Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C:2013:231:FULL

Uradni list Evropske unije, C 231, 9. avgust 2013


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1977-1045

doi:10.3000/19771045.C_2013.231.slv

Uradni list

Evropske unije

C 231

European flag  

Slovenska izdaja

Informacije in objave

Zvezek 56
9. avgust 2013


Obvestilo št.

Vsebina

Stran

 

II   Sporočila

 

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2013/C 231/01

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6972 – BC Partners/Springer Science + Business Media) ( 1 )

1

2013/C 231/02

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6961 – Goldman Sachs/Gávea Investimentos/JV) ( 1 )

1

2013/C 231/03

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6697 – OW Bunker/Bergen Bunkers) ( 1 )

2

2013/C 231/04

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva COMP/M.6891 – Agrofert/Lieken) ( 1 )

2

 

IV   Informacije

 

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

 

Evropska komisija

2013/C 231/05

Menjalni tečaji eura

3

 

INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

2013/C 231/06

Obvestilo o vlogi za dovoljenje za raziskovanje tekočih in plinastih ogljikovodikov z oznako Case la Rocca – Dežela Sicilija – Deželni odbor za energijo in javne gospodarske službe – Deželna uprava za energijo – Deželni urad za ogljikovodike in geotermalno energijo (U.R.I.G.)

4

 

V   Objave

 

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

 

Evropska komisija

2013/C 231/07

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6863 – Avnet EMG/MSC Investoren) ( 1 )

6

2013/C 231/08

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.6978 – Banco Popular SA/Group Crédit Mutuel/ATM Business) ( 1 )

7

2013/C 231/09

Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva COMP/M.7002 – M&G/Alliance Medical) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 )

8

 

DRUGI AKTI

 

Evropska komisija

2013/C 231/10

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

9

2013/C 231/11

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

14

2013/C 231/12

Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

20

 


 

(1)   Besedilo velja za EGP

SL

 


II Sporočila

SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/1


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6972 – BC Partners/Springer Science + Business Media)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/01

Komisija se je 31. julija 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6972. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/1


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6961 – Goldman Sachs/Gávea Investimentos/JV)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/02

Komisija se je 25. julija 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6961. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/2


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6697 – OW Bunker/Bergen Bunkers)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/03

Komisija se je 11. decembra 2012 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32012M6697. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/2


Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.6891 – Agrofert/Lieken)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/04

Komisija se je 15. maja 2013 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M6891. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.


IV Informacije

INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE

Evropska komisija

9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/3


Menjalni tečaji eura (1)

8. avgusta 2013

2013/C 231/05

1 euro =


 

Valuta

Menjalni tečaj

USD

ameriški dolar

1,3360

JPY

japonski jen

128,68

DKK

danska krona

7,4574

GBP

funt šterling

0,86200

SEK

švedska krona

8,6828

CHF

švicarski frank

1,2307

ISK

islandska krona

 

NOK

norveška krona

7,8840

BGN

lev

1,9558

CZK

češka krona

25,816

HUF

madžarski forint

298,91

LTL

litovski litas

3,4528

LVL

latvijski lats

0,7028

PLN

poljski zlot

4,2066

RON

romunski leu

4,4540

TRY

turška lira

2,5708

AUD

avstralski dolar

1,4726

CAD

kanadski dolar

1,3909

HKD

hongkonški dolar

10,3626

NZD

novozelandski dolar

1,6747

SGD

singapurski dolar

1,6848

KRW

južnokorejski won

1 486,97

ZAR

južnoafriški rand

13,1930

CNY

kitajski juan

8,1771

HRK

hrvaška kuna

7,5038

IDR

indonezijska rupija

13 743,95

MYR

malezijski ringit

4,3373

PHP

filipinski peso

58,193

RUB

ruski rubelj

44,0086

THB

tajski bat

41,750

BRL

brazilski real

3,0760

MXN

mehiški peso

16,9438

INR

indijska rupija

81,3110


(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.


INFORMACIJE DRŽAV ČLANIC

9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/4


OBVESTILO O VLOGI ZA DOVOLJENJE ZA RAZISKOVANJE TEKOČIH IN PLINASTIH OGLJIKOVODIKOV Z OZNAKO„CASE LA ROCCA“

DEŽELA SICILIJA

DEŽELNI ODBOR ZA ENERGIJO IN JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE – DEŽELNA UPRAVA ZA ENERGIJO

DEŽELNI URAD ZA OGLJIKOVODIKE IN GEOTERMALNO ENERGIJO (U.R.I.G.)

2013/C 231/06

V skladu z zakonom dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000 je podjetje IRMINIO S.r.l. s sedežem I-90139 Palermo, Italia, Via Principe di Villafranca 50, registrirano pri gospodarski zbornici v Palermu pod številko 160160, davčna številka in id. št. za DDV 03922140821, pri Deželnem odboru za energijo in javne gospodarske službe s sedežem na Viale Campania 36, I-90144 Palermo, 3. aprila 2013 predložilo vlogo za dovoljenje za raziskovanje tekočih in plinastih ogljikovodikov, z oznako imenovano dovoljenje „Case la Rocca“, na območju 8 000 ha (80 km2) v občini Ragusa, v pokrajini Ragusa. Območje je razmejeno na karti IGMI št. 276 „Ragusa“ v merilu 1:100 000 ter na kartah IGMI št. 276 IV SO „Donnafugata“, št. 276 III NE „Donnalucata“, št. 276 IV SE „Monte Renna“ in št. 276 IV NE „Comiso“.

Območje, ki je predmet vloge za dovoljenje, ima obliko nepravilnega mnogokotnika znotraj neprekinjene črte med točkami A, B, C, D, E, F, G in H.

Zgornje točke se opredelijo, kakor sledi:

A.

Točka, ki sovpada s točko „O“ dovoljenja za raziskovanje „Contrada Giardinello“. Točka leži na severnem robu stavbe Casa Veninata na območju Contrada Stanislao in leži na karti 276 IV SO „Donnafugata“.

B.

Točka, ki sovpada s točko „N“ dovoljenja za raziskovanje „Contrada Giardinello“. Točka leži na severnem robu stavbe na nadmorski višini 580 m v Contrada Castiglione, približno 350 m severno-severozahodno od območja Villa Arezzo in se nahaja na karti 276, IV NE „Comiso“.

C.

Točka, ki sovpada s točko „B“ dovoljenja za raziskovanje „S. Anna“. Točka leži na severnem robu stavbe „Case Cosentino“ na območju Contrada Cento Pozzi in se nahaja na karti 276, IV NE „Comiso“.

D.

Točka, ki sovpada s točko „A“ dovoljenja za raziskovanje „S. Anna“. Točka leži na višini južnega roba stavbe „Villa Monelli“ na območju Contrada Badia in se nahaja na karti 276 IV SE „Monte Renna“.

E.

Točka, ki sovpada s točko „E“ dovoljenja za raziskovanje „S. Anna“. Točka leži na severnem robu stavbe „Casa Nifosi“ na nadmorski višini 446 m na območju Contrada Giubiliana in se nahaja na karti 276, IV SE „Monte Renna“.

F.

Točka, ki sovpada s točko „D“ dovoljenja za raziskovanje „S. Anna“. Točka leži na zahodnem robu križišča na nadmorski višini 577 m v bližini območja Contrada Cimill, med 5 in 6 km avtoceste, ki povezuje območja Ragusa in Marina di Ragusa in se nahaja na karti 276 IV SE „Monte Renna“.

G.

Točka, ki sovpada s točko „G“ dovoljenja za raziskovanje „Ragusa“ in točko „B“ dovoljenja za raziskovanje „Irminio“. Točko predstavlja apnenčast steber, ki stoji na zahodnem robu stavbe „Case Arezzo“ na območju Contrada Pozillo in se nahaja na karti 276 IV SE „Monte Renna“.

H.

Točka, ki sovpada s točko „P“ dovoljenja za raziskovanje „Contrada Giardinello“. Točka leži na jugovzhodnem robu hiše v območju Contrada Perrone na nadmorski višini 75 m, približno 325 m jugovzhodno od območja Contrada Perronello in se nahaja na karti 276 III NE „Donnalucata“.

Zemljepisne koordinate

Točka

Vzhodna zemljepisna dolžina (M. Mario)

Širina

A

2° 06′ 02,85″

36° 52′ 29,92″

B

2° 10′ 41,42″

36° 55′ 59,93″

C

2° 14′ 07,72″

36° 55′ 08,73″

D

2° 09′ 26,66″

36° 53′ 12,66″

E

2° 10′ 50,50″

36° 51′ 35,87″

F

2° 13′ 35,88″

36° 52′ 51,54″

G

2° 13′ 01,00″

36° 50′ 51,09″

H

2° 09′ 16,10″

36° 47′ 59,10″

Zainteresirane strani lahko v 90 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije predložijo konkurenčen zahtevek za to območje. Vloge, prejete po tem roku, ne bodo obravnavane. Odlok o izdaji dovoljenja za raziskovanje bo izdan v šestih mesecih od skrajnega roka za predložitev morebitnih vlog subjektov, ki želijo pridobiti isto dovoljenje. V skladu s členom 5(1) Direktive 94/22/ES se obvešča, da so bila merila za izdajo dovoljenj za raziskovanje in izkoriščanje geotermalne energije že objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti C 396 z dne 19. decembra 1998, kot določa zakonodajni odlok predsednika republike št. 625 z dne 25. novembra 1996 (objavljen v Uradnem listu Italijanske republike št. 293 z dne 14. decembra 1996), s katerim se zgoraj navedena direktiva prenaša v italijansko zakonodajo in v njej izvaja, in kot navaja zgoraj navedeni zakon dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000 (objavljen v Uradnem listu dežele Sicilije št. 32 z dne 7. julija 2000).

Pogojie in zahteve za opravljanje ali prenehanje dejavnosti določa zgoraj navedeni zakon dežele Sicilije št. 14 z dne 3. julija 2000 in tipska specifikacija, ki je bila izdana z odlokoma odbornika za industrijo št. 91. z dne 30. oktobra 2003 in št. 88 z dne 20. oktobra 2004, objavljenima v Uradnem listu dežele Sicilije št. 49, del I z dne 14. novembra 2003 in št. 46, del I z dne 5. novembra 2004.

Dokumentacija o vlogi je deponirana pri Deželnem uradu za ogljikovodike in geotermalno energijo Deželne uprave za industrijo in rudarstvo, Via Ugo La Malfa 101, I-90146 Palermo, kjer je na vpogled zainteresiranim stranem.

Tehnični vodja

inž. Salvatore GIORLANDO


V Objave

POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE

Evropska komisija

9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/6


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6863 – Avnet EMG/MSC Investoren)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/07

1.

Komisija je 1. avgusta 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Avnet EMG GmbH („Avnet“, Nemčija), ki je hčerinsko podjetje v stoodstotni lasti podjetja Avnet Inc. („Avnet Inc.“, ZDA), z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad podjetjem MSC Investoren GmbH („MSC“, Nemčija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Avnet: distribucija elektronskih komponent, računalniških izdelkov in tehnoloških storitev,

za MSC: distribucija elektronskih komponent.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6863 – Avnet EMG/MSC Investoren na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/7


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.6978 – Banco Popular SA/Group Crédit Mutuel/ATM Business)

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/08

1.

Komisija je 2. avgusta 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetji Banco Popular Español SA („Banco Popular“, Španija) in Group Crédit Mutuel („Crédit Mutuel“, Francija) pridobita skupni nadzor nad novoustanovljenim podjetjem („ATM Business“, Španija), s čimer nastane polno delujoče skupno podjetje v smislu člena 3(4) Uredbe o združitvah.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za Banco Popular SA: dejavnosti na področju komercialnega bančništva, investicijskega bančništva ter bančnega poslovanja s prebivalstvom in s podjetji ter zavarovalne storitve,

za Group Crédit Mutuel: poslovanje s prebivalstvom in zavarovalne storitve,

Za ATM Business: storitve, potrebne za avtorizacijo, zbiranje podatkov, obdelavo, poravnavo in usklajevanje transakcij ATM, ki jih izvedejo imetniki kartic v Španiji.

3.

Po predhodnem pregledu Evropska komisija ugotavlja, da bi priglašena koncentracija lahko spadala na področje uporabe Uredbe o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.6978 – Banco Popular SA/Group Crédit Mutuel/ATM Business na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/8


Predhodna priglasitev koncentracije

(Zadeva COMP/M.7002 – M&G/Alliance Medical)

Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku

(Besedilo velja za EGP)

2013/C 231/09

1.

Komisija je 2. avgusta 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje M&G Investment Management Limited („M&G“, Združeno kraljestvo), ki je pod nadzorom podjetja Prudential plc (Združeno kraljestvo), z zamenjavo dolga v lastniški kapital pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah izključni nadzor nad skupino podjetij Alliance Medical („Alliance Medical“, Združeno kraljestvo).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

za M&G: podružnica podjetja Prudential plc v njegovi stoodstotni lasti, mednarodna zavarovalniška skupina in oddelek za upravljanje naložb podjetja Prudential Plc v Evropi,

za Alliance Medical: glavna dejavnost je zagotavljanje storitev diagnostičnega slikanja za bolnišnice in zdravstvene domove prek zunanjih izvajalcev; poleg tega se podjetje ukvarja s proizvodnjo in distribucijo radiofarmakov in sledilcev, ki se uporabljajo za diagnostično slikanje.

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7002 – M&G/Alliance Medical na naslov:

European Commission

Directorate-General for Competition

Merger Registry

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË


(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (Uredba ES o združitvah).

(2)  UL C 56, 5.3.2005, str. 32 (Obvestilo o poenostavljenem postopku).


DRUGI AKTI

Evropska komisija

9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/9


Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 231/10

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„WEST COUNTRY LAMB“

ES št.: UK-PGI-0005-0667-21.12.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„West Country Lamb“

2.   Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ime „West Country Lamb“ se uporablja za trupe, polovice ali kose jagnjetine, pridobljene od ovc, skotenih in vzrejenih v zahodni Angliji ter zaklanih v skladu s standardi organizacije Meat South West (MSW) ali enakovrednimi standardi.

Ovce ob zakolu ne smejo biti stare več kot 12 mesecev. Meso živali, ki se (i) skotijo pred 1. oktobrom katerega koli leta in (ii) zakoljejo med 1. januarjem in 30. aprilom naslednjega leta, mora dozoreti. To lahko vključuje najmanj pet dni hlajenja med zakolom in prodajo končnemu potrošniku ali enega od postopkov zorenja iz načrta za jagnjetino Komisije za meso in živino iz leta 1994 (med njimi sta električna stimulacija in obešanje trupov za medenično odprtino). Končna mrtva teža mora znašati od 9 do 26 kg.

Posebna prehrana, ki temelji na travi, izboljša kemijsko sestavo mišic jagnjet (glej preglednico 1 spodaj), pa tudi organoleptične značilnosti mesa v primerjavi z mesom jagnjet, hranjenih s koncentrirano ovčjo krmo.

Preglednica 1

Sestava maščobnih kislin (mg/100 g mišice) in vsebnost vitamina E (mg/kg) v ledveni mišici jagnjet

 

Trava

Koncentrirana krma

18:2 (3)

98

143

18:3 (4)

52

29

EPK (5)

23

15

DHK (6)

6,5

4,9

Vitamin E

4,6

1,9

18:2/18:3

1,9

5,0

Okus mesa je zato bogatejši in omogoča vrhunsko gurmansko doživetje. Maščoba je lahko od bele do smetanaste barve, pri čemer je smetanasta barva posledica posebne prehrane. Meso je od rožnate do temno rdeče barve, z zorenjem pa postaja temnejše rdeče. Za zagotovitev optimalne prehranske kakovosti se uporablja naslednja specifikacija za razvrstitev trupov (na podlagi sistema EUROP):

trupi, razvrščeni v razred mesnatosti R ali višji razred, z zamaščenostjo od 2 do 3H;

trupi, ki tehtajo manj kot 15 kg, imajo lahko mesnatost O.

 

Naraščanje zamaščenosti =>

Naraščanje mesnatosti =>

 

1

2

3L

3H

4L

4HL

5

E

 

 

 

 

 

 

 

U

 

 

 

 

 

 

 

R

 

 

 

 

 

 

 

O

 

9–15 kg

9–15 kg

9–15 kg

 

 

 

P

 

 

 

 

 

 

 

Velikost trupov se lahko spreminja glede na povpraševanje na trgu in vrsto ovc.

Proizvod „West Country Lamb“ se po zakolu da v promet v naslednjih oblikah:

kot cel trup, brez neužitne drobovine, kože, glave in stopal. Ledvice in pripadajoča maščoba se lahko pustijo na trupu,

kot cela polovica: polovica trupa, ki je vzdolžno razpolovljen,

kot osnovni deli polovic: dobljeni z delitvijo trupov/polovic na manjše, priznane dele (v skladu z željami kupcev). Ti kosi so lahko s kostmi ali brez njih in v zaščitni embalaži.

Proizvod „West Country Lamb“ se lahko prodaja svež (hlajen) ali zamrznjen.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Jagnjeta se lahko po odstavitvi in v končnem obdobju krmijo tudi z dopolnilno krmo; v tem primeru kmet zapiše podrobnosti o sestavinah in nakupu v dnevnik hranjenja, ki ga preverijo inšpektorji za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi najmanj 70-odstotni vnos osnovne krme. Shema zahteva ekstenzivni sistem z ustreznim obdobjem paše pred zakolom, ki po navadi traja dva meseca.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Jagnjeta se morajo skotiti, vzrediti in zaklati v zahodni Angliji.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

3.7   Posebna pravila za označevanje

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje vključuje šest grofij (Cornwall, Devon, Dorset, Gloucestershire, Somerset in Wiltshire), ki sestavljajo zahodno Anglijo.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Zahodna Anglija se opisuje kot travnati polotok. Območje se je na pašnike in obdelovalne površine za poljedeljstvo razdelilo deloma zaradi različnih vrst tal. West Country ima velik delež oglejene in rjave prsti, ki spodbuja rast trave, za poljedelstvo pa ni najprimernejša. Na obdelovalnih površinah je večji delež ilovnate in peščene prsti, ki se hitreje izsuši. Poleg tega ima to območje najvišjo povprečno temperaturo ter najvišjo minimalno in najvišjo maksimalno temperaturo v Združenem kraljestvu.

To je največje večinoma kmetijsko območje v Angliji. Njegovo okolje je med najbogatejšimi v Združenem kraljestvu. Po ocenah kmetije na tem območju vzredijo 21 % ovc v Angliji in prav to dejstvo je skupaj s 24-odstotnim deležem pridelane govedine prispevalo k oblikovanju in ohranitvi pokrajine in dediščine območja. Velika gostota živine je tu spodbudila razvoj obsežnega mesnopredelovalnega sektorja, ki ustvarja zelo potrebne zaposlitvene priložnosti.

Kombinacija toplih in milih temperatur, enakomerno razporejenih padavin skozi leto in globokih tal, ki zadržujejo vlago, omogoča pridelavo trave in druge krme ter pašo skoraj celo leto. Na večjem delu območja rase trava več kot 300 dni na leto. Ta celoletna proizvodnja je v zahodni Angliji pravilo in pojasnjuje, zakaj prevladuje živinoreja. Poleg tega je več kot 25 % travnih površin tega območja v nacionalnih parkih ali na območjih izjemnih naravnih lepot, na njem pa je tudi več kot 57 % travnikov, bogatih s cvetjem, v Združenem kraljestvu. Raziskava, ki jo je opravila Univerza v Bristolu, je pokazala, da je okus jagnjetine izrazitejši in bolj priljubljen, če se ovce krmijo s travo, kot s koncentrirano krmo.

Poleg tega se na tem območju zaradi edinstvenega milega podnebja in trave, ki rase celo leto, jagnjeta redijo celo leto.

5.2   Posebnosti proizvoda

Zahodna Anglija je zelo odvisna od sveže in konzervirane trave. To značilno vpliva na kakovost mesa in prehransko vrednost jagnjetine, kar zadeva sestavo maščobnih kislin, vsebnost vitamina E in senzorične odlike. Ti učinki so bili jasno dokazani z znanstvenimi poskusi. Ti so pokazali razliko v sestavi maščobnih kislin jagnjet, vzrejenih s krmo na žitni osnovi (koncentrirano krmo), in jagnjet, katerih prehrana je temeljila na travi (preglednica 1). Profil maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s travo, se je precej razlikoval od profila maščobnih kislin jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo. V mišicah jagnjet, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo več linolne kisline in njenega produkta (arahidonska kislina); obe sta n-6 (omega-6) maščobni kislini; v mišicah jagnjet, krmljenih s travo, pa je bilo več linolenske kisline in njenih produktov, eikozapentaenojske kisline – (EPK) in dokozaheksaenojske kisline – DHK; obe sta n-3 (omega-3) maščobni kislini. Pri živalih, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo razmerje med maščobnimi kislinami n-6 in n-3 znatno višje. Priporočeno razmerje za prehrano ljudi je 4 ali nižje, kar se je zlahka doseglo pri jagnjetih, krmljenih s travo, pri jagnjetih, krmljenih s koncentrirano krmo, pa ne. Enostavno razmerje, ki razlikuje jagnjeta, hranjena s travo, in jagnjeta, krmljena s koncentrirano krmo, znaša 18:2/8:3; v preglednici 1 sta to vrednosti 1,9 in 5,0 za jagnjeta, krmljena s travo oziroma koncentrirano krmo.

Trava, naj bo sveža ali konzervirana, je vir α-linolenske kisline. Ta se v živali lahko pretvori v dolgo verigo n-3 (omega-3) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), ki so koristne hranilne snovi v prehrani ljudi. Trava vsebuje tudi vitamin E, obe n-3 maščobni kislini in vitamin E pa so v večjih koncentracijah v ovcah, krmljenih s travo. Te hranilne snovi vplivajo tudi na okus mesa.

Trava in prehrana, ki temelji na njej, v mišicah dokazljivo proizvajata značilen profil maščobnih kislin, ki se razlikuje od profila maščobnih kislin pri prehranjevanju s koncentrirano krmo. Vrednosti okrog 1,5 % linolenske kisline, 0,7 % EPK in > 0,2 % DHK so značilne za jagnjeta, vzrejena s travo. To so deleži prisotnih maščobnih kislin, s katerimi se pogosto opisuje sestava maščobnih kislin. Ta učinek koristi proizvodu „West Country Lamb“. Vitamin E, ki je naravno navzoč v travi, se vgradi v mišično in maščobno tkivo ovc. Živali, krmljene s travno silažo, so imele v mišicah najmanj dvakrat toliko vitamina E kot živali, krmljene s koncentrirano krmo. Meso v maloprodajnih vitrinah zato dlje ostane svetlo rdeče.

Britanske študije ugotavljajo, da je okus jagnjetine boljši pri ovcah, ki se do konca krmijo s travo, kot pri ovcah, krmljenih z žiti. Jagnjetina ovc, krmljenih s travo, za okus dobi veliko več točk kot jagnjetina ovc, krmljenih s koncentrirano krmo. Točk za neobičajen okus pri krmljenju s travo je veliko manj.

