malezijske znane proizvajalce zadevnega izdelka o njihovi pripravljenosti posredovati potrebne informacije. Vendar pa so ti proizvajalci iz Tajvana in Malezije podali mnenje, da čutita oba trga močan vpliv poceni uvoza glifosata s poreklom iz LRK in da cene v teh dveh državah niso reprezentativne. En proizvajalec iz Tajvana je menil, da so druge države, na primer Brazilija, bolj primerne za ta namen. Posledično nadaljnjega sodelovanja s temi proizvajalci ni bilo.

(27)

Kitajski proizvajalec – izvoznik v LRK je podal tudi trditev, da bi podatke o Braziliji podajalo povezano podjetje iz združenja vlagatelja in da bi morala Komisija pri ugotavljanju normalne vrednosti raje uporabiti neodvisne in res preverljive informacije. Vendar pa je bilo upoštevano, da dejstvo, da je eno podjetje v predlagani analogni državi povezano s podjetjem iz združenja vlagatelja, ne izključuje verodostojnosti in preverljivosti podanih informacij. Posebej je bila poudarjena potreba po izločitvi vseh možnih učinkov tega razmerja pri ugotavljanju normalne vrednosti.

(28)

Ker se je ugotovilo, da je Brazilija razumna izbira, kjer so proizvajalci voljni sodelovati in uporabljajo primerljiv proizvodni postopek, in še posebej ob upoštevanju dejstva, da je bila Brazilija analogna država v preiskavi, ki je pripeljala do uvedbe ukrepov, je bila Brazilija izbrana za analogno državo. Komisija je skušala pridobiti potrebne informacije od dveh znanih proizvajalcev v državi, tj. od podjetij Monsanto do Brasil („Mobras“) in Nortox. Na koncu je Komisija pridobila informacije le od podjetja Mobras, ki je podjetje, povezano s podjetjem iz združenja vlagatelja. Ugotovljeno je bilo, da je domača prodaja tega podjetja reprezentativna v razmerju do obsega, v katerem je kitajski proizvajalec – izvoznik prodal zadevni izdelek v Skupnost.

(29)

Normalna vrednost je bila izračunana za vse oblike glifosata, ki se proizvaja in prodaja v Braziliji, tj. za glifosatno kislino in formulacije različnih koncentracij.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da tipi izdelkov v prodaji na domačem brazilskem trgu niso bili primerljivi s tipi izdelkov, ki jih je omenjeni proizvajalec – izvoznik prodajal v Skupnosti. Zato je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana na podlagi proizvodnih stroškov ter razumnih zneskov za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA stroški) in za dobiček. PSA stroške in dobiček se je ugotovilo na osnovi domače prodaje podobnega izdelka podjetja Mobras. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je Mobras večino surovin za proizvodnjo glifosata nabavil pri povezanem podjetju v Braziliji. Raven dobička povezanega podjetja je bila tako pri ugotavljanju stroškov nabave surovin za izračun proizvodnih stroškov prilagojena na nižjo raven.

(31)

Vsote za PSA stroške in za dobiček so temeljile na dejanskih podatkih o prodaji glifosata podjetja Mobras v okviru običajnega poteka trgovanja.

(32)

Vsa izvozna prodaja kitajskega proizvajalca – izvoznika v Skupnost je potekala neposredno neodvisnim kupcem v Skupnosti, izvozna cena pa je bila postavljena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi plačanih ali plačljivih cen.

(33)

Primerjava podatkov o izvozu v Skupnost kitajskega proizvajalca – izvoznika in skupnega obsega uvoza s poreklom iz LRK, kot ugotavlja uvodna izjava (58) spodaj, je pokazala, da je bila raven sodelovanja nizka, ker je ta izvoz predstavljal manj kot 26 % skupnega uvoza Skupnosti iz LRK v OP.

(34)

Da bi bila primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno poštena, so bile omogočene prilagoditve za razlike, ki so bile izpostavljene in za katere se je izkazalo, da vplivajo na primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile izvedene primerne prilagoditve glede na neposredne dajatve, popuste, prevoz, zavarovanje, rokovanje, natovarjanje in druge tozadevne stroške, embaliranje, posojila in provizije. Prilagoditve izvozne cene glede na notranje tovorjenje v izvozni državi, stroške embaliranja in posojil so bile vzpostavljene na podlagi stroškov, ki so bili ugotovljeni v analogni državi.

(35)

Ta primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno je bila izvedena na osnovi cene franko tovarna.

(36)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene kitajskega proizvajalca – izvoznika je pokazala stopnjo dampinga 28,7 % v OP.

(37)

Ker temu proizvajalcu – izvozniku individualna obravnava ni bila odobrena, je bila izračunana splošna stopnja dampinga za celo LRK.

(38)

Ker je bila raven sodelovanja nizka, kot je opisano v uvodni izjavi (33), je bila za obseg izvoza nesodelujočih kitajskih proizvajalcev – izvoznikov raven dampinga ugotovljena na podlagi najvišje ugotovljene ravni za reprezentativni tip zadevnega izdelka sodelujočega proizvajalca – izvoznika. Ta pristop se je zdel primeren, ker ni bilo nobenega znaka, da bi kateri koli od nesodelujočih proizvajalcev prodajal izdelek po nižji ravni dampinga v primerjavi s sodelujočim proizvajalcem. Zato je bila dodeljena stopnja dampinga 30,2 % vsem nesodelujočim proizvajalcem - izvoznikom in sodelujočemu proizvajalcu – izvozniku, ki v OP ni izvažal v Skupnost.

(39)

Na koncu je bila izračunana povprečna stopnja dampinga na ravni države, pri kateri se je kot ponder uporabilo vrednost CIF vsake skupine izvoznikov, tako sodelujočih kot nesodelujočih. Postavljena stopnja dampinga na ravni države je bila 29,9 %.

(40)

Postavljena stopnja dampinga na ravni države v preiskavi o vmesnem pregledu je bila nižja kot postavljena stopnja dampinga iz prvotne preiskave, poleg tega pa je bila nižja od postavljene stopnje dampinga v protiabsorpcijski preiskavi v skladu s členom 12 osnovne uredbe. Treba je spomniti, da je prišlo od OP prvotne preiskave do znatnega znižanja normalne vrednosti zadevnega izdelka. Zato je smotrn zaključek, da ni verjetno, da bi se ponovila višja stopnja dampinga, če bi se ukrepe dopolnilo tako, da bi odražali stopnjo dampinga, ki je bila postavljena v preiskavi o vmesnem pregledu.

(41)

Ugotovljeno je bilo, da se glifosat prodaja v tretje države še po nižjih cenah, kot so dampinške cene prodaje na trgu Skupnosti, kar je razvidno iz odgovorov na vprašalnik in iz statistike Statističnega urada Evropskih skupnosti. Poleg tega je iz odgovorov na vprašalnik razvidno, da se je obseg izvoza v tretje države od uvedbe dokončnih ukrepov povečal za več kot 100 %. Zato bi lahko proizvajalci – izvozniki iz LRK v primeru odprave ukrepov precejšnje količine obstoječega izvoza z drugih trgov preusmerili na trg Skupnosti po dampinških cenah.

(42)

Informacije, ki jih je posredoval vlagatelj, so pokazale, da je več kot 80 % celotne proizvodnje glifosata v LRK izvoženih. Pri obeh sodelujočih proizvajalcih – izvoznikih je izvoz predstavljal večinski delež njune celotne proizvodnje glifosata. Zato je bilo ugotovljeno, da je večina proizvodnje glifosata v LRK namenjena na izvozne trge.

(43)

Obe sodelujoči podjetji sta prijavili, da so bile njune proizvodne zmogljivosti v OP okrog 34 000 ton glifosata v obliki, enakovredni 95-odstotni kislini. Od leta 1999 sta ti dve podjetji, glede na njune odgovore na vprašalnik, proizvodne zmogljivosti zvišali za več kot 92 %. Informacije, ki jih je posredoval vlagatelj, so vsebovale oceno, da so bile skupne zmogljivosti proizvodnje glifosata v LRK 79 500 ton. Obe sodelujoči podjetji sta delovali s skoraj polno zmogljivostjo. Vendar pa so informacije, ki jih je posredoval vlagatelj, pokazale, da je bila povprečna stopnja izkoriščenosti zmogljivosti vseh proizvajalcev v LRK leta 2001 okrog 83-odstotna, kar je pustilo približno 13 500 ton prostih zmogljivosti.

(44)

Glede na zgoraj omenjeno je bilo ugotovljeno, da imajo proizvajalci – izvozniki v LRK na voljo zmogljivosti za povečanje izvoza na trg Skupnosti, če bi bili ukrepi razveljavljeni.

(45)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (1), sta bili po uvedbi dokončnih dajatev februarja 1998 izvedeni še dve preiskavi v skladu s členom 12 in s členom 13 osnovne uredbe. Ugotovitve teh preiskav so bile, da izvozniki iz LRK ne morejo tekmovati na trgu Skupnosti brez dampinških cen. Kajti, če so želeli ohraniti prisotnost na trgu Skupnosti, so se morali zateči k praksi izogibanja, tako da so zadevni izdelek v Skupnost pretovorili prek drugih držav s precej nizkimi dampinškimi cenami (kot je pokazala preiskava proti izogibanju v skladu s členom 13); hkrati so se morali zateči k praksi absorpcije.

