Evropska podnebna pravila

 

POVZETEK:

Uredba (EU) 2021/1119 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

Uredba:

• vzpostavlja okvir za doseganje podnebne nevtralnosti v Evropski uniji (EU) do leta 2050 (tj. ravnovesje emisij toplogrednih plinov* po vsej EU in njihovo odstranjevanje, kar ureja zakonodaja EU);
• poleg zavezujočega cilja podnebne nevtralnosti v EU do leta 2050 vključuje tudi cilj doseganja negativnih emisij v EU po tem;
• določa zavezujoč cilj EU neto domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) do leta 2030 in določi podnebni cilj za leto 2040 v šestih mesecih po prvem pregledu globalnega stanja v skladu s Pariškim sporazumom;
• uvaja pravila za zagotavljanje stalnega napredka pri doseganju globalnega cilja prilagajanja v Pariškem sporazumu (glej povzetek).

KLJUČNE TOČKE

Institucije EU in države članice EU morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za izpolnitev ciljev uredbe, pri tem pa upoštevati pravičnost, solidarnost in stroškovno učinkovitost.

Uredba vzpostavlja neodvisen Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe. Upravni odbor Evropske agencije za okolje imenuje petnajst članov svetovalnega odbora za dobo 4 let po odprtem izbirnem postopku. Izbrani so na podlagi njihove znanstvene odličnosti, širokega strokovnega znanja in strokovnih izkušenj na področju znanosti o podnebju in okolju. Petnajst višjih znanstvenih strokovnjakov je imenovanih, da delujejo v lastnem imenu.

Naloge odbora vključujejo:

• upoštevanje najnovejših znanstvenih ugotovitev poročil Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) in znanstvenih podatkov o podnebju, zlasti v zvezi z informacijami, pomembnimi za EU;
• zagotavljanje znanstvenih nasvetov in izdajanje poročil o obstoječih in predlaganih ukrepih EU;
• prispevanje k izmenjavi neodvisnih znanstvenih spoznanj;
• opredelitev ukrepov in priložnosti za doseganje ciljev EU;
• ozaveščanje o podnebnih spremembah in njihovih vplivih.

Države članice morajo tudi:

• ustanoviti svetovalno telo za podnebje, ki bo pristojnim nacionalnim organom zagotavljalo strokovne znanstvene nasvete;
• vzpostaviti dialog o podnebju in energetiki na več ravneh, ki vključuje lokalne oblasti, civilno družbo, poslovno skupnost, vlagatelje, druge pomembne zainteresirane strani in javnost;
• predložiti svojo 30-letno strategijo Evropski komisiji do 1. januarja 2029 in vsakih deset let zatem ter jo po potrebi posodobiti vsakih 5 let.

Uredba opredeljuje naslednje vmesne ukrepe EU, katerih cilj je pomagati EU pri doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

• Zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % (v primerjavi z ravnmi iz leta 1990) do leta 2030; julija 2021 je Komisija predložila sveženj zakonodajnih predlogov za nadgradnjo obstoječe zakonodaje EU in vključitev novih pobud pri izvajanju tega novega cilja. Nato bo spremljala napredek zakonodajnih predlogov, da bi ugotovila, ali bo novi cilj dosežen.
• Omejitev prispevka neto odvzemov na največ 225 milijonov ton ekvivalenta CO₂, da se zagotovi zadostna prizadevanja za ublažitev do leta 2030. S ciljem povečati ponor* ogljika v EU v skladu s ciljem podnebne nevtralnosti do leta 2050 uredba predvideva tudi, da si EU prizadeva za večjo količino svojega neto ponora ogljika v letu 2030.
• Omogoča Komisiji, da predlaga podnebni cilj za leto 2040 v 6 mesecih po prvem pregledu globalnega stanja v skladu s Pariškim sporazumom. Predlogu naj bi bilo priloženo poročilo, ki vsebuje predviden okvirni proračun EU za toplogredne pline za obdobje 2030–2050.
• Zahteva, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v 6 mesecih po vsakem pregledu globalnega stanja v skladu s Pariškim sporazumom poroča o napredku, ki ga EU in države članice dosegajo pri doseganju ciljev uredbe.

