1

Družba Enercon GmbH (v nadaljevanju: Enercon) s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Splošnega sodišča Evropske unije v zadevi Gamesa Eólica/UUNT – Enercon (čedalje temnejši odtenki zelene) (T‑245/12, EU:T:2013:588, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je to razveljavilo odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) z dne 1. marca 2012 (zadeva R 260/2011‑1) v zvezi s postopkom za ugotovitev ničnosti med družbama Gamesa Eólica SL in Enercon (v nadaljevanju: sporna odločba).

2

Člen 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča Evropske unije določa:

„[P]ritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi. Tisti, ki so se postopku pridružili, razen držav članic in institucij Unije, pa lahko vložijo takšno pritožbo le, če jih odločitev Splošnega sodišča neposredno prizadeva.“

3

Člen 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča določa:

„Druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke se lahko udeležijo postopka pred Splošnim sodiščem kot intervenienti, če v predpisani obliki in pravočasno odgovorijo na tožbo.“

4

Člen 135(1) navedenega poslovnika določa:

„Urad in druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke na tožbo odgovorijo v roku dveh mesecev od njene vročitve.“

5

Člen 7(1) Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) določa:

„Kot blagovna znamka se ne registrirajo:

[…]

[…]“

6

UUNT je 30. januarja 2003 družbi Enercon odobril registracijo spodaj prikazanega znaka kot znamko Skupnosti pod številko 2346 542 (v nadaljevanju: izpodbijana znamka):

7

Proizvodi, za katere je bila registrirana izpodbijana znamka, spadajo v razred 7 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, ter ustrezajo temu opisu: „Pretvorniki vetrne energije in njihovi sestavni deli“.

8

Navedena znamka je bila v vlogi za registracijo opredeljena kot „barvna znamka“.

9

Družba Gamesa Eólica SL (v nadaljevanju: Gamesa) je 26. marca 2009 vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti izpodbijane znamke. Oddelek za izbris UUNT je 8. decembra 2010 tej zahtevi ugodil na podlagi člena 52(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi z njenim členom 7(1)(b).

10

Prvi odbor za pritožbe UUNT je s sporno odločbo ugodil pritožbi, ki jo je družba Enercon vložila zoper navedeno odločbo o ugotovitvi ničnosti, med drugim zato, ker je bila izpodbijana znamka sestavljena iz figurativnega znaka v dvodimenzionalni obliki z barvami in ker je imela zadosten razlikovalni učinek.

11

Družba Gamesa je 4. junija 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila tožbo za razveljavitev sporne odločbe. V utemeljitev svoje tožbe je navedla tri tožbene razloge. S prvim tožbenim razlogom se je zatrjevala kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009, ker je prvi odbor za pritožbe UUNT izpodbijano znamko, ki naj bi bila barvna znamka, napačno prekvalificiral v figurativno znamko in štel, da ima ta razlikovalni učinek. Z drugim tožbenim razlogom se je zatrjevala kršitev člena 62 Uredbe št. 207/2009 in načela funkcionalne kontinuitete. S tretjim tožbenim razlogom se je zatrjevala kršitev člena 52(1)(b) navedene uredbe, ker naj ta odbor ne bi upošteval, da je bila družba Enercon ob vložitvi zahteve za registracijo izpodbijane znamke v slabi veri.

12

Splošno sodišče je po tem, ko je zavrnilo drugi tožbeni razlog družbe Gamesa, sporno odločbo razveljavilo in tako ugodilo prvemu tožbenemu razlogu, ker naj bi se navedeni odbor oprl na napačno dojemanje narave in značilnosti izpodbijane znamke ter storil napako pri presoji s tem, da je štel, da izpodbijana znamka ni barvna znamka, temveč figurativna dvodimenzionalna znamka z barvami. Ob ugotovitvi te napake pri presoji v zvezi z naravo izpodbijane znamke Splošno sodišče ni preučilo njenega razlikovalnega učinka.

13

Družba Enercon Sodišču predlaga, naj:

14

UUNT Sodišču predlaga, naj:

15

Družba Gamesa Sodišču predlaga, naj:

16

Člen 181 Poslovnika Sodišča določa, da če je glavna ali nasprotna pritožba v celoti ali deloma očitno nedopustna ali očitno neutemeljena, lahko Sodišče na predlog sodnika poročevalca in po opredelitvi generalnega pravobranilca kadar koli z obrazloženim sklepom pritožbo v celoti ali deloma zavrže ali zavrne.