(46)

Več kot 90 % nedavnega uvoza s poreklom iz LRK je bilo izvedenega v okviru aktivnega oplemenitenja. V analiznem obdobju se je uvoz s poreklom iz LRK v okviru aktivnega oplemenitenja neprekinjeno povečeval na račun uvoza s plačanimi dajatvami, z okrog 60 % skupnega uvoza leta 1999 na več kot 90 % v OP. Izvoz iz LRK se je v zadnjih letih jasno preusmeril v okviru aktivnega oplemenitenja.

(47)

Ker ima LRK neizrabljene proizvodne zmogljivosti in ker so bile povprečne izvozne cene v države nečlanice ES v OP precej nižje kot prevladujoče cene na trgu Skupnosti, bi se lahko pričakovalo, da bi se dodatna proizvodnja ali prodaja, ki je trenutno izvožena v države nečlanice ES, v primeru razveljavitve ukrepov v precejšnjih količinah preusmerila na trg Skupnosti.

(48)

Preiskava je pokazala, da se izvoz s poreklom iz LRK še vedno izvaja po dampinških cenah. Zato, ker ni nobenega znaka o nasprotnem, je verjetno, da bi se damping nadaljeval tudi v prihodnosti. Poleg tega se je izkazalo, da bi se obseg dampinškega uvoza, ki je trenutno na nizki stopnji, verjetno precej povečal, če bi ukrepi prenehali veljati.

(49)

Sodelujoči proizvajalec - izvoznik iz LRK, Xinanchem, je izrazil interes za ponudbo zaveze. Vendar se opozarja, da Xinanchem ni izpolnjeval pogojev za odobritev individualne obravnave, ker je obstajal sistem nadzora cen, ki ga je država zaupala KGZKRK. Poleg tega je zaradi nizke stopnje sodelovanja s strani proizvajalcev - izvoznikov v LRK Komisija menila, da ne more sprejeti zaveze, ki jo je ponudil Xinanchem, zaradi velike nevarnosti izogibanja takšni zavezi. Sodelujoči proizvajalec-izvoznik je bil o tem obveščen. Po tem Komisija ni prejela nobene dejanske ponudbe zaveze s strani Xinanchema.

(50)

Štirje proizvajalci Skupnosti, ki so sodelovali v preiskavi, so predstavljali 100 % proizvodnje glifosata v Skupnosti v OP. Zato sestavljajo industrijo Skupnosti po definiciji iz člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(51)

V tem pregledu, kot tudi v prvotni preiskavi, se za industrijo Skupnosti upošteva le dejanske proizvajalce glifosata, tj. tiste, ki proizvajajo glifosat iz potrebnih surovin, za razliko od formulatorjev, ki le predelujejo eno obliko glifosata v drugo. En kitajski proizvajalec-izvoznik je trdil, da bi bilo treba tudi formulatorje, tj. podjetja, ki kupujejo glifosatno kislino ali sol in to predelajo v formulirani glifosat, obravnavati kot proizvajalce Skupnosti. Vendar pa je zadevni izdelek v tem pregledu glifosat v raznih oblikah, zato je jasno, da formulator po definiciji samo predeluje obstoječo obliko glifosata v drugo obliko. Zato ni bila sprejeta predpostavka, da je formulator pravzaprav proizvajalec glifosata. Poleg tega je razlika med proizvajalci in uvozniki/formulatorji v skladu s pristopom iz prvotne preiskave.

(52)

Pri enem proizvajalcu je treba preudariti, ali se ga lahko opredeli kot proizvajalca Skupnosti, zaradi strukture skupine podjetij, katere del je bil. Ugotovljeno je bilo, da je ta proizvajalec polno vpet v enotni gospodarski subjekt, ki ga sestavlja veliko število podjetij in deluje na sledeči način: sedež skupine, ki se nahaja izven Skupnosti, kupuje surovine. Podružnica v Skupnosti (zadevni proizvajalec) proizvaja v dogovoru s sedežem skupine za pristojbino glifosatno kislino, ki pa ostane v lasti sedeža skupine. Nato sedež skupine proda glifosatno kislino drugi podružnici v Skupnosti, kjer jo predelajo v sol in formulirane izdelke. Formulirane izdelke se nato proda mreži znotraj skupine povezanih distributerjev v Skupnosti, ki izdelke končno prodajo neodvisnim strankam. Preiskava je pokazala, da ima glifosat, ki ga proizvaja to podjetje, izvor v Skupnosti in da izdelava, tehnološke in kapitalske naložbe v izdelavo ter prodaja potekajo v Skupnosti. Glede na zgoraj omenjeno gre v tem primeru za proizvajalca Skupnosti po členih 5(4) in 4(1) osnovne uredbe.

(53)

Proizvajalec Skupnosti in združenje, ki zastopa distributerje in uporabnike, sta trdila, da eno podjetje, ki se ga je upoštevalo kot proizvajalca Skupnosti, v resnici ni proizvajalo glifosatne kisline v Skupnosti, temveč zgolj uvažalo kislino ali sol iz tretje države in to formuliralo v Skupnosti. Preiskava je pokazala, da podjetje res uvaža določene količine formuliranega glifosata iz tretjih držav, vendar pa je večina izdelkov, ki jih proda v Skupnosti, vseeno narejena iz glifosatne kisline, ki jo podjetje samo proizvaja v Skupnosti. Podjetje je bilo zato upoštevano kot proizvajalec Skupnosti in trditev je bila zavrnjena.

(54)

Preučitev učinka dampinškega uvoza na industrijo Skupnosti je vključevala oceno vseh gospodarskih dejavnikov in pokazateljev, ki so se nanašali na stanje industrije od leta 1999 do OP.

(55)

Na splošno številke o obsegu glifosata vključujejo vse oblike glifosata, razen če ni drugače označeno. Za primerjavo so bili obsegi preračunani na osnovi vsebnosti 95 % glifosatne kisline. Številke o prodaji industrije Skupnosti vključujejo le prodajo glifosata, proizvedenega v Skupnosti, in izključujejo prodajo uvoženega glifosata, ki so ga nekateri proizvajalci Skupnosti prodali naprej.

(56)

Trg glifosata v Skupnosti, na katerem prodaja industrija Skupnosti, pokriva tako povpraševanje po formuliranem izdelku, ki je pripravljen za uporabo kot herbicid, kot tudi povpraševanju uvoznikov/formulatorjev po glifosatu v obliki soli ali kisline za nadaljnjo predelavo v formulirani izdelek, ki se ga lahko nato proda v Skupnosti ali izvozi. Obema povpraševanjema lahko odgovarja industrija Skupnosti sama ali uvoz iz tretjih držav. Poraba Skupnosti je bila torej ocenjena na stopnji prodaje distributerjem/uporabnikom in uvoznikom/formulatorjem. To je bilo izračunano na podlagi skupnega obsega proizvodnje industrije Skupnosti in prilagojeno glede na spremembe v zalogah ter na podlagi skupnega uvoza po podatkih Evropskega statističnega urada ter po dodatnih podatkih industrije Skupnosti o nekaterih obsegih, ki so imeli posebno carinsko obravnavo, pri čemer ni bil upoštevan obseg izvoza, ki ga je prijavila industrija Skupnosti.

(57)

Na tej osnovi je bilo ugotovljeno, da je poraba Skupnosti v obdobju med 1999 in 2002 neprekinjeno naraščala, vsega skupaj za 41 %. To odraža naraščajočo sprejemljivost in uporabo glifosata kot neselektivnega herbicida. Podrobni podatki, izraženi v tonah, so, kot sledi.

Preglednica 1

Poraba

(58)

Obseg uvoza zadevnega izdelka je bil določen na podlagi statističnih podatkov Evropskega statističnega urada in dodatnih podatkov industrije Skupnosti o nekaterih obsegih, ki so imeli posebno carinsko obravnavo. Da bi zaščitili zaupnost teh podatkov, so številke izražene v obliki indeksov. Skupna količina glifosata s poreklom iz LRK, uvožena v OP, je bila manjša kot 50 % količine, ki je bila uvožena v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave (12 mesecev do konca avgusta 1995). Ker je poraba naraščala, se je tržni delež uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v istem obdobju občutneje znižal. Z 11 % v preiskovalnem obdobju prvotne preiskave se je znižal na manj kot 3 % na začetku analiznega obdobja in na manj kot 2 % leta 2001. Vendar pa se je nato v OP povišal, a je bil še vedno nižji od 2 %. Kot je obrazloženo v uvodni izjavi (46) zgoraj, je bilo več kot 90 % nedavnega uvoza s poreklom iz LRK izvedenega v okviru aktivnega oplemenitenja, iz česar sledi, da se večino uvoženega glifosata iz LRK dejansko izvozi, kar odraža dejstvo, da je glifosat iz LRK zaradi ukrepov težko prodajati v Skupnosti. V analiznem obdobju se je uvoz s poreklom iz LRK v okviru aktivnega oplemenitenja neprekinjeno povečeval na račun uvoza s plačanimi dajatvami, z okrog 60 % skupnega uvoza leta 1999 na več kot 90 % v OP. Tržni delež izvoznikov iz LRK se je zaradi veljavnih ukrepov očitno zmanjšal, a ti izvozniki so še vedno jasno prisotni na trgu Skupnosti. Razvoj uvoza s poreklom iz LRK in tržni delež LRK v analiznem obdobju sta prikazana v sledeči preglednici v obliki indeksov, podlaga zanje pa je leto 1999.