Neodvisno poročilo je pokazalo, da so posebne značilnosti proizvoda nizko razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami in visoka koncentracija vitamina E.

18:2/18:3 razmerje manj kot 4,

vitamin E > 3,0 mg/kg v ledvenih mišicah.

Pasmi ovc Polled Dorset in Dorset Horn sta samo dva primera območnih pasem, razvitih, da bi izkoristili travo, ki na tem območju rase skoraj celo leto. Veliko kmetov ju uporablja zaradi pogostega naravnega razmnoževanja, kar pomeni, da se lahko jagnjeta skotijo jeseni. To proizvajalcem omogoča, da imajo jagnjeta pripravljena za prodajo od konca januarja. V drugih čredah ovc v nižinah se jagnjeta skotijo januarja in februarja, medtem ko se na kmetijah na sredogorskih območjih Bodmin Moor, Dartmoor in Exmoor po navadi skotijo aprila in maja, kar zagotavlja naravno celoletno proizvodnjo in dobavo jagnjetine.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Ovce, vzrejene na območju zahodne Anglije, in nato meso teh živali imajo zaradi podnebja, topografije, geologije in posledične proizvodnje sočne krme posebne odlike. Velik delež kmetijskih površin pokriva trava, kar je zelo ugodno za ovčerejo, lahko pa se uporabi tudi kot dopolnilna krma.

Na voljo so trdni in objektivni znanstveni dokazi, da ima jagnjetina, ki se proizvede in predela na območju zahodne Anglije, odlike, ki so naravno povezane z navedenim geografskim območjem, saj večja razpoložljivost trave in odvisnost od nje v prehrani povzroča višje koncentracije n-3 polinenasičenih maščobnih kislin in vitamina E v mesu.

Na rast trave vplivajo vrsta tal, temperatura, padavine in količina sonca. Drug pomemben dejavnik je topografija, tj. nadmorska višina; z naraščanjem nadmorske višine se rast trave zmanjšuje. Zaradi milejšega podnebja je na tem območju več dni, ko rase trava, kot na drugih območjih. V vseh predelih zahodne Anglije rase trava več kot 220 dni na leto, kar ne velja za noben drug predel Britanije. Na nekaterih predelih pa je takih dni več kot 300.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (7))

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/anglesey-sea-salt-pdo-spec-20121127.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  linolna;

(4)  linolenska;

(5)  eikozapentaenojska;

(6)  dokozaheksaenojska

(7)  Prim. opombo 2.


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/14


Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 231/11

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„WEST COUNTRY BEEF“

ES št.: UK-PGI-0005-0668-21.12.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„West Country Beef“

2.   Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.1

Sveže meso (in drobovina)

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

Ime „West Country Beef“ se uporablja za trupe, polovice ali kose govedine, pridobljene od goveda, skotenega in vzrejenega v zahodni Angliji ter zaklanega v skladu s standardi organizacije Meat South West (MSW) ali enakovrednimi standardi v odobrenih klavnicah v zahodni Angliji ali drugje. Neodvisni inšpektor v teh odobrenih obratih izvede inšpekcijske preglede, da se zagotovita popolna sledljivost in pristnost proizvoda. Obratom bo dovoljenje za predelavo proizvoda „West Country Beef“ izdala organizacija Meat South West.

Vse živali se vzredijo v skladu z dogovorjenimi visokimi standardi vzreje in dobrega počutja živali, s čimer se zagotovi njihova varnost.

Proizvodnja mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

živali se skotijo, redijo in dokončno vzredijo v zahodni Angliji,

njihova prehrana temelji na krmi,

proizvodnja je v skladu s celotno veljavno zakonodajo,

proizvajalci imajo in poznajo vse zadevne kodekse ravnanja,

zdravje in dobro počutje živali se zagotavljata na podlagi petih svoboščin živali,

zagotovi se vzpostavitev sistemov za popolno sledljivost,

zagotovi se, da za živali skrbijo sposobni živinorejci in usposobljeno osebje,

zagotovita se varnost in dobro počutje živali med prevozom, prodajo in pred zakolom,

zakol se izvede v obratu, ki ima dovoljenje za predelavo in omogoča popolno sledljivost, da se zagotovi pristnost proizvoda.

Inšpekcijske preglede na kmetijah in v predelovalnih obratih izvajajo neodvisni inšpektorji na podlagi določenega inšpekcijskega protokola.

Proizvajalci morajo za zagotovitev skladnosti z zahtevami sheme „West Country Beef“ med inšpekcijskimi pregledi dokazati, da se govedo skoti, redi in dokončno vzredi v zahodni Angliji. Zahtevata se tudi dnevnik krmljenja in dokazilo, da je prehrana goveda vsebovala najmanj 70 % osnovne krme. V skladu s shemo se zahteva ekstenzivna vzreja z najmanj šestmesečno pašo.

Posebna prehrana, ki temelji na travi, izboljša kemijsko sestavo mišice goveda (glej preglednico 1) in organoleptične odlike mesa v primerjavi z govedom, krmljenim s koncentrirano krmo za govedo.

Preglednica 1

Sestava maščobnih kislin (mg/100 g mišice) in vsebnost vitamina E (mg/kg) v ledveni mišici goveda

 

Koncentrirana krma

Silaža

Trava

18:2 (3)

210

87

76

18:3 (4)

8,1

48,7

35,6

EPA (5)

2,6

19,7

19,2

DHA (6)

0,5

5,1

2,8

18:2/18:3

27,2

1,8

2,1

Vitamin E

1,4

3,3

4,2

Okus mesa je zato enovitejši in omogoča vrhunsko gurmansko doživetje. Naravna marmoriranost z medmišičnim maščobnim tkivom izboljša okus in poveča sočnost mesa. Maščoba je lahko od bele do rumene barve, pri čemer je smetanasta barva posledica posebne prehrane. Meso je od rožnate do temno rdeče barve, z zorenjem pa postaja temnejše rdeče.

Končna vzreja goveda traja najmanj 60 dni. Pri večini živali se zgodi čisto naravno – starost ali teža sta različni zaradi razlik med pasmami (idealna je končna mrtva teža od 200 do 500 kg).

Meso se najmanj deset dni kondicionira pri temperaturah hlajenja. Ta postopek se imenuje zorenje in se začne na dan zakola. Med zorenjem naravni encimi v mesu razgradijo vezno tkivo, zato meso postane mehkejše in okusnejše. Za kose, ki se po navadi kuhajo počasi, kot so prsi in bočnik, minimalni čas zorenja ni določen. Ta čas se lahko skrajša z visokonapetostno električno stimulacijo, s katero se zmanjša tveganje hladnega skrajšanja, ali obešanjem trupov za medenično odprtino (obturator foramen), s katero meso postane mehkejše. Vodi se evidenca o temperaturah, postopkih in časih, da se zagotovita pravilno hlajenje in zorenje trupov.

Za zagotovitev optimalne prehranske kakovosti se uporablja naslednja specifikacija za razvrstitev trupov (na podlagi sistema EUROP):

trupi, razvrščeni v razred mesnatosti O+ ali višji razred, z zamaščenostjo od 2 do 4H.

 

Naraščanje zamaščenosti =>

Naraščanje mesnatosti =>

 

1

2

3

4L

4H

5L

5H

E

 

 

 

 

 

 

 

U+

 

 

 

 

 

 

 

–U

 

 

 

 

 

 

 

R

 

 

 

 

 

 

 

O+

 

 

 

 

 

 

 

–O

 

 

 

 

 

 

 

P+

 

 

 

 

 

 

 

–P

 

 

 

 

 

 

 

Proizvod „West Country Beef“ se po zakolu da v promet v naslednjih oblikah:

 

kot cel trup, brez neužitne drobovine, kože, glave in stopal;

 

kot cela polovica: polovica trupa, ki je vzdolžno razpolovljen;

 

kot zadnja četrt/sprednja četrt: cela polovica, razrezana med 10./11. rebrom s sprednjega dela (ali podobno po dogovoru);

 

kot osnovni deli polovic: dobljeni z delitvijo trupov/polovic na manjše priznane dele (v skladu z željami kupcev). Ti kosi so lahko s kostmi ali brez njih in v zaščitni embalaži.