17

Pritožnica v utemeljitev svoje pritožbe navaja dva pritožbena razloga. S prvim pritožbenim razlogom zatrjuje kršitev njene lastninske pravice, ker ni bil opravljen ustrezen sodni postopek, in kršitev postopkovnih pravil. Z drugim pritožbenim razlogom pa zatrjuje kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.

18

Družba Gamesa trdi, da je ta pritožba nedopustna, ker naj bi se družba Enercon s tem, da ni odgovorila na začetno vlogo, odpovedala možnosti, da pred Splošnim sodiščem nastopa kot intervenientka.

19

Družba Enercon odgovarja, da odgovor na to vlogo v skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča ni edini način za intervencijo v postopku pred Splošnim sodiščem. Upoštevati naj bi bilo treba, da je družba Enercon privolila v jezik postopka in da je Splošnemu sodišču predložila pooblastilo svojega zastopnika. Družba Enercon poudarja, da jo je Splošno sodišče v izpodbijani sodbi navedlo kot eno od strank, da jo je tudi UUNT navedel v svojih predlogih in da izmenjava dokumentov s Sodiščem od vložitve te pritožbe dokazuje, da je to njeno pritožbo štelo za dopustno.

20

UUNT glede dopustnosti te pritožbe ni izrecno predložil stališč. Je pa v okviru pritožbenega razloga v zvezi s kršitvijo pravice do obrambe poudaril, da se je pritožnica namerno odločila, da ne bo vložila odgovora na tožbo iz člena 134(1) navedenega poslovnika.

21

V skladu s členom 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča lahko pritožbo vloži katera koli stranka, ki v celoti ali delno ni uspela s predlogi. Tisti, ki so se postopku pridružili, razen držav članic in institucij Unije, pa lahko vložijo tako pritožbo le, če jih odločitev Splošnega sodišča neposredno zadeva.

22

Iz besedila člena 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča je razvidno, da je za intervencijo pred Splošnim sodiščem potrebno, da je druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke pred Splošnim sodiščem v predpisani obliki in pravočasno odgovorila na tožbo.

23

V skladu s členom 135(1) Poslovnika Splošnega sodišča UUNT in druge stranke v postopku pred odborom za pritožbe z izjemo tožeče stranke na tožbo odgovorijo v roku dveh mesecev od njene vročitve.

24

V obravnavani zadevi ni sporno, da pritožnica ni odgovorila na tožbo pred Splošnim sodiščem, ki pa ji je bila vročena, in da je družba Enercon temu sodišču zgolj posredovala pooblastilo, dano njenemu odvetniku, ter dopis o soglašanju z jezikovno ureditvijo. Zato ni mogoče šteti, da je na tožbo odgovorila v predpisani obliki in pravočasno. Poleg tega je bila v sodbi Splošnega sodišča navedena zgolj kot „druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT“.

25

Zato je treba šteti, da se družba Enercon ni udeležila postopka pred Splošnim sodiščem v smislu člena 134(1) Poslovnika tega sodišča, natančneje zato, ker ni niti podala svojih predlogov niti navedla, da zagovarja predloge ene ali druge stranke. Statusa intervenienta pred Splošnim sodiščem torej ni pridobila, zato zoper izpodbijano sodbo ne more vložiti pritožbe na podlagi člena 56, drugi odstavek, Statuta Sodišča. V zvezi s tem je treba poudariti, da iz izmenjave dopisov med službami Sodišča in pritožnikom nikakor ni mogoče sklepati na dopustnost pritožbe, ki jo ta vloži.

26

Iz tega izhaja, da je ta pritožba očitno nedopustna.

27

Člen 137 Poslovnika Sodišča, ki se na podlagi člena 184(1) uporablja tudi v pritožbenem postopku, določa, da končna sodba ali končni sklep vsebuje odločbo o stroških. V skladu s členom 138(1) tega poslovnika, ki se za pritožbeni postopek uporablja prav tako na podlagi člena 184(1), se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.

28

Ker je družba Gamesa predlagala, naj se plačilo stroškov naloži le pritožnici, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, ji je treba naložiti plačilo svojih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila družba Gamesa. UUNT zato nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) sklenilo: