Zadeva C-206/03

Commissioners of Customs & Excise

proti

SmithKline Beecham plc

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division)

„Člen 104(3) Poslovnika – Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Nikotinski obliži – Pravna moč mnenja Svetovne carinske organizacije o tarifni uvrstitvi“

Povzetek sklepa

1.        Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Razlaga – Uporaba mnenja o tarifni uvrstitvi Svetovne carinske organizacije – Meje

2.        Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Nikotinski obliži – Proizvod za terapevtsko in profilaktično uporabo – Uvrstitev v tarifno številko 3004 kombinirane nomenklature, ki zadeva zdravila

3.        Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Nepravilna zavezujoča tarifna informacija – Obveznost nacionalnih sodišč, da poskrbijo za razveljavitev te informacije in izdajo informacije v skladu s pravom Skupnosti – Obseg

(člen 10 ES; Uredba Sveta št. 2913/92, člen 12(5))

1.        Mnenje Svetovne carinske organizacije o tarifni uvrstitvi proizvoda v njen harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, pri čemer zakonodajalec Skupnosti uvrsti dani proizvod v kombinirano nomenklaturo, ni pravno zavezujoče in je zgolj napotilo, ki prispeva k razlagi področja uporabe različnih carinskih tarifnih številk kombinirane nomenklature. Če je tako mnenje o tarifni uvrstitvi v nasprotju z besedilom tarifne številke kombinirane nomenklature, je treba torej od njega odstopiti.

(Glej točko 28.)

2.        Kombinirano nomenklaturo je treba razlagati tako, da nikotinski obliži, ki imajo jasno opredeljen terapevtski ali profilaktični namen, katerih učinek je usmerjen na natančno določene funkcije človeškega telesa, in ki so posamično pakirani v aluminijastih folijah in za prodajo, skupaj z navodilom, pakirani v tedenskih škatlicah, kot „zdravila“ spadajo v tarifno številko 3004.

(Glej točke 36, 39, 48 in 1 točko izreka.)

3.        Nacionalno sodišče mora, če je pristojni organ izdal nepravilno zavezujočo tarifno informacijo, na podlagi člena 10 ES v okviru svojih pristojnosti sprejeti vse ustrezne ukrepe za to, da se omenjena informacija razveljavi in da se izda nova zavezujoča tarifna informacija, ki je v skladu s pravom Skupnosti.

V teh okoliščinah spadajo postopek in posledice odločitev, ki jih glede pravnega sredstva sprejme nacionalno sodišče, v mejah načel enakovrednosti in učinkovitosti, na področje uporabe nacionalnega prava.

V tem pogledu člen 12(5) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče razveljavi odločbo carinskega organa, ki, čeprav je v skladu z mnenjem Svetovne carinske organizacije o tarifni uvrstitvi, ne upošteva kombinirane nomenklature zakonodajalca Skupnosti, in razglasi, da je treba proizvod uvrstiti drugače, kot to določa navedeno mnenje o tarifni uvrstitvi.

(Glej točko 57 in točko 2 izreka.)

SKLEP SODIŠČA (prvi senat)

z dne 19. januarja 2005(*)

„Člen 104(3) Poslovnika – Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Nikotinski obliži – Pravna moč mnenja Svetovne carinske organizacije o tarifni uvrstitvi“

V zadevi C-206/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo High Court of Justice (England and Wales) Chancery Division (Združeno kraljestvo) z dne 7. decembra 2000, ki je prispela na Sodišče 14. maja 2003, v postopku

Commissioners of Customs & Excise

proti

SmithKline Beecham plc,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann (poročevalec), predsednik senata, N. Colneric, sodnica, K. Schiemann, E. Juhász in E. Levits, sodniki,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodni tajnik: R. Grass,

ob tem, da je bilo predložitveno sodišče obveščeno o nameri Sodišča, da v skladu s členom 104(3) svojega poslovnika odloči z obrazloženim sklepom,

ob tem, da so bile osebe iz člena 23 Statuta Sodišča pozvane, naj predložijo stališča,

po opredelitvi generalnega pravobranilca

izreka naslednji

Sklep

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe zadeva dve vprašanji za predhodno odločanje v zvezi z razlago kombinirane nomenklature (v nadaljevanju: KN) iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997 (UL L 312, str. 1) in člena 12(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) z dne 19. decembra 1996 (UL 1997, L 17, str. 1, v nadaljevanju: carinski zakonik).

