Pregledni in predvidljivi delovni pogoji v EU

 

POVZETEK:

Direktiva (EU) 2019/1152 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

Namen direktive je izboljšati delovne pogoje s spodbujanjem preglednejše in predvidljivejše zaposlitve ob zagotavljanju prilagodljivosti trga dela. Uvaja minimalne pravice in posodablja pravila o zagotavljanju informacij glede delovnih pogojev delavcem.

Direktiva prispeva h krepitvi socialne razsežnosti Evrope kot dela vzpostavitve evropskega stebra socialnih pravic.

KLJUČNE TOČKE

Direktiva je sprejeta na podlagi člena 31 Listine EU o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo, do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta. Je tudi nadaljevalni ukrep k načeloma 5 in 7 evropskega stebra socialnih pravic.

Na koga se nanaša?

Direktiva se nanaša na osebe, ki delajo več kot tri ure na teden v obdobju štirih zaporednih tednov (tj. več kot 12 ur na mesec) in jih zavezuje pogodba o zaposlitvi ali so v delovnem razmerju, kot opredeljuje nacionalno pravo, kolektivne pogodbe ali praksa, ki se uporablja v posamezni državi EU – ob upoštevanju sodne prakse Sodišča EU. Osebe, na katere se nanaša, bi lahko bili delavci s pogodbami brez ur, kot so delavci verig s hitro prehrano, delavci v logističnih centrih, delavci za zlaganje blaga na police v supermarketih, delavci v gospodinjstvu ali delavci na podlagi vrednotnice* in platformni delavci, kot so vozniki ali kurirji na zahtevo, če izpolnjujejo zgornja merila, ki opredeljujejo delavca.

Javni uslužbenci, oborožene sile ali člani reševalnih služb in policijskih organov se lahko iz objektivnih razlogov izvzamejo iz poglavja III direktive (Minimalne zahteve glede delovnih pogojev).

Delovno razmerje

Delodajalci morajo delavce obvestiti v pisni obliki in najpozneje v enem tednu od prvega delovnega dne o osnovnih elementih delovnega razmerja, tudi o:

• identiteti strank v delovnem razmerju, kraju opravljanja dela in vrsti dejavnosti;
• datumu začetka delovnega razmerja in, v primeru delovnega razmerja za določen čas, datumu prenehanja ter trajanju in pogojih poskusne dobe;
• osnovni plači, drugih sestavinah plačila, vključno z nadurnim delom, ter pogostosti in načinu izplačevanja;
• trajanju običajnega delovnega dne ali tedna, če je razporeditev dela predvidljiva;
• če je razporeditev dela nepredvidljiva, morajo delodajalci delavce obvestiti o referenčnih urah in dnevih, v katerih se od delavca lahko zahteva opravljanje dela, minimalnem roku vnaprejšnjega obvestila pred začetkom dela in številu zajamčenih plačanih ur.

Za dodatne informacije, navedene v nadaljevanju, je rok, v katerem morajo delodajalci obvestiti delavce, največ en mesec od prvega delovnega dne:

• trajanje plačanega dopusta;
• morebitna pravica do usposabljanja;
• morebitne kolektivne pogodbe, ki urejajo delovne pogoje delavca;
• identiteta organa socialne varnosti, ki je prejemnik socialnih prispevkov, kadar je za to odgovoren delodajalec;
• dolžina odpovednih rokov, kadar delovno razmerje preneha, ali način določanja takih odpovednih rokov;
• v primeru delavcev, zaposlenih pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, podatki o podjetjih uporabnikih (tj. tistih, ki uporabljajo storitve delavcev, zaposlenih pri agenciji za zagotavljanje začasnega dela), takoj, ko so znani.

Delavci, premeščeni („napoteni“) v drugo državo EU ali državo zunaj EU

Delodajalci morajo pred odhodom delavca zagotoviti ustrezne dokumente in tudi vsaj naslednje dodatne informacije:

• države, v katerih naj bi se delo v opravljalo, in njegovo predvideno trajanje;
• valuta plačila;
• kadar je primerno, prejemki v denarju ali naravi, povezani z delovnimi nalogami;
• informacije o tem, ali je zagotovljena vrnitev, in pogoji, ki se uporabljajo.

Napotene delavce, na katere se nanaša Direktiva 96/71/ES (glej povzetek tukaj), je treba dodatno obvestiti med drugim o:

• ustreznem plačilu v skladu s pravom, ki se uporablja v državi EU gostiteljici;
• kadar je primerno, kakršnih koli posebnih dodatkih, ki sodijo k napotitvi, in vseh dogovorih za kritje potnih stroškov ter stroškov za nastanitev.

