EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.12.2025

JOIN(2025) 977 final

SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Krepitev gospodarske varnosti EU

1. Uvod

Vse pogostejša in ciljno usmerjena uporaba gospodarskih orodij za doseganje napredka pri strateških ciljih je postala ključna značilnost današnjega geopolitičnega okolja. Glavni akterji uporabljajo gospodarske vzvode, in sicer vse od motečih tarif in izkoriščanja odvisnosti kot orožja do samovoljnega uvajanja ukrepov trgovinske zaščite, za doseganje svojih strateških in geopolitičnih ciljev, kar ogroža varnost, javni red, konkurenčnost in gospodarstvo EU.

Tveganja za gospodarsko varnost EU niso nova, vendar so se v zadnjem času povečala: ranljivosti so zdaj vidnejše, bolj pereče in težje jih je spregledati. Ta tveganja vključujejo:

-vse večjo nestabilnost v svetovnem trgovinskem in naložbenem okolju, ki jo zaznamujejo porast motečih trgovinskih ukrepov in izvozne omejitve za izkoriščanje odvisnosti kot orožja,

-širjenje plenilskih praks, usmerjenih v kritične dobavne verige in tehnologije, ki spodkopavajo našo industrijsko bazo, pri čemer nekatere od njih (kot so presežne zmogljivosti, ki jih financira država) ustvarjajo nove odvisnosti,

-nadaljnje slabšanje varnostnega okolja, tudi zaradi nadaljevanja vojne agresije Rusije proti Ukrajini in porasta hibridnih napadov.

V evropski strategiji za gospodarsko varnost iz leta 2023 je določen začetni odziv EU na te izzive 1 . V njej je opisana vrsta ukrepov, ki temeljijo na ocenah tveganja, za krepitev gospodarske varnosti EU s spodbujanjem konkurenčnosti, zaščito pred tveganji in partnerstvom s tistimi, ki imajo enake pomisleke. Ti trije stebri ostajajo v središču našega pristopa h gospodarski varnosti in Komisija si skupaj z državami članicami prizadeva, da bi jih vključila v vse premisleke in ukrepe politike. Poleg tega je gospodarska varnost bistvena za to, da EU ohrani svoje vrednote, načela in blaginjo svojih državljank in državljanov ter okrepi našo gospodarsko neodvisnost.

Vendar je od sprejetja strategije iz leta 2023 potreba po odločnejšem, hitrejšem in enotnejšem ukrepanju EU še večja. V tem sporočilu je opisana bolj strateška in odločna uporaba orodij Unije, ki dopolnjuje njihove prvotne cilje politike, za podporo gospodarski varnosti Evrope, ki je povezana s sposobnostjo Unije, da poleg drugih ciljev zagotavlja varnost z močnim, dinamičnim in odpornim gospodarstvom, tako da se predvidijo morebitne ali dejanske grožnje, povezane z gospodarskimi odnosi EU s preostalim svetom, da se od teh groženj odvrača in nanje odziva. EU lahko to uspe zlasti z zagotovitvijo, da bo ostala vodilna na področju kritičnih tehnologij, industrij in storitev. Sporočilo odraža spremembo paradigme s prehodom z zgolj odzivanja na bolj proaktivno in sistematično uporabo našega nabora orodij. Poleg tega bodo morale biti EU, njene države članice in industrija v nekaterih primerih vse bolj pripravljene sprejeti gospodarske stroške v korist zmanjšane ranljivosti in večje splošne varnosti.

Ta poziv k ukrepanju vključuje izboljšanje zbiranja, spremljanja in analize informacij ter zmogljivosti za predvidevanje nastajajočih groženj; odvračanje tretjih držav od izkoriščanja odvisnosti Unije kot orožja; zmanjšanje naše izpostavljenosti tretjim državam, ki bi lahko take odvisnosti uporabile kot orožje; ter preprečevanje prizadevanj za oslabitev naših ukrepov za zmanjševanje tveganj.