Preglednica 2

Uvoz s poreklom iz LRK

(59)

Ker je bil uvoz formuliranega glifosata s poreklom iz LRK v Skupnost zanemarljiv in ker ni bilo uvoza glifosatne soli v OP, je bil razvoj cen ugotovljen zgolj na podlagi cen za glifosatno kislino. Ti podatki temeljijo na številkah Evropskega statističnega urada. Cene uvoza pred izvrševanjem protidampinške dajatve 95-odstotne glifosatne kisline s poreklom iz LRK, izražene v EUR/kg, so se neprekinjeno zniževale s 3,50 EUR v letu 1999 na 2,80 EUR v OP, kar pomeni skupaj 20-odstotni padec. Podrobni podatki so, kot sledi.

Preglednica 3

Cene LRK

(60)

Zaradi razloga, obrazloženega v uvodni izjavi (59) zgoraj, je bila ocena nelojalnega nižanja cen postavljena samo na cenah za glifosatno kislino. Ker je uvožena kislina s poreklom iz LRK v obliki 95-odstotne kisline, kislina, ki jo prodajajo proizvajalci Skupnosti na trgu Skupnosti pa v obliki 84-odstotnega mokrega kolača, so bile zaradi pravilne primerjave cene glifosata v mokrem kolaču pretvorjene na osnovo vsebnosti 95 % kisline. To je mogoče, ker je edina razlika med obema izdelkoma pravzaprav večja vsebnost vode v mokrem kolaču. Poleg tega je cena kitajskega glifosata temeljila na informacijah, ki jih je med preiskavo podal sodelujoči proizvajalec – izvoznik. Na podlagi cen meja Skupnosti, ki vsebujejo carine, ne pa protidampinških dajatev, je bila v OP stopnja nelojalnega nižanja cen od 20 % do 30 %, iz česar je bilo razvidno, da bi bile brez ukrepov cene na trgu Skupnosti podvržene pritisku navzdol zaradi nižjih cen glifosata iz LRK. Zaradi stopnje obstoječih protidampinških dajatev (48 %) je cena s plačanimi dajatvami glifosata s poreklom iz LRK presegla prodajno ceno industrije Skupnosti za 10 % do 20 %. Treba pa je opozoriti, da je bila ugotovljena več kot 80-odstotna stopnja prodaje po nižjih cenah za prodajo glifosata s poreklom iz LRK v OP, in sicer na podlagi neplačanih dajatev, kot je obrazloženo v uvodnih izjavah (119) in (120).

(61)

Kot omenja uvodna izjava (71) spodaj, je en proizvajalec Skupnosti uvozil precejšnje količine formuliranega glifosata iz povezanih podjetij v tretjih državah. Ta uvoz se nanaša na nestandardni formulirani izdelek visoke vrednosti. Zato so cene uvoza in ponovne prodaje za ta izdelek bistveno višje od cen glavnih formuliranih izdelkov, ki jih industrija Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti. Zato ta uvoz ni prispeval k znižanju cen na trgu Skupnosti.

(62)

Številke o uvozu spodaj vključujejo tudi glifosat, uvožen v okviru aktivnega oplemenitenja, a izključujejo glifosat, ki ga je proizvajalec Skupnosti uvozil od povezanih podjetij v tretjih državah.

Preglednica 4

Obseg uvoza iz ostalih tretjih držav in tržni deleži

(63)

Da bi bila primerjava cen za uvoz glifosata iz tretjih držav smiselna, temelji ta primerjava na glifosatni kislini, ki je predstavljala več kot 90 % uvoza glifosata v OP.

(64)

Količina glifosata, ki ga uvažajo podjetja, ki niso povezana s proizvajalci Skupnosti, se je rahlo zmanjšala s 3 912 ton v letu 1999 na 3 127 ton v OP. Edini občutni uvoz iz drugih držav, razen LRK, prihaja v OP iz Tajvana (glej preglednico zgoraj), razen izdelkov, ki jih proizvajalci Skupnosti uvažajo od povezanih podjetij izven Skupnosti. Po preiskavi proti izogibanju je Uredba Sveta (ES) št. 163/2002 razširila dajatev na uvoženi zadevni izdelek, poslan iz Malezije in Tajvana (ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji oziroma Tajvanu ali ne), z izjemo izdelkov, ki jih proizvaja po eno imenovano podjetje v vsaki od teh dveh držav. Uvoz iz Malezije se je občutno znižal po razširitvi ukrepov in v OP ni bil občuten.

(65)

V primeru Tajvana se je uvoz znižal v letu 2001, ko je potekala preiskava proti izogibanju, vendar se je v OP spet zvišal na stopnjo približno 4 % porabe Skupnosti. Čeprav je stopnja uvoza iz Tajvana še naprej razmeroma visoka, je treba upoštevati, da ves izvoz iz Tajvana ni podvržen razširjenim dajatvam, ki so bile posledica pregleda proti izogibanju. Treba je tudi poudariti, da so bile cene uvoza iz Tajvana v analiznem obdobju od 10 do 20 % višje od uvoza s poreklom iz LRK, pri čemer se ne upošteva protidampinških dajatev za uvoz s poreklom iz LRK in dejstva, da tajvanske cene niso nelojalno nižale cen industrije Skupnosti v OP. Uvoz iz vseh ostalih držav poteka po cenah, ki so zelo blizu cenam industrije Skupnosti.

(66)

Da bi dobro ocenili nekatere kazalce škode, je bilo treba izključiti podatke o proizvajalcu iz uvodne izjave (52) zgoraj v tistih primerih, v katerih bi na te podatke lahko vplivala podjetja, ki sicer spadajo v skupino, a imajo sedež izven Skupnosti. Ker rezultati, ki jih dosega cela skupina, vključno s sedežem podjetja izven Skupnosti, vplivajo na donosnost evropskega poslovanja tega podjetja, se je zdelo primerno, da se podatki o tem podjetju izključijo iz analize kazalcev v delih (f) Donosnost in (h) Denarni tokovi in zmožnost zbrati kapital, pa tudi iz analize o „donosu naložb“ v delu (g) Naložbe in donos naložb. Poleg tega pa podjetje, ker je izšlo iz združitve dveh predhodno neodvisnih družb, informacij o prodajnih cenah in zaposlenosti za celotno analizno obdobje ni moglo priskrbeti. Zato je bilo treba iz analize trendov v delih (e) Prodajne cene in stroški in (i) Zaposlenost, produktivnost in plače izključiti tudi dostopne informacije. Ker je to podjetje pri proizvodnji zadevnega izdelka pokrilo le od 15 % do 25 % proizvodnje Skupnosti, se spodnje ugotovitve upošteva za reprezentančne.

(67)

Proizvodnja glifosata v industriji Skupnosti je narasla z 48 334 ton v letu 1999 na rekordnih 54 575 ton leta 2000 in nato padla na količino 50 448 ton v OP. To predstavlja skupno povečanje 4 % v analiznem obdobju.

(68)

Proizvodna zmogljivost je narasla z okrog 63 000 ton leta 1999 na skoraj 70 000 ton v OP, kar predstavlja 11-odstotno povečanje. Povečanje v letih 2000 in 2001 je rezultat dodatnih proizvodnih zmogljivosti, ki so začele delovati, in nadaljnjih izboljšav proizvodnega procesa.

(69)

Izkoriščenost zmogljivosti je najprej narasla z 77 % na 83 % leta 2000, a je nato leta 2001 padla na stopnjo 72 % v OP, kar je predstavljalo padec 5 odstotnih točk glede na leto 1999. Gospodarski učinek zmanjšane izkoriščenosti zmogljivosti je bil raziskan in ugotovilo se je, da nima znatnega vpliva na donosnost.

(70)

Na upadajočo izkoriščenost zmogljivosti, v luči naraščajoče prodaje zadevnega izdelka v Skupnosti, negativno vpliva razvoj izvozne prodaje industrije Skupnosti v tretje države. V analiznem obdobju je izvozna prodaja industrije Skupnosti neprekinjeno upadala z 58 % njene svetovne prodaje leta 1999 na 38 % v OP.

(71)

Padec proizvodnje enega proizvajalca Skupnosti, ker se je ta odločil raje uvoziti nekatere glifosatne izdelke iz povezanih podjetij v tretjih državah, kot pa da bi jih proizvajal v Skupnosti, je vplival tako na podatke o proizvodnji in izkoriščenosti zmogljivosti za leti 2001 in 2002. Ti uvoženi izdelki so novo razvite oblike, za katere je potrebna dodatna proizvodna oprema, ki trenutno v Skupnosti ni na voljo. Poslabšanje v teh kazalcih škode za leti 2001 in 2002 je treba obravnavati v luči razvoja, ki je bil omenjen v uvodni izjavi (61) zgoraj. Podrobni podatki so, kot sledi:

Preglednica 5

Proizvodnja

(72)

Zaloge glifosata so se v analiznem obdobju povečale z 9 149 ton leta 1999 na 14 554 ton v OP, kar je povečanje za 59 %. Glavno nalaganje se je pojavilo v letih 2001 in 2002. To je odraz truda proizvajalcev Skupnosti, da bi obdržali visoko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti, da bi s tem lahko pokrili stalne stroške obratov, čeprav hkrati trg ni mogel vsrkati teh količin. Podrobni podatki so prikazani spodaj:

Preglednica 6

Zaloge

(73)

Stranka iz LRK je trdila, da povečevanja zalog industrije Skupnosti ni mogoče pripisati vplivu uvoza iz LRK, temveč je povezan le z upadom prodaje industrije Skupnosti na izvozne trge. V zvezi s tem je potrebno opozoriti, da je konkurenca glifosata iz LRK, ki je bil uvožen v okviru aktivnega oplemenitenja ponovno izvožen, tudi prispevala k znižanju prodaje industrije Skupnosti na izvoznem trgu.