Proizvod „West Country Beef“ se lahko prodaja svež (hlajen) ali zamrznjen.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

Živali se lahko po odstavitvi in v končnem obdobju krmijo tudi z dopolnilno krmo. V tem primeru kmet zapisuje podrobnosti o sestavinah in nakupu v dnevnik hranjenja, ki ga preverijo inšpektorji za zagotavljanje kakovosti. Čas, ko se žival krmi z dopolnilno krmo, se določi ob upoštevanju dejavnikov, kot sta dobro počutje živali in prodaja.

Dopolnilne krme je lahko največ 30 %, tako da je osnovne krme 70 %. Dopolnilno krmljenje se uporabi po potrebi, na primer v zimskih mesecih ali po odstavitvi in v obdobju končne vzreje.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse živali se vzrejajo v skladu z dogovorjenimi visokimi standardi vzreje in dobrega počutja živali, s čimer se zagotovi njihova varnost.

Proizvodnja mora izpolnjevati naslednje minimalne zahteve:

živali se skotijo, redijo in dokončno vzredijo v zahodni Angliji,

njihova prehrana temelji na krmi,

proizvodnja je v skladu s celotno veljavno zakonodajo,

proizvajalci imajo in poznajo vse zadevne kodekse ravnanja,

zdravje in dobro počutje živali se zagotavljata na podlagi petih svoboščin živali,

zagotovi se vzpostavitev sistemov za popolno sledljivost,

zagotovi se, da za živali skrbijo sposobni živinorejci in usposobljeno osebje,

zagotovita se varnost in dobro počutje živali med prevozom, prodajo in pred zakolom,

zakol se izvede v obratu, ki ima dovoljenje za predelavo in omogoča popolno sledljivost, da se zagotovi pristnost proizvoda.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

3.7   Posebna pravila za označevanje

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Geografsko območje vključuje šest grofij (Cornwall, Devon, Dorset, Gloucestershire, Somerset in Wiltshire), ki sestavljajo zahodno Anglijo.

5.   Povezava z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Zahodna Anglija se lahko ustrezno opiše kot travnati polotok. Območje se je na pašnike in obdelovalne površine za poljedelstvo razdelilo deloma zaradi različnih vrst tal. Zahodna Anglija ima velik delež oglejene in rjave prsti, ki spodbuja rast trave, za poljedelstvo pa ni najprimernejša. Na obdelovalnih površinah je večji delež ilovnate in peščene prsti, ki se hitreje izsuši. Poleg tega ima to območje najvišjo povprečno temperaturo ter najvišjo minimalno in najvišjo maksimalno temperaturo v Združenem kraljestvu.

To je največje večinoma kmetijsko območje v Angliji. Njegovo okolje je med najbogatejšimi v Združenem kraljestvu. Po ocenah kmetije na tem območju pridelajo 24 % govedine v Angliji, in prav to dejstvo je skupaj z 21-odstotnim deležem ovčereje prispevalo k oblikovanju in ohranitvi pokrajine in dediščine območja. Velika gostota živine je tu spodbudila razvoj obsežnega mesnopredelovalnega sektorja, ki ustvarja zelo potrebne zaposlitvene priložnosti.

Kombinacija toplih in milih temperatur, enakomerno razporejenih padavin skozi leto in globokih tal, ki zadržujejo vlago, omogoča pridelavo trave in druge krme ter pašo skoraj celo leto. Na večjem delu območja rase trava več kot 300 dni na leto. Ta celoletna proizvodnja je na območju zahodne Anglije pravilo in pojasnjuje, zakaj prevladuje živinoreja. Poleg tega je več kot 25 % travnih površin tega območja v nacionalnih parkih ali na območjih izjemnih naravnih lepot, na njem pa je tudi več kot 57 % travnikov, bogatih s cvetjem, v Združenem kraljestvu. Raziskava, ki jo je opravila Univerza v Bristolu, je pokazala, da je okus govedine izrazitejši in bolj priljubljen, če se govedo krmi s travo kot s koncentrirano krmo.

5.2   Posebnosti proizvoda

Območje zahodne Anglije je zelo odvisno od sveže in konzervirane trave. To značilno vpliva na kakovost mesa in prehransko vrednost govedine, kar zadeva sestavo maščobnih kislin, vsebnost vitamina E in senzorične odlike. Ti učinki so bili jasno dokazani z znanstvenimi poskusi. Ti so pokazali razliko v sestavi maščobnih kislin volov, vzrejenih s krmo na žitni osnovi (koncentrirano krmo), in volov, katerih prehrana je temeljila na travi (preglednica 1). Voli, krmljeni s travno silažo, so imeli v mišici več maščobe in znatno drugačen profil maščobnih kislin. V mišicah volov, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo več linolne kisline in njenega produkta (arahidonska kislina); obe sta n-6 (omega-6) maščobni kislini; v mišicah volov, krmljenih s travno silažo in svežo travo, pa je bilo več linolenske kisline in njenih produktov, eikozapentaenojske kisline – (EPK) in dokozaheksaenojske kisline – DHK; obe sta n-3 (omega-3) maščobni kislini. Pri živalih, krmljenih s koncentrirano krmo, je bilo razmerje med maščobnimi kislinami n-6 in n-3 znatno višje. Priporočeno razmerje za prehrano ljudi je 4 ali nižje, kar se je zlahka doseglo pri govedu, krmljenem s travo, pri govedu, krmljenem s koncentrirano krmo, pa ne. Enostavno razmerje, ki razlikuje govedo, krmljeno s travo, in govedo, krmljeno s koncentrirano krmo, znaša 18:2/8:3; v preglednici 1 sta to vrednosti približno 2 in 27 za govedo, krmljeno s travo oziroma koncentrirano krmo.

Trava, naj bo sveža ali konzervirana, je vir α-linolenske kisline. Ta se v živali lahko pretvori v dolgo verigo n-3 (omega-3) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA), ki so koristne hranilne snovi v prehrani ljudi. Trava vsebuje tudi vitamin E, obe n-3 maščobni kislini in vitamin E pa so v večjih koncentracijah v govedu, krmljenem s travo. Te hranilne snovi vplivajo tudi na okus mesa.

Trava in prehrana, ki temelji na njej, v mišicah dokazljivo proizvajata značilen profil maščobnih kislin, ki se razlikuje od profila maščobnih kislin pri prehranjevanju s koncentrirano krmo. Vrednosti okrog 1,0 % linolenske kisline, 0,5% EPK in > 0,1 % DHK so značilne za govedo, vzrejeno s travo. To so deleži prisotnih maščobnih kislin, s katerimi se pogosto opisuje sestava maščobnih kislin. Ta učinek koristi proizvodu „West Country Beef“. Vitamin E, ki je naravno navzoč v travi, se vgradi v mišično in maščobno tkivo goveda. Voli, krmljeni s travno silažo, so imeli v mišicah najmanj dvakrat toliko vitamina E kot voli, krmljeni s koncentrirano krmo. Meso v maloprodajnih vitrinah zato dva dneva dlje ostane svetlo rdeče.

Britanske študije so ugotovile, da je okus govedine boljši pri govedu, ki se do konca krmi s travo, kot pri govedu, krmljenem z žiti. Meso goveda, krmljenega s travo, je za okus dobilo veliko več točk kot meso goveda, krmljenega s koncentrirano krmo. Največ točk za neobičajen okus je dobilo meso goveda, krmljenega s koncentrirano krmo.