Pomembno je, da se v tem pozivu k ukrepanju priznava tudi, da je treba izkoristiti prednosti EU, med drugim v smislu edinstvene teže enotnega trga EU, naših tehnoloških in industrijskih zmogljivosti ter dostopa do financiranja in programov EU. To vključuje opredelitev gospodarskih priložnosti EU in področij, na katerih so drugi odvisni od EU. Zato to sporočilo zagovarja celosten vsevladni in poslovni pristop, boljše upravljanje in še tesnejše sodelovanje s podobno mislečimi partnerji ter po potrebi skupno ukrepanje. Ta pristop dopolnjuje celovito strategijo EU za unijo pripravljenosti. Gospodarska varnost EU temelji na gospodarski varnosti njenih držav članic. Prav tako je neločljivo povezana s širšimi odnosi s svetom in posledično s skupno zunanjo in varnostno politiko, ki se bo bolj sistematično uporabljala za podporo navedenim ciljem.

To sporočilo se na tej podlagi, ki temelji na analizi na podlagi tveganja, osredotoča na šest področij z visokim tveganjem, opisanih v oddelku 3, uporablja orodja, ki so nam na voljo, in opisuje, kako jih je mogoče še izboljšati.

2. Proaktiven pristop h gospodarski varnosti

EU ima širok nabor orodij, ki prispevajo k njeni gospodarski varnosti. Zdaj jih mora uporabljati bolj strateško, učinkovito in proaktivno, da bi okrepila svojo gospodarsko varnost. Čeprav večina teh orodij prvotno ni bila razvita z gospodarsko varnostjo v mislih, so ne glede na to zelo pomembna za doseganje ciljev Unije na področju gospodarske varnosti.

Neizčrpen seznam ključnih orodij je prikazan na sliki 1, njihova usklajena uporaba pa je podrobneje pojasnjena v oddelku 3.

Slika 1: Seznam orodij, ki podpirajo gospodarsko varnost, neizčrpen

Za izboljšanje gospodarske varnosti EU bo Komisija v sodelovanju z državami članicami uporabila naslednja orodja:

·Trgovinska in orodja za konkurenco bodo postopoma zmanjšala izpostavljenost EU tveganjem in preprečila oslabitev ciljev EU glede zmanjševanja tveganj. To vključuje razširitev priložnosti za diverzifikacijo in s tem našo širšo varnost v okviru trgovinskih sporazumov EU, strateško uporabo nabora carinskih orodij in odpravljanje izkrivljanj, ki jih povzročajo tuje subvencije, tako na enotnem trgu kot prek subvencij ali dampinškega uvoza.

·Orodja za odpornost in kibernetsko varnost bodo osredotočena na pripravo na izredne razmere in njihovo obvladovanje ter na zmanjšanje izpostavljenosti zunanjim grožnjam, kot so kibernetske grožnje.

·Orodja za varnost in javni red se bodo uporabljala za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti EU tveganjem, med drugim za zagotavljanje normalnega delovanja družbe, hkrati pa bodo podpirala ukrepe, namenjene razvoju njenega položaja na področju kritičnih tehnologij in industrij, ter preprečevala oslabitev njenih ciljev zmanjševanja tveganj.

·Ukrepi za odvračanje od prisilnih ukrepov in omejevalni ukrepi bodo namenjeni odvračanju in obravnavanju primerov, v katerih tretje države poskušajo izvajati prisilo nad EU, ter zaščiti podjetij EU pred ekstrateritorialnimi ukrepi, ki jih uvedejo tretje države, in, če je to ustrezno, spodbujanju sprememb pri ravnanju zadevnih držav.

·Financiranje in omejitve prek orodij EU, kot so NDICI (strategija Global Gateway), Obzorje Evropa, NextGenerationEU, InvestEU, program Digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, instrumenti za predpristopno pomoč, načrti za rast za Zahodni Balkan in Moldavijo ter instrument za Ukrajino, program EU za zdravje in prihodnji Evropski sklad za konkurenčnost, bi morali okrepiti gospodarsko varnost EU ali je vsaj ne oslabiti v skladu s pravili programov.

·Sektorske pobude se bodo uporabile za krepitev lastnih in strateških zmogljivosti EU na področjih z visokim tveganjem, opredeljenih v postopku ocenjevanja tveganj.