(74)

Prodaja glifosata industrije Skupnosti na trgu Skupnosti je v analiznem obdobju neprekinjeno naraščala z 19 945 ton leta 1999 na 29 607 ton v OP, kar je splošni dvig za 48 %. Podobno je industrija Skupnosti povečala svoj tržni delež z 80 % leta 1999 na 85 % v OP, potem ko je leta 2001 dosegla stopnjo 89 %. Na padec tržnega deleža od 2001 do 2002 je vplival uvoz glifosata iz tretjih držav, ki ga je izvedel proizvajalec Skupnosti, kot je bilo omenjeno v uvodni izjavi (71) zgoraj.

Preglednica 7

Prodaja

(75)

Cene se je primerjalo za formulirane izdelke, ker je to oblika glifosata, ki jo končni potrošnik uporablja kot herbicid. Poleg tega formulirani glifosat predstavlja večino prodaje glifosata, tako glede vrednosti kot obsega. Da bi zagotovili pošteno primerjavo cen in glede na to, da na trgu obstaja vrsta različnih tipov formuliranega glifosata, katerega cene se lahko zelo razlikujejo tako glede na koncentracijo izdelka kot na vrsto uporabljene površinsko aktivne snovi, so službe Komisije izbrale najpogostejšo obliko, in sicer standardni formulirani pripravek, ki vsebuje 360 gramov glifosata na liter. Tako imenovani „standardni pripravek 360“ je po obsegu v OP predstavljal okrog 40 % prodaje glifosata industrije Skupnosti v Skupnosti, ker pa mu je sedaj potekel patent, je to tipični pripravek, ki se uvaža iz LRK ali ki jo izdelujejo iz uvožene kisline ali soli s poreklom iz LRK.

(76)

Poleg tega se je za to primerjavo ločeno upošteval formulirani glifosat industrije Skupnosti, ki vsebuje posebne površinsko aktivne snovi, ki zmanjšujejo nevarnost izdelka. Prodaja tega nenevarnega pripravka, ki tudi vsebuje 360 gramov glifosata na liter, je po obsegu predstavljala okrog 20 % prodaje glifosata industrije Skupnosti v Skupnosti v analiznem obdobju. Glifosatna kislina je predstavljala po obsegu navadno okrog 18 % skupne prodaje glifosata industrije Skupnosti v Skupnosti v analiznem obdobju, ostalo pa so predstavljali glifosatna sol in drugi nestandardni pripravki z različno vsebnostjo glifosata na liter in/ali s posebnimi površinsko aktivnimi snovmi za izboljšanje učinkovitosti ali razvrščanja glede na nevarne lastnosti.

(77)

Glifosatna kislina je glavni element pri stroških proizvodnje formuliranega glifosata. Pri standardnem pripravku 360 predstavlja okrog 55 % celotnih stroškov proizvodnje, pri nenevarnem pripravku 360 pa okrog 45 %.

(78)

Prodajne cene na kilogram standardnega formuliranega glifosata 360, enakovrednega 95-odstotni kislini (enakovredno 2,64 litroma formuliranega izdelka), so neprekinjeno padale z 9,23 EUR leta 1999 na 7,28 EUR leta 2002, skupaj so torej padle za 21 %. Tudi stroški proizvodnje so neprekinjeno padali z 10,37 EUR leta 1999 na 8,14 EUR v OP, skupaj so torej padli za 21 %. Ta izdelek je bil v analiznem obdobju vseskozi nedonosen, čeprav je bila v tem obdobju razlika med stroški proizvodnje in prodajnimi cenami razmeroma stalna.

Preglednica 8

Standardni pripravek 360

(79)

Pri nenevarnem formuliranem glifosatu, ki vsebuje 360 gramov glifosata na liter, je prodajna cena, izražena na kilogram, enakovreden 95-odstotni kislini (enakovredno 2,64 litroma formuliranega izdelka), od 1999 do 2002 neprekinjeno padala, za skupaj 12 %. Stroški proizvodnje so se od 1999 do 2001 tudi znižali, a so spet narasli v OP, tako da je bil skupni padec 22-odstoten. Povišanje stroškov proizvodnje v OP je nastalo zaradi zmanjšane izkoriščenosti zmogljivosti. Donosnost tega izdelka je narasla v analiznem obdobju.

Preglednica 9

Nenevarni izdelek 360

(80)

Preglednica spodaj prikazuje skupno ponderirano povprečno prodajno ceno in stroške proizvodnje za vse oblike glifosata, tj. soli, kisline in vseh vrst formuliranih izdelkov. Prodajne cene in stroški proizvodnje so očitno narasli leta 2001. To pa zato, ker se je spremenila mešanica snovi v izdelku v prodaji na trgu Skupnosti, kar pomeni, da je industrija Skupnosti prodala manj kislinskih in solnih izdelkov nizke vrednosti na trgu Skupnosti.

Preglednica 10

Vsi izdelki

(81)

Skupna donosnost industrije Skupnosti v glifosatni dejavnosti se je zmanjšala z 4,2 % leta 1999 na – 2,6 % v OP. Ta donosnost se nanaša na vse oblike glifosata, ki jih industrija Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti. Uvoženi glifosat za ponovno prodajo ni del tega izračuna, kot je omenjeno v uvodni izjavi (71) zgoraj.

(82)

Stranka iz LRK je trdila, da bi v oceni skupne donosnosti morali upoštevati tudi glifosat, ki je bil uvožen in ponovno prodan. Ti izdelki so bili pravilno izključeni, saj ne prispevajo k donosnosti industrije Skupnosti pri proizvodnji in prodaji v Skupnosti. Ugovor se torej zavrne.

(83)

Na skupno donosnost je negativno vplivala tudi mešanica izdelkov, ki jo je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti. Industrija Skupnosti se je nameravala odmakniti od „standardnega“ glifosatnega pripravka, ki se je zaradi pritiska poceni izdelkov, predvsem iz LRK in Tajvana, prodajal z izgubami in se je nameravala približati bolj dodelanim izdelkom višje vrednosti, kot so nenevarni pripravki. Vendar pa je prodaja teh izdelkov višje vrednosti, izdelanih v Skupnosti, v OP zaradi manjšega povpraševanja po teh izdelkih upadla, kar je imelo negativen učinek na skupno donosnost. Podatki o donosnosti so navedeni v Preglednici 11 spodaj.

(84)

Glifosat prodajajo na trgu Skupnosti tudi uvozniki/formulatorji. Ta prodaja skoraj izključno standardnega glifosatnega pripravka 360, ki je najbolje prodajan izdelek industrije Skupnosti, neposredno tekmuje s prodajo industrije Skupnosti enakega pripravka. Omenjeni glifosat se dobavlja kot kislina ali sol predvsem od proizvajalcev Skupnosti, uvaža pa se tudi iz tretjih držav. Čeprav prodaja industrije Skupnosti za zadostitev povpraševanja po tem standardnem pripravku ni prinesla dobička, pa ga mora industrija Skupnosti vseeno še naprej dobavljati, saj ta prodaja prispeva k pokritju stalnih stroškov, tako da vzdržuje izkoriščenost zmogljivosti.

Preglednica 11

Donosnost

(85)

Naložbe v glifosatno dejavnost so po letu 1999 strmo upadle, in sicer na delež od 15 do 18 % naložb v letu 1999. Treba je zabeležiti, da je večino naložb v povečanje zmogljivosti leta 2001 nastalo v letih pred 1999. V ostalih letih analiznega obdobja ni bilo načrtovanih ali izvedenih večjih naložb. Podrobni podatki so prikazani spodaj:

Preglednica 12

Naložbe

(86)

Denarni tokovi industrije Skupnosti so se od 1999 do OP znižali, tako v absolutni vrednosti kot tudi izraženi v odstotkih prometa. To znižanje se ujema z upadom skupne donosnosti v analiznem obdobju.

Preglednica 13

Denarni tokovi

(87)

Kapital se zbere na borzi, druga možnost pa je, da se zbere znotraj podjetja. Naložbe, in v nekaterih primerih poraba za raziskave in razvoj, so bila v zadnjih letih omejena zaradi znižane donosnosti prodaje glifosata. Pomanjkanje večjih naložb od leta 2000 potrjujejo številke v uvodni izjavi (85) zgoraj.

(88)

Proizvajalec Skupnosti, omenjen v uvodni izjavi (52) zgoraj, primerljivih podatkov za celo analizno obdobje ni mogel priskrbeti, kot je razloženo v uvodni izjavi (66) zgoraj, tako da je bilo potrebno izključiti dostopne informacije za to podjetje, zato da bi lahko dosledno preučili trend.

(89)

Zaposlenost se je v analiznem obdobju zmanjšala z 1 017 zaposlenih leta 1999 na 808 v OP, kar je padec zaposlenosti za 20 %. To odraža znižanje proizvodnje v letih 2001 in 2002, odraža pa tudi dejstvo, da se je na splošno produktivnost, v proizvodnji merjena na delavca, povečala. Leta 2002 se je produktivnost znižala, predvsem zaradi zmanjšanja izkoriščenosti zmogljivosti, kot je zabeleženo v uvodni izjavi (71). Stroški plače na delavca so se povišali zaradi kolektivne pogodbe na ravni industrije.