2        Ti vprašanji sta bili vloženi v okviru postopka med Commissioners of Customs and Excise in SmithKline Beecham plc (v nadaljevanju: SmithKline) glede tarifne uvrstitve nikotinskih obližev za pomoč njihovim uporabnikom pri opustitvi kajenja.

 Pravni okvir

 Mednarodna ureditev

3        Mednarodna konvencija, sklenjena v Bruslju 14. junija 1983, je za Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju: SCO), določila harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: harmonizirani sistem SCO).

4        Ta konvencija in njen dopolnilni protokol z dne 24. junija 1986 sta bila v imenu Skupnosti sklenjena z Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1).

5        Na podlagi harmoniziranega sistema SCO je normodajalec Skupnosti vzpostavil KN. KN iz harmoniziranega sistema SCO povzema številke in podštevilke s šestmestno številčno oznako, pri čemer samo sedmo in osmo mesto tvorita njej lastni podštevilki.

 Skupnostna ureditev

 Temeljna pravila

6        KN je razdeljena na naslove, oddelke in poglavja.

7        Naslov I KN vsebuje temeljna pravila za njeno razlago.

8        Temeljno pravilo 1 določa: „[…]zaradi pravnih razlogov poteka uvrščanje po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom in poglavjem ter po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk in opomb.“

9        Na podlagi temeljnega pravila 3(a), kadar se na prvi pogled zdi, da je mogoče blago uvrstiti v dve ali več številk, „[ima] tarifna številka, v kateri je najbolj konkretno ali najbolj natančno poimenovanje za proizvod, prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše […]“

10      Naslov II, Oddelek VI, poglavje 30 KN zajema „farmacevtske proizvode“, poglavje 38 pa „razne proizvode kemijske industrije.“

11      V poglavju 30 KN tarifna številka 3004 zajema „Zdravila (razen proizvodov iz tar. št. 3002, 3005 ali 3006), ki sestoje iz pomešanih ali nepomešanih proizvodov za terapevtsko ali profilaktično uporabo, pripravljena v odmerjenih dozah (vključno tistih v obliki za uporabo skozi kožo) ali v oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno.“

12      Tarifna številka 3824 iz poglavja 38 NC zajema „Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemični proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu“.

13      V skladu z opombo 1 k poglavju 38 KN to „poglavje ne zajema […] zdravil“.

 Procesna pravila

14      Člen 12(1) carinskega zakonika določa: „Carinski organi izdajo zavezujočo tarifno informacijo […] na pisno zahtevo v skladu s postopkom odbora.“

15      Odstavek 5 navedenega člena določa:

„Zavezujoča informacija preneha veljati:

(a) v primeru tarifne informacije:

(i) če se sprejme uredba in informacija ni več v skladu s tako določeno zakonodajo,

(ii) če se ne ujema več z razlago ene od nomenklatur iz člena 20(6):

–        na ravni Skupnosti zaradi sprememb pojasnjevalnih opomb h kombinirani nomenklaturi ali zaradi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti,

–        na mednarodni ravni zaradi mnenja o tarifni uvrstitvi ali sprememb pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi harmoniziranega sistema poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki jo je sprejela Svetovna carinska organizacija, ustanovljena leta 1952, pod imenom Svet za carinsko sodelovanje;

(iii) če je informacija preklicana ali spremenjena v skladu s členom 9, pod pogojem, da je imetnik informacije o preklicu ali spremembi uradno obveščen.