V neodvisnem poročilu, ki ga je naročila organizacija Meat South West in iz katerega so vzete navedene ugotovitve, sta kot povzetek posebnih značilnosti navedena nizko razmerje med n-6 in n-3 maščobnimi kislinami in visoka koncentracija vitamina E.

18:2/18:3 razmerje manj kot 4,

vitamin E > 3,0 mg/kg v ledvenih mišicah.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Govedo, vzrejeno na območju zahodne Anglije, in nato meso teh živali imata zaradi podnebja, topografije, geologije in posledične proizvodnje sočne krme posebne odlike. Velik delež kmetijskih površin pokriva trava, kar je zelo ugodno za govedorejo, lahko pa se uporabi tudi kot dopolnilna krma.

Na voljo so trdni in objektivni znanstveni dokazi, da ima govedina, ki se proizvede in predela na območju zahodne Anglije, odlike, ki so naravno povezane z navedenim geografskim območjem, saj večja razpoložljivost trave in odvisnost od nje v prehrani povzroča višje koncentracije n-3 polinenasičenih maščobnih kislin in vitamina E v mesu.

Na rast trave vplivajo vrsta tal, temperatura, padavine in količina sonca. Drug pomemben dejavnik je topografija, tj. nadmorska višina; z naraščanjem nadmorske višine se rast trave zmanjšuje. Zaradi milejšega podnebja je na tem območju več dni, ko rase trava, kot na drugih območjih. V vseh predelih zahodne Anglije rase trava več kot 220 dni na leto, kar ne velja za noben drug predel Britanije. Na nekaterih predelih pa je takih dni več kot 300. Zato ima govedo, ki se redi na tem območju, lažji dostop do trave in njenih proizvodov kot govedo v večini drugih predelov Britanije ali drugod v EU.

Te vrednosti se dosežejo v mesu goveda, ki se skoti, redi in dokončno vzredi v zahodni Angliji, kjer imajo živali zaradi toplega vlažnega podnebja dostop do sveže trave več časa kot na drugih območjih in kjer proizvodni sistemi temeljijo na ekstenzivni proizvodnji na podlagi trave. Podnebne spremembe bodo v prihodnosti na tem območju verjetno še ugodnejše za kmetijstvo, ki temelji na travi.

Po ocenah organizacije Meat South West znaša skupni letni prispevek sektorja rdečega mesa h gospodarstvu zahodne Anglije 3 milijarde GBP in 28 000 delovnih mest. Nadaljnja živinoreja je ključna za zaščito okolja in dediščine tega območja. Dejansko prav na tem posebnem okolju temeljijo značilnosti, ki so se naravno razvile v proizvodu „West Country Beef“ kot rezultat izvornih živali, gojenih na tem območju.

V preteklosti sta bili na tem območju najpogostejši pasmi goveda South Devon in Ruby Red. Tej pokrajini so se dobro prilagodile tudi številne avtohtone in celinske pasme, ki dobro uspevajo na travi s tega območja. Proizvod „West Country Beef“ se zato lahko pridobiva iz katere koli pasme goveda. Raznovrstnost pokrajine omogoča zelo različno živinorejo znotraj mej območja. Srednjegorski Exmoor, Dartmoor in Bodmin Moor zagotavljajo območje vzreje in poletno pašo čredam govedi tradicionalnih pasem, nižinski travniki in pašniki ter obalna območja, na katerih trava rase večino leta, pa zagotavljajo popolne pašnike v obdobju končne vzreje.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (7))

http://archive.defra.gov.uk/foodfarm/food/industry/regional/foodname/products/documents/wc-beef-pgi-final-20121127.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  linolna.

(4)  linolenska.

(5)  eikozapentaenojska.

(6)  dokozaheksaenojska.

(7)  Prim. opombo 2.


9.8.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 231/20


Objava vloge v skladu s členom 50(2)(a) Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

2013/C 231/12

V skladu s členom 51 Uredbe Sveta (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila  (2)

„YORKSHIRE WENSLEYDALE“

ES št.: UK-PGI-0005-0652-08.10.2007

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime

„Yorkshire Wensleydale“

2.   Država članica ali tretja država

Združeno kraljestvo

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1   Vrsta proizvoda

Skupina 1.3

Siri

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke

„Yorkshire Wensleydale“ je sir iz stisnjenega sirnega testa, narejen iz kravjega mleka. Izdelati ga je mogoče iz svežega surovega ali pasteriziranega mleka.

Oblikovati ga je mogoče v tradicionalne kolute/valje, težke od 500 g do 21 kg, pa tudi v kvadre, ki tehtajo 20 kg. Po dveh tednih ga je mogoče prodajati kot mladi sir, lahko pa se tudi zori do 12 mesecev, odvisno od želene stopnje zrelosti.

Fizikalno-kemijske lastnosti sira so:

pH: od 4,4 do 5,4,

suha snov: najmanj 54 %,

vsebnost maščob: najmanj 48 % maščobe v suhe snovi,

natrijev klorid: največ 2,2 %.

Značilnosti sira:

konsistenca: čvrst, rahlo drobljiv, nepovezan,

barva: od bele do slonokoščeno rumene,

vonj: mlečen, rahlo kisel, pri dolgo zorenih sirih je močan in zelo izrazit,

okus: rahlo kisel, blag in sladek pookus pri dolgo zorenih sirih postane intenziven in poln. Prijeten in značilen pookus,

videz: mlečno bel in z nekaj očesi,

struktura: čvrst, vendar rahlo drobljiv in nepovezan.

Mikrobiološke meje:

Escherichia coli: < 100 kolonij/gram,

Staphylococcus aureus: < 100 kolonij/gram,

vrste salmonele: odsotnost v 25 gramih.

3.3   Surovine (samo za predelane proizvode)

Posebne starter kulture se razvijejo iz komercialno dostopnih laboratorijskih kultur. Matične kulture se aktivirajo iz liofiliziranega stanja in gojijo kot samostojne kulture, dokler se ne prenesejo v mleko, da tam opravijo svojo nalogo – zakisajo mleko. Starter kulture se običajno pripravijo tako, da se 18 matičnih kultur razdeli v tri skupine po šest in pusti delovati tri dni. Njihovo delovanje se dnevno spremlja, na osnovi zrelosti in aktivnosti mikroorganizmov pa se vsak dan izberejo najboljše tri kulture, iz vsake skupine po ena. Izbrane najboljše matične kulture se nato zorijo ločeno v velikih rezervoarjih in zmešajo tik pred začetkom izdelave sira ter na zadevni dan uporabijo kot starter kultura.

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora)

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Na geografskem območju doline Wensleydale, opisanem v 4. točki, je treba izvajati naslednje proizvodne postopke:

po potrebi pasterizacija mleka,

mleko se prenese v sirarske kotle, doda se pripravljena starter kultura in zagotovi stalno mešanje ves čas zorenja mleka,

doda se sirišče, nato pa se mleko pusti, da koagulira,

koagulum se razreže, da se sirna zrna izločijo iz sirotke. Sirna zrna in sirotka se „dogrevajo“ (s toploto, ki jo oddajajo stene kotla, da se sirna zrna učvrstijo in da se izloči več sirotke) in mešajo, dokler se sirna zrna ne usedejo, sirotka pa odlije,

rezanje, obračanje in mešanje sirnega testa, da se dosežeta želena struktura in vsebnost vlage v njem,

ročno soljenje sirnega testa,

polnjenje v oblikovala za sire,

stiskanje,

zavijanje (kjer je potrebno) in prvotno pakiranje,

faza primarnega zorenja traja najmanj en teden.

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.