(90)

Stranka iz LRK je trdila, da je upad zaposlenosti posledica povečane učinkovitosti in ne škode. Vendar je upad zaposlenosti v glavnem posledica zmanjšane proizvodnje, čeprav je sprejeto, da je povečana učinkovitost tudi imela vpliv, kot je omenjeno v uvodni izjavi (89) zgoraj.

Preglednica 14

Zaposlenost

(91)

Glede učinka obsega stopnje dampinga iz OP (29,9 %) na položaj industrije Skupnosti je treba poudariti, da čeprav je stopnja nižja od tiste iz prvotne preiskave (38,2 %), je še vedno visoka. Položaj industrije Skupnosti se je najprej do neke mere izboljšal po uvedbi prvotnih ukrepov, vendar pa industrija ni popolnoma okrevala. Treba je poudariti, da je damping še nadalje narasel na 62 %, kot je ugotovila protiabsorpcijska preiskava iz uvodne izjave (1). Povečan damping in posledično izogibanje ukrepom prek Malezije in Tajvana, kot je ugotovila preiskava proti izogibanju iz uvodne izjave (1), sta gotovo pripomogla k padcu cen v Skupnosti in k znižani donosnosti v industriji Skupnosti. Če bi se uvoz iz LRK nadaljeval v večjem obsegu, bi bil učinek dampinga, ki ga je ugotovila ta preiskava, na industrijo Skupnosti občuten.

(92)

Dve stranki iz LRK sta trdili, da ukrepi niso učinkoviti in jih je potrebno odstraniti, saj se v obdobju njihovega izvajanja gospodarski položaj industrije Skupnosti ni bistveno popravil. V tej zvezi je treba omeniti, da je učinkovitost ukrepov zmanjševal nadaljnji cenovni pritisk povezan s padanjem cen uvoza s poreklom iz LRK. Poleg tega je potrebno opozoriti, da je do absorpcije in izogibanja prišlo po uvedbi ukrepov, kot je omenjeno v uvodnih izjavah (1) in (45) zgoraj, kar je tudi omejevalo učinkovitost ukrepov. V luči teh dejavnikov ugovor, da je ukrepe potrebno odstraniti, ni sprejet.

(93)

Po uvedbi protidampinških ukrepov proti uvozu s poreklom iz LRK so se gospodarske razmere v industriji Skupnosti izboljšale glede na produktivnost, proizvodnjo, proizvodne zmogljivosti, prodajo in tržni delež. To je treba poleg obstoja ukrepov obravnavati v okviru naraščajoče porabe glifosata v Skupnosti. Vendar pa so prodajne cene neprekinjeno padale in povzročile neprekinjeno zniževanje donosnosti in izgube v OP. To je negativno vplivalo na denarne tokove, hkrati pa so se zaloge povečale in zaposlenost zmanjšala. Poleg tega občutnejših novih naložb od leta 2000 ni bilo.

(94)

Stranka iz LRK je trdila, da je slab položaj industrije Skupnosti posledica presežnih proizvodnih zmogljivosti in upada prodaje za izvoz. Ta argument je zavrnjen v luči dejstev, omenjenih v uvodnih izjavah (69) in (73) zgoraj. Zato se šteje, da so gospodarske razmere v industriji Skupnosti še naprej slabe.

(95)

LRK je od uvedbe ukrepov še naprej prodajala glifosat v Skupnost po dampinških cenah. Čeprav se je količina uvoza na trg Skupnosti znižala (med drugim zaradi ukrepov), so izvozniki iz LRK še naprej jasno prisotni na trgu. Poleg tega s pomočjo prodaje, predvsem v okviru aktivnega oplemenitenja, kljub vsemu še naprej izvajajo določen pritisk na cene v Skupnosti. Trenutno imajo proste proizvodne zmogljivosti za okoli 40 % porabe Skupnosti in bi lahko, če bi bili ukrepi umaknjeni, obstoječi izvoz v precejšnih količinah preusmerili s poceni trgov v tretjih državah na trg Skupnosti, kot je omenjeno v uvodnih izjavah (41) in (47) zgoraj. Tako bi lahko na trg Skupnosti dobavljali povečane količine po cenah, ki bi povzročile občutno nelojalno nižanje cen in padec cen v Skupnosti, če bi ukrepi prenehali veljati. Cene uvoza zadevnega izdelka iz LRK bi prav tako nelojalno nižale izvozne cene drugih tretjih držav, v primeru Tajvana bi to na primer bilo za približno 10 do 20 %.

(96)

Stranka iz LRK je trdila, da majhen obseg uvoza glifosata iz LRK ne bi smel vplivati na cene na trgu Skupnosti in da je padec cen v Skupnosti posledica padca stroškov proizvodnje industrije Skupnosti. Ta ugovor je zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je glifosat tržni izdelek in zato že prisotnost razmeroma majhnih količin glifosata na trgu Skupnosti po nizkih cenah vpliva na tržno ceno. To še zlasti velja za standardni formulirani pripravek, ki predstavlja okoli 40 % prodaje industrije Skupnosti na tem trgu, in s katerim uvoz iz LRK neposredno tekmuje. Navkljub prizadevanjem industrije Skupnosti, da bi znižala stroške, je njena donosnost za standardni formulirani pripravek v celotnem analiznem obdobju ostala negativna zaradi padajočih cen.

(97)

Druga stranka iz LRK je trdila, da uvoz v okviru aktivnega oplemenitenja ne bi smel biti upoštevan v oceni škode, saj se ne proda na trgu Skupnosti. V tej zvezi je treba opozoriti, da uvoz glifosatne soli in kisline v okviru aktivnega oplemenitenja neposredno tekmuje z istimi proizvodi industrije Skupnosti za povpraševanje uvoznikov/formulatorjev za dobavo na njihovih izvoznih trgih. Zato je pravilno, da se te količine upoštevajo pri oceni škode. Poleg tega se, kljub temu, da se uvoz v okviru aktivnega oplemenitenja ne proda v Skupnosti, vpliv cen tega uvoza pozna na trgu preko delovanja uvoznikov/formulatorjev, ki iščejo proizvode za dobavo industriji Skupnosti kot tudi za izvoz po najugodnejših cenah. Tako so torej cene uvoza v okviru aktivnega oplemenitenja prispevale k pritisku na cene, kar je vodilo k poslabšanju donosnosti industrije Skupnosti na trgu Skupnosti in k njenemu nadaljnjemu slabemu položaju. Ugovor torej ni sprejet.

(98)

Industrija Skupnosti je po uvodni izjavi (93) trenutno v slabem položaju, predvsem glede donosnosti, ki se je od uvedbe zadevnih ukrepov stalno zniževala, dokler ni v OP industrija utrpela izgube in zabeležila negativne denarne tokove. Glede na vse to je verjetno, da če bi bila industrija Skupnosti izpostavljena povečanemu obsegu uvoza s poreklom iz LRK po dampinških cenah, bi to vodilo v poslabšanje že oslabljenega finančnega položaja in v izgubo tržnega deleža. Na podlagi tega se zaključi, da če bi ukrepi prenehali veljati, bi to vodilo v nadaljevanje škode industriji Skupnosti.

(99)

Komisija je preučila, ali bi bilo v interesu Skupnosti obdržati protidampinške ukrepe za glifosat. Ugotovljeno je bilo, da obstaja verjetnost nadaljevanja škodljivega dampinga. Preiskava je obravnavala tudi, če obstajajo kakšni pomembnejši interesi proti nadaljevanju ukrepov, in upoštevala pretekle učinke dajatev na različne vpletene interese.

(100)

Opomniti je treba, da se v prvotni preiskavi sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Skupnosti. Ker je to tudi preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, se je preučilo tudi učinek obstoječih ukrepov, predvsem na uporabnike, potrošnike in uvoznike/formulatorje.

(101)

Glifosat s poreklom iz LRK je še vedno na voljo po vrednostih CIF pod trenutnimi prodajnimi cenami proizvajalcev Skupnosti. Zato bi iztek ukrepov povzročil, da bi glifosat s poreklom iz LRK pridobil na tržnem deležu v Skupnosti na škodo proizvajalcev Skupnosti ali pa bi morala industrija Skupnosti še bolj spustiti že upadajoče prodajne cene, da bi obdržala tržni delež in izkoriščenost zmogljivosti. V obeh primerih bi industrija Skupnosti utrpela izgube zaradi izteka ukrepov.

(102)

Proizvajalci Skupnosti so trdili, da je LRK absorbirala ukrepe ali pa se jim izogibala večino analiznega obdobja, zato so imeli ukrepi omejen popravljalni učinek. Absorpcijo in izogibanje prek Malezije in Tajvana sta potrdili in raziskali preiskavi o pregledih iz uvodne izjave (1) zgoraj.

(103)

Pojavilo se je več dobaviteljev surovin in storitev ter dejalo, da pričakujejo zmanjšanje proizvodnje Skupnosti, če bi ukrepi nehali veljati, s tem pa tudi manjše povpraševanje po njihovih surovinah in storitvah.

