Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu

Ker je internet postal del našega vsakdanjega življenja, je tudi uporabnik interneta postal izpostavljen storilcem kaznivih dejanj, ki pogosto delujejo na drugih celinah. V skladu s hitrim porastom kibernetskega kriminala* je Evropska komisija leta 2007 pripravila temelje celovite politike za njegovo odpravljanje.

AKT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij: Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu (COM(2007) 267 final z dne 22. maja 2007)

POVZETEK

Ker je internet postal del našega vsakdanjega življenja, je tudi uporabnik interneta postal izpostavljen storilcem kaznivih dejanj, ki pogosto delujejo na drugih celinah. V skladu s hitrim porastom kibernetskega kriminala* je Evropska komisija leta 2007 pripravila temelje celovite politike za njegovo odpravljanje.

KAJ JE NAMEN SPOROČILA?

Prizadeva si predstaviti splošno politiko za boljšo koordinacijo boja proti kibernetskemu kriminalu.

KLJUČNE TOČKE

Cilj in ukrepi

Cilj je bil okrepiti boj proti kibernetskemu kriminalu na nacionalni, evropski in mednarodni ravni s/z:

• 1.

  izboljšanim operativnim sodelovanjem na področju kazenskega pregona z okrepitvijo in razjasnitvijo obveznosti med Europolom, Eurojustom in drugimi strukturami;

• 2.

  usklajevanjem in medsebojnim povezovanjem programov usposabljanja za organe kazenskega pregona in pravosodne organe držav Evropske unije (EU), kot so Europol, Eurojust, Evropska policijska akademija in Evropska mreža za pravno usposabljanje;

• 3.

  boljšim političnim sodelovanjem in usklajevanjem med državami EU z vzpostavitvijo stalne kontaktne točke EU za izmenjavo informacij in platforme EU za usposabljanje o kibernetskem kriminalu;

• 4.

  političnim in pravnim sodelovanjem z državami, ki niso članice EU, prek Konvencije Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti iz leta 2001 (in njenega dodatnega protokola), Skupine G8 Lyon-Rim za kriminal visoko razvite tehnologije in projektov, ki jih vodi Interpol.

• 5.

  izboljšanim dialogom med javnim in zasebnim sektorjem za ustvarjanje medsebojnega zaupanja in deljenja ustreznih informacij;

• 6.

  standardiziranjem zakonodaje in opredelitev držav EU na področju kibernetskega kriminala;

• 7.

  razvijanjem ukrepov/kazalnikov obsega kibernetskega kriminala;

• 8.

  povečanjem ozaveščenosti o nevarnosti in stroških kibernetskega kriminala;

• 9.

  raziskovanimi programi EU, kot v okviru Sklada za notranjo varnost v policiji.

DOSEŽKI

Ti vključujejo:

• Direktivo o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok na spletu in otroški pornografiji
• Strategijo Evropske unije za kibernetsko varnost (2013).
• ustanovitev Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (2013)
• Direktivo o napadih na informacijske sisteme (2013)

Več informacij je na voljo na spletnih straneh Evropske komisije o kibernetskem kriminalu.

OZADJE

Člen 68 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je začela veljati leta 2009, je formalno priznal prevladujočo vlogo Evropskega sveta pri pripravi zakonodaje na področju notranjih zadev. To omogoča, da se ukrepanje proti kibernetskemu kriminalu dopolni z zakoni EU in širšimi pobudami.

KLJUČNI POJEM

Kibernetski kriminal: kazniva dejanja, storjena z uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij in informacijskih sistemov ali proti takšnim omrežjem in sistemom.

Lahko ga razdelimo v tri oblike:

• klasične oblike kriminalne dejavnosti, vendar se kazniva dejanja storijo z uporabo interneta (na primer goljufija ali ponarejanje). Obsegajo vse od kraje identitete do lažnega predstavljanja (pri katerem spletni storilci kaznivih dejanj ustvarijo lažno bančno spletno mesto, da bi napeljali stranke k izdaji gesla ali podatkov in jim tako ukradli denar). Internet je spremenil tudi mednarodno trgovino z drogami, orožjem in ogroženimi vrstami,
• objavo nezakonitih vsebin, kot je gradivo, ki spodbuja k terorizmu, nasilju, rasizmu, ksenofobiji ali spolnemu zlorabljanju otrok,
• kazniva dejanja, značilna posebej za elektronska omrežja, nova in pogosto obširna in obsežna kazniva dejanja, neznana v predinternetni dobi. Storilci kaznivih dejanj tu napadajo informacijske sisteme, včasih ogrožajo kritične informacijske infrastrukture države in s tem neposredno njene državljane. Ti napadi so lahko prek botnetov (kratica za „robot networks“ oz. robotska omrežja), kjer storilci kaznivih dejanj razširijo škodljivo programje (škodljivo programsko opremo), ki potem, ko je preneseno, uporabnikov računalnik spremeni v robota. Omrežje takih okuženih računalnikov se nato uporablja za izvajanje kaznivih dejanj brez vednosti uporabnikov.

POVEZANI AKTI

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost: odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor (JOIN (2013) 1 final z dne 7. februarja 2013)

Zadnja posodobitev 26.05.2015