3.7   Posebna pravila za označevanje

4.   Kratka opredelitev geografskega območja

Wensleydale v severnem Yorkshiru, katerega središče je Hawes, mesto s tržnimi pravicami v srednjem veku. Na zahodu območje zaznamuje Sedbergh (ki je še del območja), na vzhodu pa Bedale. Dolina na jugu meji na Wharfedale, Nidderdale, Ribblesdale in Ripon, na severu pa na Swaledale.

Zgoraj opredeljeno območje je sinonim za izdelavo sira „Yorkshire Wensleydale“ ter temelji na tradicionalnem in zgodovinskem območju, na katerem se ta sir izdeluje že stoletja. Danes se izdeluje le še v dveh krajih: v sirarnah v Hawesu in Kirkby Malzeardu.

5.   Povezanost z geografskim območjem

5.1   Posebnosti geografskega območja

Vloga temelji na posebni kakovosti in slovesu, ki ju je mogoče pripisati geografskemu poreklu.

Izdelava sira na tem območju ima večstoletno tradicijo. Začeli so jo francoski cistercijani, ki so se tu ustalili v 11. in 12. stoletju. Dokazi kažejo, da so menihi v Wensleydalu postali izkušeni kmetje in zelo vešči živinorejci, sir iz mleka pa je postal dragocen vir hrane. Zgodnji samostanski sir naj bi bil izdelan iz ovčjega mleka, krave pa so postale glavni vir mleka po razpustitvi samostanov v 16. stoletju.

Ko je Henrik VIII. v sredini 16. stoletja razpustil samostane, se je znanje izdelave sira preneslo na lokalne kmete, za katere je bila izdelava sira način, kako shraniti presežek mleka. Ta tradicija se je nadaljevala dolgo v 20. stoletje, tako da je Kit Calvert („čisto pravi prebivalec doline v hriboviti severni Angliji“ in poosebljenje sira „Yorkshire Wensleydale“ v obdobju 1933–1966) v knjigi „Kit Calvert of Wensleydale“ (Kit Calvert iz Wensleydala) zapisal, da „[…] ko je bil razglašen začetek druge svetovne vojne (leta 1939), je v Wensleydalu in okolici sir ,Wensleydale Cheese‘ izdelovalo 173 kmetic“.

Edward Chapman, lokalni trgovec s koruzo in živili, je leta 1897 postal prvi komercialni izdelovalec sira na tem območju, ko je v Hawesu odprl prvo sirarno. Na lokalnih kmetijah je kupoval mleko in izdeloval sir „Wensleydale Cheese“. Sirarni je med gospodarsko krizo v 30. letih 20. stoletja grozilo zaprtje, a jo je rešil Kit Calvert, ki je zbral upnike in jih prepričal, da so ga podprli pri vodenju sirarne Hawes (Hawes Creamery). Naslednjih 30 let je gradil cvetoče sirarsko podjetje s poslovalnicami v Hawesu, Kirkby Malzeardu, Mashamu in Coverhamu. Leta 1966 ga je prodal Odboru za trženje mleka (Milk Marketing Board).

„Yorkshire Wensleydale“ se še danes izdeluje po receptu, ki se je v zadnjih 115 letih, odkar se je leta 1897 v Hawesu začelo komercialno sirarstvo, spremenil le malo. Poleg tega je zelo podoben tistim, ki so jih na kmetijah uporabljale cele generacije sirarjev. Večina postopka poteka ročno, kot je tudi v številnih prejšnjih generacijah, sir pa se izdeluje z uporabo starter kultur v prahu, ki so precepljene na novo gojišče in se razmnožujejo posebej za sir „Yorkshire Wensleydale“. Veščine, potrebne za izdelavo proizvoda, ki je v skladu z zahtevanim opisom in izpolnjuje standarde kakovosti za ta sir, so danes tako še vedno enako pomembne kot v preteklosti. Fotografije iz zgodnjih dni komercialnega sira dokazujejo, da so se metode z leti le malo spremenile.

5.2   Posebnosti proizvoda

Sir „Yorkshire Wensleydale“ je kremasto bele barve ter trdega, vendar čvrstega in nepovezanega videza z očesi. Na zunanji strani je bolj rumen. To je zaščitni znak ročno narejenega sira „Yorkshire Wensleydale“ (zlasti sira, zavitega v prt). Od sira „Wensleydale Cheese“, izdelanega zunaj opredeljenega območja, se razlikuje po tem, da ima mehkejšo in bolj kremasto strukturo ter bolj kremast, slajši in manj kisel okus od standardnega sira „Wensleydale“. Okus sira „Yorkshire Wensleydale“ je bolj kompleksen zaradi edinstvenega cepiva oziroma starter kultur, uporabljenih v postopku izdelave sira, ki so izbrani zaradi zmožnosti razvoja odličnih in kompleksnih mlečnih okusov ter konsistentne in predvidljive hitrosti razvoja kislosti. Zaradi edinstvenega recepta je mogoče „Yorkshire Wensleydale“ jesti kot mladi ali sveži sir, lahko pa se dolge mesece previdno zori, da razvije bogat in poln okus.

Starter kulture, uporabljene v postopku izdelave tega sira, so pomemben dejavnik kakovosti končnega proizvoda. Uporabljene kulture se razmnožujejo oziroma vzdržujejo z vsakodnevnim precepljanjem in zorenjem matične kulture. Ta vsebuje mezofilne aromatične mikroorganizme, ki se dobijo ali iz tradicionalnih matičnih kultur ali iz globoko zamrznjenih oziroma liofiliziranih mikrobioloških pripravkov. Matična kultura se dnevno precepi, običajno v rekonstruirano mleko, in pusti zoreti čez noč.

Laboratorijske kulture so komercialno dosegljive, vendar se precepijo in na novem gojišču gojijo več mesecev. Matične kulture se aktivirajo iz liofiliziranega stanja ter za njihov življenjski ciklus gojijo in razmnožujejo kot individualne kulture. Skupine 18 matičnih kultur se razdelijo v tri skupine po šest in pustijo delovati tri dni. Vsak dan se na osnovi zrelosti in aktivnosti mikroorganizmov izberejo najboljše tri matične kulture, iz vsake skupine po ena. Izbrane najboljše matične kulture se nato zorijo ločeno v velikih rezervoarjih in zmešajo tik pred začetkom izdelave sira ter na dan izdelave uporabijo kot starter kultura.

Individualne kulture se gojijo kot posamezniki, dokler se ne preselijo v mleko, da opravijo svoje delo – zakisajo mleko. Na zadevni dan se izberejo po tri kulture, in sicer na podlagi zrelosti in aktivnosti; običajno se izbere po ena mlada kultura, ena srednje starosti in ena bolj zrela. Ko starejše kulture izgubijo aktivnost in učinkovitost, se izločijo, aktivira se nova kultura in se vpelje v skupino. Preden se aktivirana kultura dejansko uporabi za izdelavo sira, lahko sicer minejo tedni ali meseci. Ko se kulture razmnožujejo kot ločene matične kulture, dobijo individualne značilnosti in odlike ter pridobijo imunost pred fagi. To je edinstven in zapleten sistem, ki se pri izdelavi sira „Yorkshire Wensleydale“ uporablja že dolgo.

Kakovost in konsistenca starter kultur prispevata k številnim vidikom postopka izdelave sira in posledično h končni kakovosti sira. Dodajanje posebne starter kulture pasteriziranemu mleku pripomore k začetni kislosti mleka in pomaga pri koagulaciji mleka, ko se mu doda sirišče.

Te posebne starter kulture so bistvene za enakomeren razvoj kisline skozi celoten postopek izdelave sira od dodajanja sirišča do soljenja. Kulture, ki so mešanica bakterij, ki tvorijo kislino, in bakterij, ki proizvajajo okus, so eden od dveh ključnih dejavnikov, ki prispevata k okusu in strukturi končnega proizvoda. Drugi ključni dejavnik je kakovost mleka. Starter kulture delujejo še dolgo po izdelavi sira v sirarnici – na okus, strukturo in videz vplivajo skozi celoten postopek zorenja sira.