(104)

Glede na zgoraj navedeno se upošteva, da bi se položaj industrije Skupnosti zaradi povečanega uvoza po dampinških cenah iz LRK poslabšal, kar bi povzročilo finančne izgube, če ne bi bilo protidampinških ukrepov na uvoz zadevnega izdelka iz LRK. Čeprav se je uvoz iz LRK v analiznem obdobju zmanjšal, pa je treba poudariti, da se glifosat lahko šteje za tržni izdelek. V tem primeru ima lahko že nizka stopnja uvoza po dampinških cenah škodljiv učinek na industrijo Skupnosti. Industrija Skupnosti je v analiziranem obdobju povečala proizvodnjo, obseg prodaje in tržni delež, vendar pa vse to na račun dobička. Osnovna sposobnost industrije bi bila ogrožena, če ne bi bilo ukrepov, ki bi odstranili škodljiv damping.

(105)

Ker je večina uvoza glifosata s poreklom iz LRK v Skupnost v obliki kisline ali soli ter se prodaja naprej v formulirani obliki, zadeva ta postopek tudi industrijo formulatorjev. Nekateri taki uvozniki so nakazali, da bi, čeprav trenutno uvažajo minimalne količine glifosata iz LRK, ponovno začeli uvažati iz LRK, če ne bi bilo ukrepov.

(106)

En uvoznik/formulator je s Komisijo polno sodeloval. Podal je dokument, v katerem je oznanil svoje stališče proti ukrepom, in sicer, da bi vsakršen dvig cen glavne surovine znižal njegovo stopnjo dobička na formulirani glifosat. Veliko formulatorjev, ki trenutno ne uvažajo glifosatne kisline s poreklom iz LRK zaradi obstoječih ukrepov, je naznanilo, da bi ponovno začeli dobavljati izdelek iz LRK, če bi ukrepi nehali veljati. Ker je bilo ugotovljeno, da se večina uvoznikov/formulatorjev ukvarja še z vrsto drugih izdelkov, ne le glifosatom, se šteje, da tudi, če bi ukrepi omejevali znižanje cen glifosatne kisline, bi bil ta učinek na celotno poslovanje teh podjetij omejen.

(107)

Uvozniki/formulatorji pričakujejo, da bi odprava ukrepov povzročila nižje cene njihovega glifosata na trgu Skupnosti, kar bi jim omogočilo povečanje svojega tržnega deleža na račun proizvajalcev Skupnosti. Vendar pa bi bila finančna korist zaradi tega omejena, saj bi namesto uvoznikov/formulatorjev večje koristi od nižjih stroškov zaradi konkurence drugih formulatorjev, ki tudi uvažajo glifosat s poreklom iz LRK, imeli potrošniki. Poleg tega uvozniki/formulatorji ne bi smeli imeti prednosti zaradi dampinga, ker to povzroča neravnovesje z ostalimi konkurenti, se pravi z industrijo Skupnosti.

(108)

Zaradi zgoraj omenjenega se šteje, da bi koristi, ki bi jih imela industrija Skupnosti zaradi nadaljevanja ukrepov, odtehtale te nepomembne negativne posledice za vpletene uvoznike/formulatorje.

(109)

Komisija je prejela dokument od združenja, ki zastopa distributerje in uporabnike kemikalij za kmetijsko uporabo v EU. Združenje je navedlo vrsto obtožb o ravnanju proizvajalcev Skupnosti na trgu Skupnosti na škodo neodvisnih distributerjev kemikalij za kmetijsko uporabo.

(110)

To združenje in en uvoznik/formulator sta trdila, da je trg Skupnosti s pomočjo regulativnih ovir močno zaščiten proti uvozu, na primer z Direktivo Sveta 91/414/ES z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (8), zato ni potrebno, da ukrepi ostanejo v veljavi. To trditev je združenje ponovilo po obvestilu o ugotovitvah. Treba je vedeti, da se ta direktiva ne nanaša na trgovinsko zaščito, temveč na varstvo okolja. Kljub temu je združenje ugovarjalo, da je pridobivanje potrebnih informacij za registracijo glifosata drago in zamudno ter da odvrača uvoznike/formulatorje od uvoza glifosata iz tretjih držav. Vendar pa se v praksi to ne zdi takšna ovira, ker je več uvoznikom/formulatorjem uspelo pridobiti registracijo iz Direktive 91/414/ES. Poleg tega je sodelujoči uvoznik/formulator dejal, da bi uvažal glifosat s poreklom iz LRK, če bi bili ukrepi odpravljeni. Zato se šteje, da Direktiva 91/414/ES ne zapira trga Skupnosti za uvoz glifosata iz LRK.

(111)

Združenje je trdilo tudi, da se nizke cene „generičnih“ standardnih formuliranih izdelkov, ki jih proizvajajo formulatorji na osnovi kisline ali soli določenega proizvajalca Skupnosti, poravnavajo z visokimi cenami enakovrednih izdelkov z „znamkami“, ki jih prodaja isti proizvajalec. Trdilo je, da bi te nizke cene „generičnih“ izdelkov ovirale prodor ostalih proizvajalcev, vključno z uvozom glifosata s poreklom iz LRK, na trg Skupnosti. Čeprav se je potrdilo, da formulatorji kupujejo kislino in/ali sol od tega proizvajalca Skupnosti po nizkih cenah, ni mogoče trditi, da lahko proizvajalec Skupnosti dosega visoke cene za formulirane izdelke. Po uvodni izjavi (75) zgoraj, so proizvajalci Skupnosti, tudi omenjeni proizvajalec, svoje standardne formulirane izdelke (z znamko) v analiznem obdobju prodajali z izgubami. Zato se zdi neverjetna trditev, da bi lahko dosegali visoke cene za svoje izdelke z „znamkami“.

(112)

Združenje je tudi trdilo, da dva proizvajalca Skupnosti delujeta v kartelu v Skupnosti, ker se zdi, da eden od njiju omejuje svoj tržni delež v Skupnosti, čeprav bi lahko dobavljala veliko večji delež na trg Skupnosti. V tej zvezi je treba vnaprej opozoriti, da dokazi za to trditev niso bili zadostni, saj bi tudi drugi dejavniki razen obstoja kartela lahko razložili domnevno omejevanje tržnega deleža s strani proizvajalca Skupnosti. Najprej je treba povedati, da niti tržni delež omenjenega proizvajalca niti drugih proizvajalcev niso znatno nihali v analiznem obdobju. Poleg tega je bilo mogoče po višjih cenah prodajati na izvoznih trgih, torej je dejstvo, da podjetje v Skupnosti ni prodajalo več kot zunaj nje, mogoče razložiti z drugimi dejavniki, kot na primer lastnimi prizadevanji podjetja za čimvečje zvečanje prihodkov na izvoznih trgih, ki so bili bolj donosni kot trg Skupnosti. Nadalje je proizvodnja industrije Skupnosti bistveno večja od porabe Skupnosti, in je zato gospodarsko pomembno za vse proizvajalce iz Skupnosti, da izvažajo glifosat v tretje države, da lahko dosežejo visoko izkoriščenost zmogljivosti in v celoti absorbirajo fiksne stroške. S tega stališča trenutno ni dovolj dokazov o obstoju kartela, ki bi v škodo potrošnikov namenoma omejeval količino dobave na trg Skupnosti. Končno je vprašanje obstoja ali neobstoja katerega koli kartela vprašanje, ki bi ga bilo potrebno obravnavati v protimonopolni preiskavi. Toda do sedaj Komisija še ni uvedla nobene protimonopolne preiskave o tej zadevi.

(113)

Po drugi strani pa ni bilo nobenega znaka o možnih negativnih učinkih nadaljevanja protidampinških ukrepov na distributerje glifosata.

(114)

Potrošniki izdelka pa so večinoma kmetje. Znižanje cen glifosata bi minimalno vplivalo na njihovo donosnost, ker je to le majhen del celotnih stroškov pri gojenju pridelkov. Ugotovljeno je bilo, da bi iztek ukrepov izboljšal stopnjo dobička kmetov za približno 0,1 %.

(115)

Zaradi zgoraj omenjenega se šteje, da bi koristi, ki bi jih imela industrija Skupnosti zaradi nadaljevanja ukrepov, odtehtale te nepomembne negativne posledice za vpletene distributerje in potrošnike.

(116)

Če bi obstoječi ukrepi prenehali veljati, bi bilo pričakovati, da bi industrija Skupnosti utrpela precejšnje izgube zaradi padca cen na trgu Skupnosti. To bi povzročilo izgubo tržnega deleža zaradi povečanega uvoza s poreklom iz LRK ali pa nadaljnje zniževanje prodajnih cen, v primeru, da bi industrija Skupnosti skušala obdržati svoj tržni delež. Uvozniki/formulatorji bi lahko imeli koristi od povečanega tržnega deleža zaradi cenejše dobave glifosata s poreklom iz LRK, vendar bi bil v primerjavi z izgubami, ki bi jih imela industrija Skupnosti, gospodarski učinek za uvoznike/formulatorje majhen, ker bi od nižjih cen imeli koristi predvsem njihovi kupci. Nobenega znaka ni bilo o možnih negativnih učinkih nadaljevanja protidampinških ukrepov na distributerje glifosata. Čeprav bi uporabniki lahko imeli nekaj koristi od nižjih cen, če bi se ukrepe ukinilo, pa to ne bi občutno vplivalo na njihovo stopnjo dobička in posledično na njihovo dejavnost.

(117)

Potem ko je pretehtala interese različnih vpletenih strank, Komisija zaključuje, da ni v interesu Skupnosti nobenih tehtnih razlogov proti nadaljevanju ukrepov.