Dan prenehanja veljavnosti zavezujoče informacije je za primere iz (i) in (ii) dan objave navedenih ukrepov ali v primeru mednarodnih ukrepov dan obvestila Komisije v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C,

[…]“

16      Člen 243 carinskega zakonika določa:

„1.      Vsaka oseba se lahko pritoži na odločbe carinskih organov, ki se nanašajo na uporabo carinske zakonodaje in to osebo neposredno in osebno zadevajo

[…]

2.      Pritožba se lahko vloži:

a)       v začetni fazi pri carinskem organu, ki ga za ta namen določijo države članice;

b)      v poznejši fazi pri neodvisnem organu, ki je lahko pravosodni organ ali enakovredno specializiran organ v skladu z veljavnimi predpisi v državah članicah.“

 Spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

17      SmithKline uvaža nikotinske obliže, ki se prodajajo pod imenom „Niquitin CQ“ (v nadaljevanju: proizvod, obravnavan v postopku v glavni stvari), ki se na telo prilepijo zato, da se skozi kožo v telo v kontroliranem odmerku sprosti nikotin. Ti obliži so posamično pakirani v aluminijastih folijah in za prodajo, skupaj z navodilom, pakirani v tedenskih škatlicah. Ti obliži se uporabljajo v okviru nadomestne terapije, ki je s tem, da zmanjša učinek pomanjkanja, namenjena za pomoč ljudem pri opustitvi kajenja.

18      8. oktobra 1998 je SmithKline pri Commissioners of Customs and Excise glede proizvoda, obravnavanega v postopku v glavni stvari, vložil zahtevo za izdajo zavezujoče tarifne informacije.

19      11. oktobra 1998 so Commissioners of Customs and Excise izdali zavezujočo tarifno informacijo, ki ta proizvod uvršča v tarifno številko 3824 KN (v nadaljevanju: sporna odločba).

20      Ob tem, da je SmithKline presodil, da je uvrstitev nepravilna, saj bi po njegovem mnenju nikotinski obliži morali biti uvrščeni v tarifno številko 3004 KN, je sporno odločbo izpodbijal pred VAT and Duties Tribunal (Združeno kraljestvo), ki je to sporno odločbo razveljavil. Ker so bili Commissioners of Customs and Excise mnenja, da je uvrstitev v njihovi odločbi pravilna, so v nadaljevanju zoper odločbo VAT and Duties Tribunal vložili tožbo na High Court of Justice (England and Wales) Chancery Division.

21      V teh okoliščinah je High Court odločilo, da prekine odločanje in da Sodišču v predhodno odločanje predloži ti vprašanji:

„1.       Ali je treba tarifno številko 3004 [KN] razlagati tako, da zajema proizvode v obliki nikotinskih obližev, ki se uporabljajo pri opustitvi kajenje, sestavljenih iz lepljivih obližev, prevlečenih z nikotinom, ki se absorbira skozi kožo, in pakiranih v aluminijastih folijah?

2.      Ali je treba v primeru, da je:

a)      carinski organ države članice, v skladu s členom 12 [Carinskega zakonika], glede nekega proizvoda izdal zavezujočo tarifno informacijo;

b)      zadevna zavezujoča tarifna informacija v skladu z mnenjem o tarifni uvrstitvi, ki ga je prej objavila SCO in na katero se sklicuje obvestilo Komisije, izdano v skladu s členom 12(5) Carinskega zakonika;

c)      uvoznik, v skladu s členom 243 Carinskega zakonika, pri nacionalnem organu vložil pritožbo;

in

d)      se organ za pritožbe ne strinja z mnenjem o tarifni uvrstitvi;

člen 12(5) carinskega zakonika razlagati tako, da organu za pritožbe nalaga ali dovoljuje razveljavitev odločbe carinskega organa, ne da bi pri tem nadomestil zavezujočo tarifno informacijo, ki ni v skladu z mnenjem o tarifni uvrstitvi [SCO], temveč razglasil, da se da proizvod pravilno uvrstiti drugače, kot to določa omenjeno mnenje?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

22      Ker je Sodišče štelo, da je, po eni strani, iz obstoječe sodne prakse mogoče jasno sklepati, kakšen bo odgovor na vprašanji predložitvenega sodišča, in da, po drugi strani, odgovor ne dopušča nobenega razumnega dvoma, je v skladu s členom 104(3) Poslovnika odločilo z obrazloženim sklepom.