Minimalne zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

Direktiva določa številne minimalne pravice za delavce, vključno pravico do:

• tega, da poskusna doba ne presega šest mesecev, razne če je to v interesu delavca ali to upravičuje dejavnost;
• dela za drugega delodajalca zunaj dogovorjenega urnika dela brez manj ugodne obravnave, razen če so utemeljene omejitve zaradi nezdružljivosti na podlagi objektivnih razlogov;
• za delavce, katerih razporeditev dela določa delodajalec in je v celoti ali večinoma nepredvidljiva, pravico do tega, da delavec odkloni delovno nalogo zunaj predhodno določenih referenčnih ur in dni brez neugodnih posledic;
• tega, da po šestmesečni delovni dobi pri istem delodajalcu, zahteva obliko zaposlitve s predvidljivejšimi in varnejšimi delovnimi pogoji;
• brezplačnega usposabljanja, če mora delodajalec na podlagi prava EU ali nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb zagotoviti tako usposabljanje.

Države EU lahko socialnim partnerjem dovolijo sklenitev kolektivnih pogodb, ki ob upoštevanju splošnega varstva delavcev določajo ureditve glede delovnih pogojev delavcev, drugačne od prej navedenih.

Pogodbe o delu na zahtevo*

Države EU, ki dovoljujejo uporabo pogodb o delu na zahtevo ali podobnih pogodb o zaposlitvi (npr. pogodbe na področju ekonomije priložnostnih del ali pogodbe brez ur), morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje zlorab, kot so:

• omejitev uporabe in trajanja pogodb za delo na zahtevo ali podobnih pogodb;
• uvedba izpodbojne domneve* o obstoju pogodbe o zaposlitvi z zajamčenim številom plačanih ur na podlagi števila opravljenih ur v predhodnem referenčnem obdobju.

Pritožbe, pravno sredstvo, varstvo in odpoved

Države EU morajo:

• zagotoviti, da imajo delavci, ki ustreznih informacij niso prejeli pravočasno, dostop do vsaj enega od naslednjih dveh ukrepov:
  • vložitve pritožbe pri pristojnem organu ter pravočasnega in učinkovitega prejema primerne odškodnine ali
  • ugodnih pravnih domnev;
• zagotoviti, da imajo delavci, vključno s tistimi, katerih delovno razmerje je prenehalo, dostop do učinkovitega in nepristranskega reševanja sporov in pravico do pravnega sredstva*;
• uvesti ukrepe za varstvo pred vsako manj ugodno obravnavo s strani delodajalca in pred kakršnimi koli neugodnimi posledicami zaradi morebitne pritožbe, vložene pri delodajalcu;
• sprejeti ukrepe, s katerimi prepovejo odpoved delavcem, ker so uveljavljali pravice iz direktive.

Direktiva ni veljavna podlaga za zniževanje splošne ravni varstva, ki se delavcem že zagotavlja v EU, in državam EU ne preprečuje, da bi sprejele zakonodajo, ki je za delavce ugodnejša.

Razveljavitev

Direktiva razveljavlja Direktivo Sveta 91/533/EGS o obveščanju zaposlenih o delovnih pogojih z učinkom od 1. avgusta 2022.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Ta direktiva se uporablja od 31. julija 2019, države EU pa jo morajo v svoje pravo prenesti do 1. avgusta 2022.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

• Pregledni in predvidljivi delovni pogoji (Evropska komisija),
• Informativni pregled: K preglednim in predvidljivim delovnim pogojem (Evropska komisija).

KLJUČNI POJMI

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva (EU) 2019/1152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji (UL L 186, 11.7.2019, str. 105–121).

POVEZANI DOKUMENTI

Direktiva Sveta (EU) 2017/159 z dne 19. decembra 2016 o izvajanju Sporazuma o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007, sklenjene 21. maja 2012 med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) (UL L 25, 31.1.2017, str. 12–35).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Vzpostavitev evropskega stebra socialnih pravic (COM(2017) 250 final z dne 26. aprila 2017).

Listina Evropske unije o temeljnih pravicah – Naslov IV – Solidarnost – Člen 31 – Pošteni in pravični delovni pogoji (UL C 202, 7.6.2016, str. 399).

Direktiva 2014/50/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev med državami članicami z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (UL L 128, 30.4.2014, str. 1–7).

Direktiva Sveta 2009/13/ES z dne 16. februarja 2009 o izvajanju Sporazuma, sklenjenega med Združenjem ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) o Konvenciji o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006, ter o spremembi Direktive 1999/63/ES (UL L 124, 20.5.2009, str. 30–50).

Nadaljnje spremembe Direktive 2009/13/ES so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (UL L 299, 18.11.2003, str. 9–19).

Direktiva Sveta 98/49/ES z dne 29. junija 1998 o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 209, 25.7.1998, str. 46–49).

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L 18, 21.1.1997, str. 1–6).

Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32–35).

Zadnja posodobitev 25.10.2019