(118)

Referenčna vrsta izdelka za ugotavljanje stopnje dajatve je bila glifosatna kislina, ker je to skupna osnova za vse oblike glifosata, ki ga LRK izvaža in ki ga proizvaja Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da kislina predstavlja 55 % proizvodnih stroškov enakovredne količine standardnega formuliranega pripravka 360. Poleg tega je oblika kisline v OP predstavljala več kot 90 % obsega uvoza iz LRK. Zato se šteje, da bi bila dajatev, osnovana na podatkih o glifosatni kislini, reprezentančna za vse različne oblike glifosata, ki se uvozi iz LRK.

(119)

Da bi se lahko izračunalo zvišanje cene, ki je potrebno za odstranitev škodljivih učinkov dampinga, se je štelo za primerno primerjati cene dampinškega uvoza s proizvodnimi stroški glifosatne kisline, ki jo proizvaja industrija Skupnosti, katerim pa se doda zadostna vsota za doseganje razumne stopnje dobička. Komisija je zavzela stališče, da 5-odstotna stopnja dobička predstavlja razumen dobiček, ker je glifosatna kislina tržni izdelek, ki se teoretično na veliko prodaja vmesnim kupcem, ki nosijo dodatne stroške formulacije izdelkov pred prodajo končnim uporabnikom na trgu, kot je že bilo upoštevano v prvotni preiskavi.

(120)

Na tej podlagi se je ponderirano povprečno izvozno ceno za to vrsto izdelka v OP na stopnji CIF meja Skupnosti primerjalo s ponderiranimi povprečnimi skupnimi stroški proizvodnje proizvajalcev Skupnosti, katerim se je dodalo 5-odstotno stopnjo dobička. Ta primerjava je pokazala, da obstaja 80-odstotna stopnja prodaje po nižjih cenah.

(121)

Ker je stopnja škode višja od ugotovljene stopnje dampinga, bi protidampinške dajatve morale temeljiti na stopnji dampinga v skladu z določbami člena 7(2) osnovne uredbe.

(122)

Glede na zgoraj ugotovljeno se upošteva, da je primerno, da se postavi proti-dampinške dajatve iz prvotnih ukrepov na spodaj navedeno stopnjo:

(123)

Uredba (ES) št. 163/2002 je veljavno protidampinško dajatev za glifosat razširila še na uvoz glifosata, poslanega iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji ali Tajvanu ali ne. Kot posledica dejstva, da protidampinška dajatev, izračunana v tem pregledu, nadomešča obstoječo dajatev, bi se moralo protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka po uvodni izjavi (122) zgoraj razširiti na uvoz glifosata, poslanega iz Malezije in Tajvana, ne glede na to, ali je njegovo poreklo deklarirano v Maleziji ali Tajvanu ali ne. Oba proizvajalca - izvoznika, ki sta bila izvzeta iz ukrepov po Uredbi (ES) št. 163/2002, bi morala biti izvzeta tudi iz ukrepov iz te uredbe.

(124)

V skladu s členom 20 osnovne protidampinške uredbe so bile vse zadevne stranke obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravalo predlagati znižanje stopnje obstoječih ukrepov. Po obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč. Prejete pripombe so bile upoštevane.

(125)

Iz zgoraj navedenega sledi, da bi se na podlagi zaključkov ugotovitev o pregledih protidampinške dajatve iz Uredbe (ES) št. 368/98, moralo spustiti na 29,9 %, izraženo v odstotkih na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno –

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/19

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/21

(1)

Člen 4(2)(b) Uredbe Komisije (ES) št. 1327/2004 (2) določa roke za oddajo ponudb posamičnih javnih razpisov. Z obzirom na dejstvo, da je 1. in 2. november 2004 nacionalni praznik v večini držav članic, se urnik oddaje javnega razpisa pomakne na četrtek 4. novembra 2004, kateri bo zaradi administrativnih in poslovnih razlogov iz člena (4)(2) spremenjen.

(2)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za sladkor –

„—

11 in 25. november 2004“

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/22

(1)

Člen 7 Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Macaom o trgovini s tekstilnimi proizvodi, odobrenega s Sklepom Sveta 87/497/EGS dne 11. decembra 1986 (2), kakor je bil nazadnje spremenjen s Sporazumom v obliki izmenjave pisem in odobren s Sklepom Sveta 95/131/ES (3) dne 20. februarja 1995, določa, da se prenosi lahko odobrijo med kategorijami in kvotnimi leti.

(2)

Macao je predložil zahtevo za prenos med kvotnimi leti 5. maja 2004.

(3)

Prenosi, ki jih je zahteval Macao, spadajo v okvir določb o prožnosti iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 3030/93, ki so navedene v stolpcu 9 Priloge VIII k tej uredbi.

(4)

Zato je primerno, da se zahteva odobri.

(5)

Zaželeno je, da ta uredba začne veljati dan po objavi, kar bo dobaviteljem omogočilo, da čim prej začnejo uživati njene ugodnosti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3030/93 –

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/24

(1)

Memorandum o soglasju med Evropsko skupnostjo in Republiko Indijo o odpiranju trga tekstilnih izdelkov, ki je bil parafiran dne 31. decembra 1994 (2), določa, da je nekaterim zahtevam Indije po tako imenovani „izjemni prožnosti“ treba ugoditi.

(2)

Republika Indija je oddala zahtevo za prenose med kategorijami 8. junija 2004.

(3)

Prenosi, ki jih je zahtevala Republika Indija, spadajo v okvir določb o prožnosti iz člena 7 in navedenih v stolpcu 9 Priloge VIII k Uredbi (EGS) št. 3030/93.

(4)

Primerno je, da se zahteva odobri.

(5)

Zaželeno je, da ta uredba začne veljati dan po objavi, kar bo dobaviteljem omogočilo, da čim prej začnejo uživati njene ugodnosti.

(6)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora za tekstil, ustanovljenega s členom 17 Uredbe (EGS) št. 3030/93 –

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/26

(1)

Kriteriji določanja cene, po kateri organizacije za skladiščenje kupijo nepredelane suhe fige in rozine, so opredeljeni v členu 9(2) Uredbe (ES) št. 2201/96, nakupni in upravljalni pogoji za izdelke v organizacijah za skladiščenje pa so opredeljeni v Uredbi Komisije (ES) št. 1622/1999 z dne 23. julija 1999 o načinih izvrševanja Uredbe Sveta (ES) št. 2201/96 o sistemu skladiščenja za nepredelane rozine in suhe fige (2).

(2)

Posledično se za tržno leto 2004/2005 določi nakupne cene za rozine na osnovi razvoja svetovnih tečajev in nakupne cene za suhe fige na osnovi minimalne cene, ki jo določa Uredba Komisije (ES) št. 1583/2004, z dne 9. septembra 2004, o določanju tržnega leta 2004/2005, in minimalno ceno, ki se plača pridelovalcem nepredelanih suhih fig, kot tudi znesek pomoči za pridelavo suhih fig (3).

(3)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za predelano sadje in zelenjavo –

—

418,89 evrov na tono neto nepredelanih rozin,

—

542,70 evrov na tono neto nepredelanih suhih fig.

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/27

(1)

Člen 16(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1591/2001 z dne 2. avgusta 2001 o podrobnih pravilih za izvajanje programa pomoči za bombaž (3) predvideva, da se predvidena proizvodnja neprečiščenega bombaža iz prvega pododstavka člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1051/2001 in začasno znižanje normirane cene, ki iz tega izhaja, določita pred 10. septembrom v zadevnem tržnem letu.

(2)

Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 1051/2001 predvideva, da mora biti predvidena proizvodnja določena ob upoštevanju napovedi pridelka.

(3)

V skladu s prvim pododstavkom člena 14(3) Uredbe (ES) št. 1051/2001 je začasno znižanje normirane cene izračunano glede na določbe iz člena 7 te uredbe, vendar zamenjuje dejansko proizvodnjo s predvideno proizvodnjo, povečano za 15 %.

(4)

Ukrepi, predvideni v tej uredbi, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za naravna vlakna –

—

1 055 000 ton za Grčijo,

—

324 518 ton za Španijo,

—

951 ton za Portugalsko.

—

35,185 EUR/100 kg za Grčijo,

—

29,658 EUR/100 kg za Španijo,

—

0 EUR/100 kg za Portugalsko.

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/28

(1)

Za nekatere akte, ki ostajajo v veljavi po 1. maju 2004 in jih je zaradi pristopa treba prilagoditi, Akt o pristopu iz leta 2003 ni predvideval potrebnih prilagoditev ali pa so bile prilagoditve predvidene, vendar jih je treba dodatno prilagoditi.

(2)

V skladu s členom 57(2) Akta o pristopu iz leta 2003 take prilagoditve sprejme Svet v vseh primerih, kjer je Svet sam ali skupaj z Evropskim parlamentom sprejel izvirne akte.

(3)

V skladu z Odločbo 2004/246/ES (1) so države članice pooblaščene, da v interesu Evropske skupnosti podpišejo, ratificirajo ali pristopijo k Protokolu iz leta 2003 k Mednarodni konvenciji o ustanovitvi Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, iz leta 1992, hkrati pa sta Avstrija in Luksemburg pooblaščena, da v interesu Evropske skupnosti pristopita k osnovnim instrumentom.