23      Pred odgovorom na prvo vprašanje je vendarle treba obravnavati vprašanje, ki posredno izhaja iz tega prvega vprašanja, in sicer glede pravne moči, ki jo je treba v okviru uvrstitve proizvoda v KN priznati mnenju SCO o tarifni uvrstitvi omenjenega proizvoda v harmonizirani sistem. Če bi bilo namreč takšno mnenje zavezujoče, bi bilo treba proizvod, obravnavan v postopku v glavni stvari, samodejno uvrstiti v skladu s tem mnenjem.

 Pravna moč mnenja SCO o tarifni uvrstitvi v okviru uvrstitve proizvoda v KN

24      Treba je poudariti, da mnenja o tarifni uvrstitvi, ki jih sprejme SCO, pogodbenic ne zavezujejo, vendar pa pomembno vplivajo na razlago (v tem smislu glej sodbo z dne 19 novembra 1975 v zadevi Nederlandse Spoorwegen, 38/75, Recueil, str. 1439, točka 24). Od njih je treba odstopiti, če se zdi njihova razlaga nezdružljiva z izrazi zadevne tarifne številke KN ali če očitno prekoračijo diskrecijsko pravico, ki je zaupana SCO (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Nederlandse Spoorwegen, točka 25).

25      Iz ustaljene sodne prakse ravno tako izhaja, da pojasnjevalne opombe, ki jih pripravi SCO, pomembno pripomorejo k razlagi področja uporabe različnih carinskih tarifnih številk, a niso pravno zavezujoče (glej zlasti sodbe z dne 6. novembra 1997 v zadevi LTM, C-201/96, Recueil, str. I-6147, točka 17; z dne 12. marca 1998 v zadevi Laboratoires Sarget, C-270/96, Recueil, str. I-1121, točka 16; z dne 10. decembra 1998 v zadevi Glob-Sped, C-328/97, Recueil, str. I-8357, točka 26; z dne 9. februarja 1999 v zadevi ROSE Elektrotechnik, C-280/97, Recueil, str. I‑689, točka 16, in z dne 28. aprila 1999 v zadevi Mövenpick Deutschland, C-405/97, Recueil, str. I-2397, točka 18).

26      Ob tem, da sodna praksa ne razlikuje med interpretativno močjo mnenj o tarifni uvrstitvi, ki jih pripravi SCO, in interpretativno močjo pojasnjevalnih opomb te iste organizacije (glej zlasti sodbe z dne 8. decembra 1970 v zadevi Bakels, 14/70, Recueil, str. 1001, točka 11; z dne 14. julija 1971 v zadevi Henck, 12/71, Recueil, str. 743, točka 7; z dne 14. julija 1971 v zadevi Henck, 13/71, Recueil, str. 767, točka 7; z dne 14. julija 1971 v zadevi Henck, 14/71, Recueil, str. 779, točka 3; z dne 15. decembra 1971 v zadevi Gervais-Danone, 77/71, Recueil, str. 1127, točka 5, in z dne 23. oktobra 1975 v zadevi Matisa, 35/75, Recueil, str. 1205, točka 2), je treba ugotoviti, da so v okviru uvrstitve tega proizvoda v KN ravno tako kot pojasnjevalne opombe tudi mnenja SCO, ki uvrščajo blago v njen harmonizirani sistem, napotila, ki, kljub temu da pomembno pripomorejo k razlagi področja uporabe različnih tarifnih številk KN, niso pravno zavezujoča.