Prilagajanje podnebnim spremembam zahteva, da:

• institucije EU in države članice
  • povečajo sposobnost prilagajanja, okrepijo odpornost in zmanjšajo ranljivost za podnebne spremembe,
  • zagotovijo, da so politike prilagajanja skladne, se vzajemno podpirajo, zagotavljajo koristi za sektorske politike, pomagajo pri vključevanju teh ukrepov v vsa področja politike in se osredotočajo zlasti na najbolj ranljive ljudi in sektorje;
• Komisija sprejme
  • strategijo prilagajanja EU,
  • smernice do 30. julija 2022, ki določajo skupna načela in prakse za prepoznavanje, razvrščanje in obvladovanje podnebnih tveganj pri načrtovanju, razvoju, izvajanju in spremljanju projektov in programov;
• države članice sprejmejo in izvajajo nacionalne strategije in načrte prilagajanja, pri čemer upoštevajo posebej ranljive sektorje, kot so kmetijstvo, vodni in prehranski sistemi ter varnost preskrbe s hrano, skupaj s potrebo po spodbujanju rešitev, ki temeljijo na naravi in ekosistemih.

Ocena napredka EU in nacionalnega napredka zahteva, da Komisija:

• do 30. septembra 2023, in nato vsakih 5 let, oceni napredek, ki so ga dosegle EU in države članice pri doseganju ciljev in prilagajanja za leto 2050 ter ali so ukrepi EU in nacionalni ukrepi za te cilje dosledni;
• oceni, ali so osnutki ukrepov in zakonodaje EU, vključno s proračunskimi predlogi, skladni s cilji za leti 2030 in 2040 ter cilji podnebne nevtralnosti za leto 2050;
• redno ocenjuje ustrezne nacionalne ukrepe in izdaja priporočila državi članici, če ugotovi nedoslednosti pri zagotavljanju cilja podnebne nevtralnosti ali neustrezen napredek pri izboljšanju sposobnosti prilagajanja, krepitvi odpornosti in zmanjšanju ranljivosti za podnebne spremembe.

Komisija sodeluje z vsemi:

• deli družbe, vključno z javnostjo, socialnimi partnerji in zainteresiranimi stranmi, da bi jim omogočili in jim dali pooblastila, da prispevajo k pravični, socialno pravični, podnebno nevtralni in odporni družbi;
• sektorji gospodarstva, ki pripravljajo indikativne prostovoljne načrte za podnebno nevtralnost.

Uredba spreminja:

• Uredba (ES) št. 401/2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (glejte povzetek) in Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije (glejte povzetek).

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Uporablja se od 29. julija 2021.

OZADJE

• Evropski svet je decembra 2019 potrdil cilj podnebno nevtralne EU do leta 2050 v skladu s cilji Pariškega sporazuma, sprejetega v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah.
• Komisija je 4. marca 2020 sprejela svoj predlog za evropska podnebna pravila kot pomemben element evropskega zelenega dogovora (glej povzetek).
• Ukrepi EU za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno učinkovit način so že močno razviti. Med letoma 1990 in 2019 so se emisije zmanjšale za 24 %, gospodarstvo pa je naraslo za 60 %. Glavni temelj podnebne politike EU je sistem trgovanja z emisijami, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES (glej povzetek).
• Več informacij je na voljo na strani:
  • Evropska podnebna pravila (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 („evropska podnebna pravila“) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1–17).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final, 11.12.2019).

Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepih, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1–77).

Nadaljnje spremembe Uredbe (EU) 2018/1999 so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma in spremni dokument k predlogu za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Pariškega sporazuma, sprejetega na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (COM(2016) 110 final, 2.3.2016).

Uredba (ES) št. 401/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o Evropski agenciji za okolje in Evropskem okoljskem informacijskem in opazovalnem omrežju (Kodificirana različica) (UL L 126, 21.5.2009, str. 13–22).

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32–46).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 29.07.2021