(4)

V skladu s členom 53 Akta o pristopu iz leta 2003 se bo tako Odločba 2004/246/ES za nove države članice uporabljala od trenutka pristopa. Vendar je v primeru novih držav članic, ki niso pogodbene stranke osnovnih instrumentov, to so Češka, Estonija, Madžarska in Slovaška, potrebno posebno pooblastilo Sveta, ki tem državam omogoča pristop k osnovnim instrumentom in k Protokolu iz leta 2003 in jih poziva, da še pred koncem decembra 2005 izrazijo soglasje za sprejem obveznosti iz teh osnovnih instrumentov in Protokola.

(5)

Združeno Kraljestvo in Irska sta zavezani z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (2) in zato sodelujeta v sprejetju in uporabi te odločbe.

(6)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priloga k Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe in zato zanjo ni zavezujoča, niti ji je ni treba uporabljati.

(7)

Odločbo 2004/246/ES je treba ustrezno spremeniti –

1.

Člen 1(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Poleg tega se Češko, Estonijo, Luksemburg, Madžarsko, Avstrijo in Slovaško pooblašča, da pristopijo k osnovnim instrumentom.“

2.

Člen 2 se spremeni, kakor sledi:

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/30

(1)

Na podlagi člena 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2160/2003 z dne 17. novembra 2003 o kontroli salmonele in drugih specificiranih povzročiteljev zoonoze (2), ki se prenašajo s hrano, se mora opredeliti cilj Skupnosti za zmanjšanje razširjenosti salmonele v populacijah nesnih kokoši do 12. decembra 2005.

(2)

Za namene opredelitve cilja so potrebni primerljivi podatki o razširjenosti salmonele v populacijah nesnih kokoši v državah članicah. Te informacije niso na voljo, zato mora biti izvedena posebna študija z namenom spremljanja razširjenosti salmonele pri kokoših nesnicah v primernem časovnem obdobju z namenom upoštevanja možnih sezonskih variacij.

(3)

Člen 19 Sklepa 90/424/EGS določa, da bo Skupnost izvedla ali pomagala državam članicam pri izvedbi, tehnične in znanstvene ukrepe potrebne za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti in razvoj veterinarske izobrazbe in usposabljanja.

(4)

Študija bo zagotovila tehnične informacije, potrebne za razvoj veterinarske zakonodaje Skupnosti. V luči pomembnosti zbiranja primerljivih podatkov o razširjenosti salmonele med nesnimi kokošmi v državah članicah, mora Skupnost zagotoviti finančno pomoč državam članicam pri izvedbi specifičnih zahtev študije. Primerno je povrniti 100 % stroškov nastalih pri laboratorijskem testiranju, do maksimalnega zneska za posamezen test.

(5)

Na podlagi člena 3(2), Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999 (3), ukrepi v zvezi z veterinarskim zdravstvenim varstvom in zdravstvenim varstvom rastlin, izvedeni v sklepu s pravili Skupnosti, financirajo v okviru Jamstvene sekcije evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada; za namene finančne kontrole veljata člena 8 in 9 Uredbe Sveta (ES) št. 1258/1999.

(6)

Finančni prispevek Skupnosti mora biti odobren, v kolikor so financirane dejavnosti učinkovito izvedene in pod pogojem, da pristojni organi predložijo vse potrebne informacije v okviru vnaprej določenih časovnih omejitev.

(7)

Potrebno je razjasniti stopnjo, ki bo uporabljena za pretvorbo plačilnih aplikacij oddanih v nacionalni valuti, kot določeno v členu 1(d) Uredbe Sveta (ES) št. 2799/98 z dne 15. decembra 1998 o ustanovitvi agromonetarnih ureditev za evro (4).

(8)

Ukrepi, določeni v tem Sklepu, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za živilsko verigo in zdravje živali –

(a)

Vpeljati do 1. oktobra 2004, kot primerno, zakone, pravila in administrativne predpise za izvedbo študije.

(b)

Poslati poročilo o napredku, ki pokriva prve 3 mesece študije, najkasneje štiri tedne po koncu poročevalnega obdobja.

(c)

Poslati končno poročilo študije najkasneje do 15. oktobra 2005 o tehnični izvedbi programa skupaj z dokaznim gradivom, ki pojasnjuje nastale stroške ter rezultati, doseženimi v obdobju od 1. oktobra 2004 do 30. septembra 2005. Dokazno gradivo v zvezi z nastalimi stroški mora vsebovati vsaj informacije zahtevane v Prilogi II.

(d)

Učinkovito izvesti študijo.

30.9.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 303/35

(1)

Oktobra 2002 je Italija poročala Komisiji, da so bile odkrite okužbe z virusom nizke patogenosti podtipa H7N3 v regijah Benečija in Lombardija in, da se bolezen hitro širi.

(2)

Italija je nemudoma ukrepala tudi z iztrebljanjem jat perutnine, da bi obvladala širjenje okužbe. Kot dopolnilni ukrep so italijanske oblasti zahtevale odobritev programa cepljenja proti aviarni infuenci za vsaj 18 mesecev, da bi se izognili nadaljnjemu širjenju okužbe.

(3)

Program cepljenja je bil odobren z Odločbo Komisije 2002/975/ES z dne 12. decembra 2002 o uvedbi cepljenja za dopolnitev ukrepov za obvladovanje okužb z nizko patogeno aviarno influenco v Italiji in o posebnih ukrepih za nadzor premikov (5), ki določa pravila cepljenja proti aviarni influenci v določenih geografskih območjih. Odločba vključuje tudi posebne nadzorne ukrepe, kot so omejitve premikov žive perutnine in valilnih ter jedilnih jajc za trgovino znotraj Skupnosti.

(4)

Rezultati programa cepljenja, o katerih se je poročalo na več zasedanjih Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali, so bili večinoma ugodni, kar se tiče nadzora bolezni znotraj območij cepljenja. Vendar pa se je okužba razširila na nekatera sosednja območja, zraven območij cepljenja. V skladu s tem je Odločba 2002/975/ES, kakor je bila nazadenje spremenjena z Odločbo 2003/436/ES (6), razširila območja cepljenja na ta sosednja območja.

(5)

Od konca septembra 2003 ni bilo zaznati nadaljnjega kroženja virusa aviarne influence podtipa H7N3 med intenzivnim spremljanjem na območjih cepljenja. Zato je Italija zahtevala uvedbo nekaterih sprememb v zvezi s programom cepljenja in omejitvami trgovanja znotraj Skupnosti. V skladu s tem je Odločba 2002/975/ES, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2004/159/ES, odobrila te spremembe in omejitve.

(6)

Februarja 2004 je bil izoliran virus aviarne influence nizke patogenosti podtipa H5N3 v jati rac v regiji Lombardije, znotraj območja cepljenja. Čeprav epidemiološke raziskave niso ugotovile širjenja okužbe, je bila ugotovljena nevarnost pojava aviarne influence podtipa H5. Trenutno niti perutnina, cepljena proti podtipu H7, v okviru obstoječega cepljenja niti necepljena perutnina, ni zaščitena proti bolezni, ki jo povzroča aviarna influenca podtipa H5. Zato je Italija zahtevala spremembo obstoječega programa cepljenja, tako da se odobri cepljenje perutnine v vzpostavljenih območjih cepljenja z bivalentnim cepivom, ki ščiti proti okužbi z virusom aviarne influence tako podtipa H7 kot H5 in za izvajanje tega cepljenja vsaj do 31. decembra 2005.

(7)

Ker je bila Odločba 2002/975/ES že dvakrat spremenjena, je zaradi jasnosti zakonodaje Skupnosti, primerno razveljaviti navedeno odločbo in jo nadomestiti s to odločbo.

(8)

Ukrepi, predvideni v tej odločbi so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravstveno varstvo živali –

(a)

perutnine, cepljene proti avirani influenci;

(b)

perutninskih jat, seropozitivnih na aviarno influenco, namenjenih za zakol pod uradnim nadzorom v skladu s programom cepljenja iz člena 1;

(c)

perutnine, ki izvira iz gospodarstev, lociranih na območju z omejitvami, ki se določi v skladu z določbami programa cepljenja iz člena 1.

(i)

izhajajo iz jat, ki so bile redno pregledovane, rezultati preskusov na aviarno influenco pa so bili negativni, kakor je določeno v odobrenem programu cepljenja, posebna pozornost se zlasti posveti dovzetnim pticam.Za preskus:

(ii)

izhajajo iz jat, ki jih je klinično pregledal uradni veterinar v 48 urah pred natovarjanjem, pri čemer je bila posebna pozornost posvečena dovzetnim pticam;

(iii)

izhajajo iz jat, ki so bile na podlagi postopka vzorčenja in preskušanja iz Priloge III k tej odločbi v Nacionalnem laboratoriju za aviarno influenco serološko pregledani in so bili njihovi rezultati negativni;

(iv)

jih je treba poslati neposredno v klavnico, ki jo določi pristojni organ, in se jih zakolje takoj po prispetju. Ptice se shranjujejo ločeno od drugih jat, ki ne izpolnjujejo teh določb.

(a)

za zbiranje, shranjevanje in prevoz konzumnih jajc uporablja samo embalaža za enkratno uporabo, ali embalaža, ki jo je mogoče učinkovito oprati in razkužiti;

(b)

vsa prevozna sredstva za prevoz perutnine, valilnih jajc, konzumnih jajc in perutninske krme se očisti in razkuži, tik pred prevozom in takoj po vsakem prevozu, z razkužili v skladu z uporabnimi metodami, ki jih odobri pristojni organ.