27      Dalje, v nasprotju s tem, kar zatrjuje vlada Združenega kraljestva, člen 12(5)(a)(ii),alinea 2, Carinskega zakonika ne določa, da so v okviru uvrstitve proizvoda v KN mnenja o tarifni uvrstitvi pravno zavezujoča. Ta določba ureja zgolj posebne posledice, ki jih ima za zavezujočo tarifno informacijo novo mnenje o tarifni uvrstitvi, ki ga sprejme SCO.

28      Zato mnenje SCO o uvrstitvi tega proizvoda v njen harmonizirani sistem za uvrstitev proizvoda, obravnavanega v postopku v glavni stvari v KN, ni pravno zavezujoče in je zgolj napotilo, ki prispeva k razlagi področja uporabe različnih carinskih tarifnih številk KN. Če je tako mnenje o tarifni uvrstitvi v nasprotju z besedilom tarifne številke KN, je treba torej od njega odstopiti.

 Prvo vprašanje: uvrstitev v tarifno številko

29      S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se proizvodi, kot so nikotinski obliži, obravnavani v zadevi v glavni stvari, uvrščajo v tarifno številko 3004 ali 3824 KN.

30      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba, v interesu pravne varnosti in enostavnosti preverjanja, odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga v splošnem iskati v objektivnih značilnostih in lastnostih, kot so opredeljene v besedilu upoštevne tarifne številke KN (glej sodbe z dne 17. marca 1983 v zadevi Dinter, 175/82, Recueil, str. 969, točka 10; z dne 1. junija 1995 v zadevi Thyssen Haniel Logistic, C-459/93, Recueil, str. I-1381, točka 8; z dne 14. decembra 1995 v zadevi Colin in Dupré, C-106/94 in C-139/94, Recueil, str. I‑4759, točka 22, kot tudi zgoraj navedeno sodbo LTM, točka 17).

31      Glede tarifne številke 3004 KN je Sodišče odločilo, da so „zdravila“, v smislu te tarifne številke, proizvodi z jasno opredeljenim terapevtskim ali profilaktičnim namenom, katerih učinek je usmerjen na natančno določene funkcije človeškega telesa (v tem smislu glej sodbe z dne 14. januarja 1993 v zadevi Bioforce, C-177/91, Recueil, str. I-45, točka 12; z dne 15. maja 1997 v zadevi Bioforce, C-405/95, Recueil, str. I‑2581, točka 18, zgoraj navedeni sodbi Laboratoires Sarget, točka 28, in Glob-Sped, točki 29 in 30).

32      V teh okoliščinah dejstvo, da imajo ti proizvodi v državah članicah, v katerih se prodajajo, dovoljenje za promet kot zdravila, kot izhaja tudi zlasti iz splošnih naziranj iz poglavja 30 Obvestila Komisije, objavljenega v Uradnem listu Evropskih Skupnosti z dne 15. septembra 1998, z naslovom „Pojasnjevalne opombe kombinirane nomenklature Evropskih skupnosti“ (UL 1998,C 278, str. 1), ni odločilno za njihovo uvrstitev v omenjeno poglavje, vendar pa je to dejstvo lahko dodaten pokazatelj, da imajo ti proizvodi objektivne značilnosti in lastnosti, opredeljene v tarifni številki 3004 KN (v tem smislu glej zgoraj navedeni sodbi z dne 15. maja 1997 Bioforce, točka 16, in LTM, točke od 23 do 26).

33      Kar zadeva dejstvi, da so ti proizvodi predstavljeni kot zdravila ali da se prodajajo zgolj v lekarnah, je treba opozoriti, da niti besedilo tarifne številke 3004 niti opombe iz uvoda poglavja 30 KN v zvezi s tarifno uvrstitvijo proizvodov v to poglavje ne navajajo predstavitve ali prodajnih mest teh proizvodov. Iz tega razloga, kljub temu da bi bilo take dejavnike mogoče šteti za upoštevne, ti ne bi bili odločilni za uvrstitev proizvodov v KN (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo LTM, točka 28).