Med postopkom izdelovanja sira je treba natančno spremljati vsak sirarski kotel ter dokumentirati zapisane čase, temperature in stopnje kislosti. Za zagotavljanje stalne kakovosti sira „Yorkshire Wensleydale“ so bistveni znanje, izkušnje in intuicija sirarjev in tehničnega osebja, ki morajo biti tudi sposobni prepoznati različne dejavnike, ki vplivajo na postopek izdelave sira, in to vsak dan posebej in za vsak kotel posebej. Med temi dejavniki so sezonske razlike v kakovosti mleka: odvisno je, ali je mleko spomladansko, poletno ali zimsko; delovanje starter kultur – kako in kdaj jih izključiti ali vpeljati nove kulture; ter vremenski vplivi. Pri delu z živimi kulturami in naravno spremenljivo kakovostjo mleka dan ni enak dnevu – postopek lahko poteka hitreje ali počasneje. Za zagotovitev stalne kakovosti sira so zato pri izdelavi potrebni veščine, izkušnje in strokovno znanje posebej usposobljenih sirarjev.

Da sirar stalno izdeluje dober sir „Yorkshire Wensleydale“, mora morda v vsaki fazi postopka izvajati prilagoditve – na primer, čas „zorenja“ je morda treba prilagoditi temu, ali so starter kulture hitre ali počasne. Temperature dogrevanja je morda treba spremeniti tudi zato, da se nadzira hitrost razvoja kisline; tudi hitrost/čas odlitja sirotke in velikost koščkov narezanih sirnih zrn, čas dodajanja soli in dodana količina so odvisni od hitrosti razvoja kisline med postopkom, kar pa je spet odvisno od tega, ali so kulture hitre ali počasne.

Vsi ključni parametri izdelovanja sira, ki se spremljajo med izdelovanjem sira „Yorkshire Wensleydale“, vključno s količino in vrsto starter kultur, trajanjem zorenja, trajanjem faze koagulacije, trajanjem in temperaturo dogrevanja, trajanjem mešanja ter hitrostjo naraščanja kislosti in končno kislinsko stopnjo, so edinstveni za „Yorkshire Wensleydale“ in ta tip sira ter se razlikujejo od bolj komercialno dosegljivega sira „Wensleydale“, ki se množično izdeluje zunaj opredeljenega območja.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja s kakovostjo ali značilnostmi proizvoda (pri ZOP) oziroma z določeno kakovostjo, slovesom ali značilnostjo proizvoda (pri ZGO)

Ko so se cistercijani v 11. in 12. stoletju naselili v dolini Wensleydale, so s sabo prinesli veščine izdelave sira, ki so se pozneje prenesle na lokalne kmete. „Yorkshire Wensleydale“ se še danes izdeluje po receptu, ki se je od leta 1897, ko se je na tem območju začelo komercialno sirarstvo, spremenil le malo. Recept, ki se uporablja danes, zelo natančno posnema postopke ročne izdelave sira, ki so jih uporabljale številne generacije sirarjev. Posebne starter kulture, ki se precepijo na novo gojišče in razmnožujejo posebej za sir „Yorkshire Wensleydale“, ter veščine, potrebne za izdelavo proizvoda, ki je v skladu z zahtevanim opisom in izpolnjuje standarde kakovosti za ta sir, so danes tako še vedno enako pomembni kot v preteklosti.

Brezprimerni sladek in mlečnat okus, drobljiva in nepovezana struktura ter videz sira „Yorkshire Wensleydale“ so rezultat edinstvenih starter kultur in atmosfere v sirarni ter znanja in veščin sirarjev ter njihove spretnosti, da izdelujejo sir tako stalne kakovosti.

Poleg veščin in dela, vloženega v postopek izdelave sira, ima na njegovo posebnost največji vpliv njegov sloves, ki temelji na kakovosti, konsistentnosti, poreklu in pristnosti.

Sloves sira „Yorkshire Wensleydale“ je velik. Sir „Wensleydale“ se je na opredeljenem območju pojavil v 11. in 12. stoletju ter se od takrat nenehno razvija. Izključno na opredeljenem območju se je izdeloval dolgo v 20. stoletje, ko so njegov slog in ime prevzeli sirarji iz vse dežele ter je postal bolj generična vrsta sira, imenovanega Wensleydale. Na opredeljenem območju pa se je tradicija izdelave sira po receptu spoštovala in strogo upoštevala. Usoda sirarjev v Wensleydalu je bila včasih lažja, včasih težja. Tako se je sirarstvo v dolini med gospodarsko krizo v 30. letih 20. stoletja skoraj končalo, a ga je rešil Kit Calvert. Velika škoda je bila preprečena leta 1992, ko se je podjetje Dairy Crest nazadnje strinjalo in je sirarno Hawes (Hawes Creamery) po njenem zaprtju prodalo vodstveni ekipi. Družinske kmetije v dolini so cele generacije dobavljale mleko za sir, več generacij sirarjev pa je to mleko spreminjalo v iskani sir, ki je osvojil več nagrad.

Danes je mogoče sir „Yorkshire Wensleydale“ kupiti v vseh večjih trgovinah na drobno v Združenem kraljestvu, samostojnih delikatesah in gostinstvu. Vedno večje podpore je deležen tudi na številnih tujih trgih, na primer v ZDA in Kanadi, kjer je cenjen kot vrhunski sir z dodano vrednostjo, dokazanim poreklom in pristnostjo.

Osvojil je že številne nagrade in priznanja, med drugim nagradi za najboljši lokalni sir (Best Territorial Cheese) in viceprvaka med vsemi siri (Reserve Supreme Champion) na mednarodni razstavi sirov v Nantwichu leta 2000 ter nagrado za najboljši britanski sir (Best British Cheese) in zlato priznanje (Gold award) na podelitvi svetovnih nagrad za sire leta 2004.

Povezava med sirom „Yorkshire Wensleydale“ in zadevnim geografskim območjem je pri kupcih dobro usidrana. Proizvod se pojavlja v številnih turističnih vodnikih, namenjenih obiskovalcem območja, kar je pripomoglo k slovesu na lokalnem območju, pa tudi zunaj njega, saj je proizvod iskan kot prvovrsten sir v vseh vrstah maloprodajnih prodajaln, pa tudi v restavracijah. Pogosto se omenja v kuharskih in zgodovinskih knjigah ter leposlovju.

Na prodaj je v najprestižnejših sirarskih trgovinah in delikatesah v večjih mestih po Združenem kraljestvu in v tujini. Londonske veleblagovnice Harrods, Fortnum & Mason in John Lewis ga prodajajo kot pristen sir „Wensleydale Cheese“ z izkazanim poreklom in vsesplošno odlične kakovosti za uživanje. Kupiti ga je mogoče tudi v prvovrstnih trgovinah na drobno na Manhattnu in v Hongkongu. Neals Yard Dairy s sedežem v Londonu, ki je eden od najboljših trgovcev na drobno s sirom v Združenem kraljestvu in tamkajšnjih priznanih avtoritet na področju obrtniških in ročno izdelanih sirov, prodaja sir „Yorkshire Wensleydale“ iz Hawesa kot edino vrsto sira Wensleydale zaradi njegovih prepoznavnih odlik in pristnosti.

V receptih in na sirovih ploščah ga uporabljajo tudi različni izjemno priznani kuharji, kot sta Jamie Oliver in Rosemary Shrager.

Sklic na objavo specifikacije

(Člen 5(7) Uredbe (ES) št. 510/2006 (3))

https://whitehall-admin.production.alphagov.co.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/193717/yorks-wensleydale-cheese-pgi.pdf


(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.

(2)  Nadomeščena z Uredbo (EU) št. 1151/2012.

(3)  Prim. opombo 2.


Top