34      V nasprotju s tem pa je dejstvi, da se ti proizvodi prodajajo v obliki odmerkov ali da so pakirani za prodajo na drobno, kot kaže samo besedilo številke 3004, pogoj za uporabo te določbe.

35      Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da je v skladu s podatki, ki jih ima Sodišče, za namen uvrstitve v KN proizvode, kot so nikotinski obliži, obravnavani v postopku v glavi stvari, treba šteti za „zdravila“ v smislu številke 3004.

36      Iz spisa in zlasti iz strokovnih poročil in izvedenskih mnenj, na katera se je skliceval SmithKline, izhaja, da imajo ti obliži jasno opredeljen terapevtski ali profilaktični namen, katerih učinek je usmerjen na natančno določene funkcije človeškega telesa.

37      Prvič, gre za priznano zdravljenje odvisnosti od nikotina (ali od tobaka) in s to odvisnostjo povezanih simptomov pomanjkanja.

38      Drugič, uporaba teh obližev, kot je poudarila tudi Komisija, zlasti v pisnih stališčih in v odgovoru na vprašanje, zastavljeno ob uporabi člena 54a Poslovnika Sodišča, s tem, da zadevnim osebam pomaga opustiti kajenje, prispeva k preprečevanju tveganj in bolezni, povezanih z uporabo tobaka.

39      Dalje iz predložitvene odločbe izhaja, da so nikotinski obliži, obravnavani v postopku v glavni stvari, posamično pakirani v aluminijastih folijah in za prodajo, skupaj z navodilom, pakirani v tedenskih škatlicah.

40      Glede na te ugotovitve trditve vlade Združenega kraljestva, da proizvoda, obravnavanega v zadevi v glavni stvari, ni mogoče opredeliti kot „zdravilo“ v smislu tarifne številke 3004 KN, ni mogoče sprejeti.

41      Kar zadeva trditev, da nikotinski obliži nimajo jasno opredeljenega terapevtskega ali profilaktičnega namena, ker vnašajo enako snov, kot je snov, ki povzroči odvisnost, to je nikotin, je treba poudariti, da ta okoliščina sama ne bi mogla preprečiti opredelitve proizvoda obravnavanega v postopku v glavni stvari kot zdravila v smislu tarifne številke 3004 KN.

42      Iz spisa izhaja, da v okviru nadomestne terapije nikotin, ki se vnaša z obliži, povzroči drugačne učinke kot nikotin, ki se absorbira pri porabi tobaka. Ob tem, da so učinki nikotina odvisni od hitrosti njegovega vnosa in da je ta hitrost, kadar se nikotin vdihava in absorbira skozi pljuča, veliko večja, kot kadar se sprosti skozi kožo, lahko taki obliži učinkovito zmanjšajo odvisnost od tobaka.

43      Dalje je mogoče opozoriti, da, kot poudarja SmithKline, princip cepljenja ravno tako temelji na vnosu odmerka oslabljenih, a istih mikroorganizmov, kot so tisti, ki so vzrok bolezni, ki jo želi zdravilo preprečiti.

44      Kar zadeva trditev, da odvisnosti od nikotina (ali od tobaka) ne bi bilo mogoče šteti za bolezen, ker v času nastanka upoštevnih dejstev škodljivost te odvisnosti kot taka v pravu Skupnosti ni bila priznana, je treba ugotoviti, da za uvrstitev proizvoda v tarifno številko 3004 KN priznanje oziroma nepriznanje bolezni v aktu Skupnosti, razen v primeru aktov, ki se nanašajo na uvrstitev v KN, ni odločilno.

45      Glede trditve, da Uredba Komisije (EGS) št. 3565/88 z dne 16. novembra 1988 o uvrstitvi določenega blaga v kombinirano nomenklaturo (UL L 311, str. 25) nikotinskih žvečilnih gumijev ne uvršča v tarifno številko 3004, ampak v tarifno številko 2106, je treba poudariti, da ta uvrstitev nikakor ne more vplivati na uvrstitev proizvoda druge vrste, kot so nikotinski obliži.

46      Kar zadeva trditev, da se je SCO odločila, da nikotinske obliže uvrsti v številko 3824 harmoniziranega sistema, je bilo v točki 28 tega sklepa ugotovljeno, da v okviru uvrstitve proizvoda v KN mnenja SCO o tarifni uvrstitvi niso pravno zavezujoča.

47      Ob upoštevanju vsega zgoraj navedenega in ob tem, da je, prvič, tarifna številka 3004 KN v primerjavi s tarifno številko 3824 KN bolj natančna in konkretna (specifična), in da, drugič, iz opomb k poglavju 38 izhaja, da to poglavje ne zajema zdravil, mora prevladati uvrstitev nikotinskih obližev v tarifno številko 3004 KN.

48      V teh okoliščinah je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba nikotinske obliže, kot so ti, obravnavani v postopku v glavni stvari, uvrstiti v tarifno številko 3004 KN.

 Drugo vprašanje: obveznost odprave neskladja s pravom Skupnosti (člen 10 ES)

49      Z drugim vprašanjem se predložitveno sodišče v bistvu sprašuje o obsegu obveznosti nacionalnih sodišč, da odpravijo neskladje s pravom Skupnosti.

50      Zlasti se sprašuje, ali pravo Skupnosti nalaga ali dopušča nacionalnemu sodišču, da razveljavi odločitev pristojnega carinskega organa, ne da bi pri tem zavezujočo tarifno informacijo nadomestilo z drugo, ki bi bila nezdružljiva z mnenjem SCO o tarifni uvrstitvi, temveč razglasilo, da je proizvod mogoče pravilno uvrstiti drugače, kot to določa omenjeno mnenje.

51      Treba je ugotoviti, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so države članice na podlagi načela lojalnega sodelovanja, določenega v členu 10 ES, dolžne odpraviti protipravne posledice kršitve prava Skupnosti (glej zlasti sodbe z dne 16. decembra 1960 v zadevi Humblet, 6/60, Recueil, str. 1125, 1146, in z dne 19. novembra 1991 v zadevi Francovich in drugi, C-6/90 in C-9/90, Recueil, str. I-5357, točka 36). Taka obveznost je naložena vsakemu organu zadevne države članice v okviru njegovih pristojnosti (v tem smislu glej sodbo z dne 12. junija 1990 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-8/88, Recueil, str. I‑2321, točka 13).

52      Tako morajo pristojni organi in sodišča države članice v okviru njihovih pristojnosti, sprejeti vse ustrezne ukrepe splošne ali posebne, da bi odpravili neskladnost nepravilne zavezujoče tarifne informacije. Take posebne ukrepe zlasti predstavljajo razveljavitev nepravilne zavezujoče tarifne informacije in sprejem nove informacije, ki je v skladu s pravom Skupnosti.

53      V teh okoliščinah spadajo podrobna postopkovna pravila, ki se uporabijo, na področje uporabe členov od 243 do 246 carinskega zakonika in podredno, na podlagi člena 245 tega zakonika in načela procesne avtonomije držav članic, na področje uporabe notranjega pravnega reda vsake države članice, vendar pod pogojem, da niso manj ugodna kot pravila, ki urejajo podobne notranje položaje (načelo enakovrednosti), in da praktično ne onemogočajo ali pretirano otežujejo izvrševanje pravic, ki jih podeljuje pravni red Skupnosti (načelo učinkovitosti) (v tem smislu glej zlasti sodbi z dne 14. decembra 1995 v zadevi Peterbroeck, C-312/93, Recueil, str. I-4599, točka 12, in z dne 16. maja 2000 v zadevi Preston in drugi, C-78/98, Recueil, str. I‑3201, točka 31).

54      Kar zadeva postopek v glavni stvari, je nacionalno sodišče, če je pristojni organ izdal nepravilno zavezujočo tarifno informacijo, dolžno v okviru svojih pristojnosti sprejeti vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, za to, da se omenjena informacija razveljavi in da se izda nova zavezujoča tarifna informacija, ki je v skladu s pravom Skupnosti.

55      V teh okoliščinah spadajo postopek in posledice odločitev, ki jih glede pravnega sredstva sprejme nacionalno sodišče, v mejah načel enakovrednosti in učinkovitosti, na področje uporabe nacionalnega prava.

56      S tem v zvezi je treba navesti, da ob upoštevanju zelo omejenega področja uporabe člena 12(5)(a)(ii), alinea 2, ta ne vpliva na obveznost nacionalnih sodišč, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za to, da se nepravilna zavezujoča tarifna informacija razveljavi in da pristojni carinski organ izda novo informacijo. Kot je bilo tudi ugotovljeno v točki 27 tega sklepa, ta določba ureja zgolj posebne posledice, ki jih ima za zavezujočo tarifno informacijo novo mnenje o tarifni uvrstitvi, ki ga sprejme SCO. Posledično člen 12(5) carinskega zakonika ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče razveljavi odločbo carinskega organa, ki je v skladu z mnenjem SCO o tarifni uvrstitvi, in razglasi, da je treba proizvod uvrstiti drugače, kot to določa omenjeno mnenje o tarifni uvrstitvi.

57      Na drugo vprašanje je torej treba odgovoriti, da mora nacionalno sodišče, če je pristojni organ izdal nepravilno zavezujočo tarifno informacijo, na podlagi člena 10 ES v okviru svojih pristojnosti sprejeti vse ustrezne ukrepe za to, da se omenjena informacija razveljavi in da se izda nova zavezujoča tarifna informacija, ki je v skladu s pravom Skupnosti.

V teh okoliščinah spadajo postopek in posledice odločitev, ki jih glede pravnega sredstva sprejme nacionalno sodišče v mejah načel enakovrednosti in učinkovitosti, na področje uporabe nacionalnega prava.

V tem pogledu člen 12(5) carinskega zakonika ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče razveljavi odločbo carinskega organ, ki, čeprav je v skladu z mnenjem SCO o tarifni uvrstitvi, ne upošteva KN, in razglasi, da je treba proizvod uvrstiti drugače, kot to določa omenjeno mnenje o tarifni uvrstitvi.

 Stroški

58      Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena izmed stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1)      Nikotinske obliže, kot so ti, obravnavani v postopku v glavni stvari, je treba uvrstiti v tarifno številko 3004 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997.

2)      Nacionalno sodišče mora, če je pristojni organ izdal nepravilno zavezujočo tarifno informacijo, na podlagi člena 10 ES v okviru svojih pristojnosti sprejeti vse ustrezne ukrepe za to, da se omenjena informacija razveljavi in da se izda nova zavezujoča tarifna informacija, ki je v skladu s pravom Skupnosti.

V teh okoliščinah spadajo postopek in posledice odločitev, ki jih glede pravnega sredstva sprejme nacionalno sodišče, v mejah načel enakovrednosti in učinkovitosti, na področje uporabe nacionalnega prava.

V tem pogledu člen 12(5) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 82/97 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) z dne 19. decembra 1996, ne nasprotuje temu, da nacionalno sodišče razveljavi odločbo carinskega organ, ki, čeprav je v skladu z mnenjem SCO o tarifni uvrstitvi, ne upošteva kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi št. 2658/87, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2086/97, in razglasi, da je treba proizvod uvrstiti drugače, kot to določa navedeno mnenje o tarifni uvrstitvi.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.