Tesno sodelovanje in usklajevanje z državami, ki gospodarski varnosti in svetovnemu redu, ki temelji na pravilih, pripisujejo podoben pomen, sta pomembnejša kot kdaj koli prej. EU si bo prizadevala za okrepitev mednarodnega sodelovanja pri vprašanjih gospodarske varnosti, zlasti z zaupanja vrednimi partnerji, tudi z osredotočenimi dialogi o gospodarski varnosti, ki bodo potekali dvostransko in večstransko. Tako sodelovanje bo podpiralo skupne ukrepe v zvezi s skupnimi interesi ali pomisleki glede gospodarske varnosti. Poglobilo bo tudi skupno razumevanje tveganj, pomagalo predvideti grožnje, omogočilo oblikovanje blažilnih ukrepov, ki zmanjšujejo negativne zunanje učinke, prispevalo k vzpostavitvi in ohranjanju zanesljivih in odpornih dobavnih verig v ključnih strateških sektorjih ter pomagalo preprečiti negativne učinke na naše podobno misleče mednarodne partnerje.

Komisija si bo prizadevala za dvostransko sodelovanje s tretjimi državami prek skupine G7 ter v okvirih, kot so celovito in napredno čezpacifiško partnerstvo in drugi ustrezni forumi. S partnerji bo sodelovala pri razvoju in uvedbi standardov gospodarske varnosti za odporne dobavne verige. Tesnejše sodelovanje lahko vključuje usklajeno uporabo orodij in oblikovanje koalicij s partnerji, ki imajo podobne cilje na področju gospodarske varnosti ali se soočajo s podobnimi izzivi.

Ustrezno je treba upoštevati tudi pomen sosedske in širitvene politike EU in vpliv nanjo. Komisija bo tveganja in priložnosti za gospodarsko varnost EU vključila v izvajanje politik in programov s temi regijami. Države kandidatke so na poti, da postanejo prihodnje države članice EU; njihova uskladitev s politiko gospodarske varnosti in postopno vključevanje v enotni trg sta bistvena za zagotovitev njihovega uspešnega pristopa, hkrati pa krepita sposobnost EU za obravnavanje obstoječih in novih tveganj. Zato je pomembno, da države kandidatke prevzamejo pristop EU h gospodarski varnosti in se, če je to ustrezno, postopoma uskladijo z zakonodajo EU, ki je pomembna za cilje gospodarske varnosti.

3. Spodbujanje gospodarske varnosti Evrope: področja z visokim tveganjem

S strategijo iz leta 2023 so se začele izvajati ocene tveganja, ki zajemajo odpornost dobavne verige in energetsko varnost, kritično infrastrukturo, izkoriščanje gospodarskih odvisnosti kot orožje ter tehnološko varnost in uhajanje tehnologije. Štiri kritične tehnologije, tj. umetna inteligenca, kvantna tehnologija, polprevodniki in biotehnologija, so že bile ocenjene. Komisija je na osnovi tega dela opredelila šest področij z visokim tveganjem, na katera bo takoj in kratkoročno osredotočila svoja prizadevanja v tesnem sodelovanju z državami članicami, industrijo in zaupanja vrednimi partnerji. Hkrati bo Komisija še naprej spremljala razvoj dogodkov ter, če bo to potrebno, ocenjevala novonastajajoča področja z visokim tveganjem in ukrepala v zvezi z njimi.

Pregled šestih področij z visokim tveganjem

3.1 Krepitev odpornosti dobavne verige in preprečevanje odvisnosti z visokim tveganjem pri blagu in storitvah

Tveganje: sodobna gospodarstva so med seboj tesno povezana in so odvisna od širokega nabora vložkov, polizdelkov in bistvenih storitev partnerjev po vsem svetu. V nekaterih primerih je oskrba zelo koncentrirana, pogosto v državah, ki nimajo enakih strateških interesov, vendar pa imajo zmogljivosti za povečanje in izkoriščanje takih odvisnosti kot orožje in so pripravljene to tudi storiti. Ta tveganja za dobavne verige EU so še posebej opazna pri naši odvisnosti od nekaterih kritičnih surovin, predelanih in naprednih materialov, komponent čiste tehnologije in standardnih polprevodnikov, pa tudi pri finančnih storitvah, farmacevtskih izdelkih, aeronavtiki ter digitalnih in vesoljskih tehnologijah. Opazna so tudi v agroživilskem sektorju, v katerem vizija za kmetijstvo in prehrano 2 določa, da je treba zmanjšati strateške odvisnosti, zlasti kadar se EU pri uvozu krme in krmnih dodatkov ter gnojil zanaša na peščico partnerjev.

Odvisnosti z visokim tveganjem: (i) se lahko izkoriščajo kot orožje za namene prisile (npr. kritične surovine, standardni polprevodniki, napredni materiali, energenti, grožnje z onemogočanjem nekaterih storitev); (ii) lahko ustvarijo sistemsko ekonomsko ranljivost ali sistemsko tveganje za javni red in varovanje javnega zdravja v krizah (npr. osebna zaščitna oprema, oskrba s kritičnimi zdravili, preskrba s hrano); (iii) lahko ustvarijo tveganje obsežnih, medsektorskih motenj (npr. s prodorom v telekomunikacijska omrežja, z zanašanjem na enega samega ponudnika storitev v oblaku, izklopom digitalnih storitev v sili); (iv) lahko vplivajo na konkurenčnost EU ter upočasnjujejo zeleni in digitalni prehod v primeru motenj oskrbe (npr. baterije, trajni magneti, izdelki in komponente čiste tehnologije, napredni materiali); (v) lahko vplivajo na avtonomijo držav članic pri razvoju in upravljanju vojaških zmogljivosti; ali (vi) ogrožajo prehransko suverenost EU.

Cilj: Komisija in države članice si bodo prizadevale čim bolj zmanjšati možnosti za kratkoročne motnje, hkrati pa bodo uvedle ukrepe za postopno zmanjšanje sedanjih odvisnosti z visokim tveganjem na enotnem trgu in se bodo zoperstavile prizadevanjem za ustvarjanje novih. Uporabljena bodo orodja za spremljanje dobavne verige, ustvarjen bo okvir za podporo diverzifikaciji dobave in preprečena bo oslabitev ukrepov EU z odpravljanjem izkrivljanja konkurence na enotnem trgu. Pomembno vlogo bodo imeli tudi ukrepi v okviru napredka v smeri krožnega gospodarstva.

Komisija bo sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da damping in manipulacija cen ne bosta ogrozila njenih alternativnih dobavnih verig.

Državam članicam bo pomagala pri popolni in učinkoviti uporabi obstoječih orodij, zlasti meril odpornosti, ki jih bodo morale države članice od januarja 2026 uporabljati pri javnem naročanju, dražbah in programih javne podpore v skladu z aktom o neto ničelni industriji.

Komisija bo sprejela tudi ukrepe za razvoj notranjih zmogljivosti in zmožnosti EU ter za diverzifikacijo dobave prek sodelovanja s partnerji, vključno z nadgradnjo svoje obsežne mreže trgovinskih sporazumov ter drugih oblik dvostranskega in večstranskega sodelovanja. To bo vključevalo preučitev proizvodnje nekaterih kritičnih izdelkov v naših državah kandidatkah in naših partnerskih državah v širšem smislu, tudi v regijah, kot sta Bližnji vzhod in Severna Afrika. S tem se bo okrepila odpornost raznolikih dobavnih verig EU in odprle dodatne priložnosti za podjetja EU. Komisija bo s postopkom ocenjevanja tveganja ter sodelovanjem z državami članicami in industrijo še naprej odkrivala in stalno spremljala ranljivosti dobavne verige in odvisnosti z visokim tveganjem. .

3.2 Privabljanje vhodnih naložb z dodano vrednostjo, ki krepijo gospodarsko varnost EU

Tveganje: vhodne naložbe krepijo odpornost in konkurenčnost EU z ustvarjanjem delovnih mest, razvojem industrijskih zmogljivosti, izkoriščanjem financiranja in obsega ter podpiranjem inovacij in prenosa tehnologije. Vendar lahko nekatere oblike vhodnih naložb predstavljajo tveganja. Ta tveganja vključujejo: (i) tveganja za varnost in javni red, vključno z dostopom do občutljivih podatkov (npr. geolokacije, biometričnih podatkov, poslovnih skrivnosti), dostopom do kritične infrastrukture, dostopom do tehnologij z dvojno rabo in drugih kritičnih tehnologij; in (ii) tveganja za gospodarsko odpornost, kot so večje odvisnosti ali enotna točka odpovedi v kritičnih dobavnih verigah, ki jih nadzorujejo subjekti z visokim tveganjem ali tretje države, ki ogrožajo naše interese gospodarske varnosti (npr. baterije, kritične surovine, programska oprema in komponente), zaradi česar je EU ranljiva za gospodarske motnje ali izkoriščanje odvisnosti kot orožje; in (iii) izzive v zvezi z nizko konkurenčnostjo, kot so pomanjkanje prenosa tehnologije, omejeno ustvarjanje dodane vrednosti (npr. samo proizvodne linije), zaposlovanje delavcev iz države, ki vlaga, kar med drugim vpliva na lokalni trg dela.

Cilj: Komisija se bo osredotočila na to, da bo EU še naprej odprta in privlačna za tuje naložbe. Prizadevala si bo uravnotežiti to odprtost s potrebo po preprečevanju poglabljanja obstoječih odvisnosti ali ustvarjanja novih, kadar je to potrebno za gospodarsko varnost EU. Poleg tega je bistveno ohraniti sposobnost podjetij EU za inovacije, tudi s tujim pridobivanjem ključne intelektualne lastnine od novih tujih vodilnih podjetij, ter zagotoviti zanesljivost dobave in neprekinjenost storitev. Komisija bo uporabila svoja orodja in pobude za določitev in izvajanje ciljno usmerjenih ukrepov, kot je pogojevanje vhodnih naložb, s čimer se spodbuja prenos tehnologije za subjekte v državah, ki namerno ogrožajo našo gospodarsko varnost.

3.3 Podpiranje živahne baze obrambne in vesoljske industrije ter drugih industrijskih sektorjev z visokim tveganjem

Tveganje: vojna agresija Rusije proti Ukrajini, vse večje geopolitične napetosti in politično usmerjeni ukrepi za izkoriščanje trgovinskih odvisnosti kot orožje poudarjajo pomen naložb v živahno domačo industrijsko bazo, zlasti v obrambni in vesoljski sektor ter strateške sektorje z dvojno rabo, kot je promet (npr. letalstvo, aeronavtika, ladjedelništvo in pristanišča), ki spodbujajo gospodarstvo EU in podpirajo njeno strateško avtonomijo. Tveganja na tem področju vključujejo: (i) nezadostne (notranje) naložbe; (ii) majhen obseg proizvodnje v kombinaciji z nezadostnimi javnimi naročili domače tehnologije za institucionalno infrastrukturo; (iii) netržne politike in prakse tretjih držav, ki povzročajo izkrivljanja na svetovnih in regionalnih trgih; (iv) neupravičen ali nesorazmeren nadzor izvoza iz tretjih držav, uveden za evropske izdelke in tehnologije (ekstrateritorialnost izvoznih režimov tretjih držav); (v) izgubo lastništva in nadzora zaradi tujih prevzemov, v nekaterih primerih tudi zaradi prevzemov portfeljev; (vi) tog regulativni okvir in razdrobljene kapitalske trge, ki ne olajšujejo pretoka sredstev in ne spodbujajo zagona in širitve tehnologij z visokim tveganjem / visokim donosom z zmogljivostmi z dvojno rabo.

Nekatere komponente v kritičnih sektorjih, kot je obramba, se pridobivajo od subjektov z visokim tveganjem, ki bi lahko v primeru geopolitičnih napetosti preprečili dostop do obrambne opreme, tehnologij z dvojno rabo in sredstev za vojaško mobilnost ter njihovo uporabo. Poleg tega je bistveno, da EU ohrani visoko usposobljeno delovno silo in ne zaostaja za inovacijsko krivuljo na področju tehnologij, na katerih temeljijo strateški sektorji. Učinkovito zmanjševanje teh tveganj s hitro mobilizacijo ciljno usmerjenih in učinkovitih orodij je bistveno za obrambne in vojaške zmogljivosti v EU.

Cilj: Komisija bo uporabila svoja orodja za ohranjanje in razvoj strateških proizvodnih zmogljivosti in sposobnosti v EU: (i) s spodbujanjem in, če je ustrezno, zmanjševanjem tveganj v zvezi z javnimi in zasebnimi naložbami; (ii) s podpiranjem povpraševanja (pobude), tudi z združevanjem ali skupno nabavo; (iii) s preprečevanjem selitve strateških zmogljivosti in sektorjev; (iv) s postopnim izključevanjem potencialno sovražnih akterjev iz obrambnih in drugih kritičnih dobavnih verig, vključno z omejitvijo javnega naročanja omejenih kritičnih obrambnih in vesoljskih tehnologij iz držav zunaj EU; (v) z zmanjševanjem groženj, ki jih predstavljajo neposredne tuje naložbe v podjetja, ki dobavljajo kritične izdelke ali tehnologije, (vi) s podpiranjem razvoja kritičnih tehnologij, komponent in materialov v EU v skladu z dolgoročnimi cilji ter domačih javnih naročil za institucionalno infrastrukturo; (vii) z zagotavljanjem, da imajo zagonska podjetja in podjetja v EU potrebne pogoje za širitev, na primer z ustreznim financiranjem in začasno ugodnejšo tarifno obravnavo za nekatere vložke ter ugodnim ekosistemom kapitalskih trgov.

Prednostna naloga bo podpora obrambni in vesoljski industrijski bazi. Čeprav bo takojšen poudarek na posebnih razmerah z visokim tveganjem, opredeljenih v postopku ocene tveganja, bo Komisija z vidika gospodarske varnosti pozorno spremljala vse ključne industrije, kot so čista tehnologija, energetska ter energetsko intenzivne in krožne industrije, agroživilski, digitalni in elektronski sektor, letalstvo (vključno z aeronavtiko), ladjedelništvo, avtomobilska industrija in zdravstvo.

3.4 Razvoj in ohranjanje vodilnega položaja na področju kritičnih tehnologij

Tveganje: nekatere tretje države in podjetja so pokazali zanimanje za pridobitev nadzora nad nastajajočo ali napredno tehnologijo in strokovnim znanjem EU. V nekaterih primerih je bil cilj takih dejanj ogrožanje sposobnosti Unije za konkuriranje na področju tehnologije. Ta cilj poskušajo doseči s prevzemi, sodelovanjem na področju raziskav in razvoja, obratnim inženiringom ali industrijskim vohunjenjem. Poleg tega poskušajo namerno odvzeti tudi tržni delež inovativnejšim podjetjem, zaradi česar imajo ta manj prihodkov, ki jih lahko vložijo v vrhunske raziskave in razvoj. Gospodarska uspešnost, varnost in geopolitični položaj EU bodo dolgoročno odvisni od ohranjanja in razvoja naših tehnoloških zmogljivosti. Zato je ohranjanje zmogljivosti EU na področju teh tehnologij z izboljšanjem namenskih orodij EU za financiranje ter obravnavanje varnosti in uhajanja informacij v zvezi s temi tehnologijami strateškega pomena. Hkrati je treba posebno pozornost nameniti vse bolj razdrobljenemu izvajanju in izvrševanju nadzora izvoza blaga z dvojno rabo.

Cilj: Komisija bo uporabila svoja orodja, da bi podprla spodbudno okvirno okolje za razvoj kritičnih tehnologij v EU in preprečila ravnanja, ki spodkopavajo prizadevanja EU, z ukrepi proti izkrivljanju. Spremljala bo razvoj trga ter zagotavljala nadaljnjo podporo za raziskave in inovacije v EU, ki jih uresničujejo zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, uveljavljena podjetja, raziskovalne in inovacijske organizacije ter akademski krogi. Poudarek bo na zagotavljanju industrijske uporabe in vrednotenja dosežkov na področju raziskav, razvoja in inovacij v industrijski bazi enotnega trga. 28. režim, ki podjetjem zagotavlja enoten in usklajen sklop pravil na ravni EU za ustanavljanje podjetij, upravljanje, mobilnost in dostop do financiranja, bo okrepil gospodarsko odpornost EU, saj bo omogočil varnejše čezmejno poslovanje ter trdnejše in bolj raznolike dobavne verige.

Komisija bo spodbujala varnost v zvezi z raziskavami in inovacijami ter sprejela spremljevalne ukrepe, potrebne za zmanjševanje tveganja za uhajanje informacij v zvezi s tehnologijo ali strokovnim znanjem, na primer s plenilskimi prevzemi, sodelovanjem na področju raziskav in razvoja ter naložbami v strateške in nastajajoče trge EU na občutljivih lokacijah ali v občutljivih sektorjih, hkrati pa bo še naprej spodbujala zaupanja vredna mednarodna partnerstva na področju raziskav in inovacij, ki so ključna za cilje Unije na področju gospodarske varnosti. Preučila bo, kako zagotoviti, da se lahko podjetja ter raziskovalne in inovacijske organizacije v EU razširijo in preprečijo prevzeme / prenose lastništva, ki so izključno posledica nezadostnih možnosti financiranja iz zaupanja vrednih virov. Hkrati si bo Komisija prizadevala preprečiti dostop subjektov z visokim tveganjem do ukrepov, ki jih podpira Unija na področju kritične tehnologije, če bi se lahko ta izkoristil kot orožje proti EU.

3.5 Preprečevanje dostopa do občutljivih informacij in podatkov, ki bi lahko ogrozili gospodarsko varnost EU

Tveganje: Tretje države pridobijo dostop do občutljivih informacij/podatkov EU ali njenih držav članic, bodisi zaradi industrijskega vohunjenja, dobave strojne ali programske opreme, ki se uporablja v nekaterih izdelkih (npr. povezanih vozilih, 5G/drugih telekomunikacijskih sistemih, infrastrukturi električnega omrežja, platformah za sekvenciranje DNK), bodisi zaradi svojega lastništva nekaterih podjetij, ki imajo občutljive informacije/podatke (npr. upravljavci pristanišč, letališč in prometa, finančna omrežja, modeli umetne inteligence, podatkovni portali, telekomunikacije, osebni podatki ali občutljive tržne informacije), in nadzora nad njimi. Posledice za varnost in javni red so jasne, dodatno pa jih poslabšujejo morebitni gospodarski učinki, na primer povezani z razdrobljenostjo dobavnih verig. V energetskem sektorju to tveganje med drugim zajema tudi primere, ko podjetja iz EU, ki imajo napredne tehnologije za spremljanje in obdelavo operativnih podatkov iz kritične energetske infrastrukture, prevzamejo vlagatelji iz držav nečlanic EU.

Cilj: zmanjšati in po možnosti odpraviti tveganje, da bi subjekti z visokim tveganjem in povezani subjekti dostopali do občutljivih informacij/podatkov EU ali njenih držav članic ter s tem omejiti morebitne negativne učinke na gospodarstvo in varnost EU. Pozornost bo v skladu z ustreznimi postopki namenjena tudi tveganju, ki ga lahko predstavljajo tuji delavci v strateških sektorjih in tuji študenti v visokošolskem izobraževanju, tudi na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM).

3.6 Preprečevanje in blaženje motenj v kritični infrastrukturi EU, ki vplivajo na gospodarstvo EU

Tveganje: tuji akterji povzročajo moteno delovanje kritične infrastrukture EU, vključno s kritično prometno infrastrukturo, infrastrukturo vesoljskih sistemov, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo, zlasti tisto, ki je opredeljena kot strateška za vojaško mobilnost, kar bi lahko imelo kaskadne učinke na evropsko gospodarstvo. Poudarek bo na zagotavljanju stabilnosti zagotovljenih storitev. Do motenj lahko pride zaradi fizičnih, kibernetskih ali hibridnih napadov, vključno s sabotažo celotnih sistemov ali njihovih delov/podkomponent. Lahko bi bili povezani tudi z dobavnimi verigami IKT, na katerih temeljijo kritične komponente ali storitve za kritične infrastrukture. Obstaja tudi tveganje predhodne razmestitve tretjih držav in operaterjev z visokim tveganjem v kritični infrastrukturi EU z namenom, da bi ti pridobili zmogljivosti za povzročanje motenj v njenem delovanju (kadar in če je to potrebno). Poleg tega obstaja tveganje za ugled in verodostojnost, če je določena infrastruktura ogrožena ali dejansko prizadeta. Nazadnje, obstaja tveganje, povezano s tem, da bi lahko tretje države prevzele vodilno vlogo pri določanju mednarodnih standardov, kar bi lahko vplivalo na kritično infrastrukturo.

Cilj: v skladu z ustreznimi strategijami EU za obrambo, notranjo varnost in pripravljenost izvrševati obstoječa pravila za zmanjševanje tveganja uhajanja informacij/vohunjenja ter fizičnih in kibernetskih motenj: (i) z omejevanjem tega, da bi subjekti z visokim tveganjem imeli v lasti evropsko kritično infrastrukturo, jo nadzirali ali upravljali; (ii) s povečanjem ukrepov fizičnega varovanja; (iii) z omejevanjem kibernetske ranljivosti; in (iv) z omejevanjem odvisnosti od posameznih dobaviteljev ali dobaviteljev z visokim tveganjem ter prikritih ranljivosti, dostopa na daljavo skozi stranska vrata ali morebitnih sistemskih motenj v dobavi v zvezi z IKT, zlasti v primerih tehnološke vezanosti ali odvisnosti od dobaviteljev; (v) z rezervacijo kritičnih proizvodnih zmogljivosti EU, ki bi se lahko povečale v času motenj v svetovni dobavni verigi ali zdravstvenih kriz; (vi) s tem, da bo Komisija subjektom z visokim tveganjem preprečila dostop do ukrepov, ki jih podpira Unija, vključno z ukrepi, ki jih podpirajo javne finančne institucije in instrumenti; (vii) s podporo razvoju zaupanja vrednih dobaviteljev kritičnih podkomponent v EU in zaupanja vrednim tretjim državam, da bodo na voljo izvedljive alternative; (viii) s podporo vodilnim pobudam na področju obrambe in z njo povezanih področjih (varovanje vzhodnega krila, evropska pobuda za obrambo pred droni).

4. Ukrepi za krepitev gospodarske varnosti EU

Dostop do kakovostnih informacij in njihova temeljita analiza sta izhodišče za učinkovito in dobro informirano politiko in odločanje EU na področju gospodarske varnosti. V središču teh prizadevanj bo še naprej sistem ocenjevanja tveganj, vzpostavljen s strategijo iz leta 2023. Obstoječa ocenjevanja bodo posodobljena, poglobljena in dopolnjena z novimi na področju kritičnih tehnologij in dobavnih verig.

Komisija bo še naprej razvijala svoje zmogljivosti za zbiranje informacij o gospodarski varnosti. Pospešila bo evidentiranje strateških odvisnosti vzdolž vrednostnih verig, ki prispevajo k ranljivosti gospodarstva Unije in krepila spremljanje in predvidevanje dejanj tretjih držav, katerih cilj je ustvarjanje novih odvisnosti ali ohranjanje obstoječih.

Poleg tega bo uspeh politike EU na področju gospodarske varnosti odvisen od boljšega usklajevanja na ravni EU in z državami članicami. To vključuje oblikovanje skupnega razumevanja groženj gospodarski varnosti, opredelitev konkretnih tveganj in razvoj blažilnih ukrepov. To bi moralo temeljiti na boljšem pretoku informacij, popolnem razumevanju stroškov in koristi ukrepanja EU ter pripravljenosti za skupno ukrepanje, kadar je to potrebno, s čimer bi bil EU zagotovljen položaj moči. Komisija je sprejela potrebne notranje organizacijske ukrepe. Vendar je za ta pristop potreben tudi nov način sodelovanja z državami članicami ter vse bolj med samimi državami članicami in znotraj njih, zlasti na področjih politike, ki so vse bolj strateška, vendar so tradicionalno decentralizirana, kot so raziskave in inovacije.

EU bo še naprej tesno sodelovala z industrijo, in sicer z zagotavljanjem varne izmenjave informacij in bolj strukturiranega sodelovanja. Industrija je na čelu gospodarske varnosti EU. Podjetja morajo postati odpornejša in diverzificirati svoje kritične dobavne verige, zlasti z odpravo popolne odvisnosti od enega samega dobavitelja z visokim tveganjem. Ključno je tudi, da se v njihove poslovne modele vključijo stroški, ki jih prinaša večja diverzifikacija, ob priznavanju koristi, ki jih prinaša odpornost na geopolitična tveganja. To mora biti dvosmeren proces in odgovornost, ki si jo morata deliti javni in zasebni sektor, kar bo oblikovalcem politik omogočalo, da izboljšajo zmogljivosti EU za ocenjevanje ogroženosti in poslovno analitiko ter oboje uporabijo za ukrepanje, hkrati pa industriji pomagajo pri izvajanju blažilnih ukrepov na ravni podjetij.

Komisija bo ob podpori visokega predstavnika: ®Izboljšala svoje zmogljivosti za zbiranje in analizo informacij s hitrejšim napredkom pri ocenjevanju tveganj glede specifičnih kritičnih dobavnih verig, kritične infrastrukture in kritičnih tehnologij ter z rednimi pozivi k predložitvi dokazov za namene pridobitve prispevkov industrije in deležnikov o ranljivostih dobavne verige in izpostavljenosti zunanjemu pritisku.  ®Spodbujala boljše usklajevanje in izmenjavo informacij z državami članicami prek svoje mreže za gospodarsko varnost. Komisija bo mrežo uporabila za spodbujanje priprave scenarijev, uskladitev razumevanja groženj, tveganj in možnosti za ublažitev, olajševanje izmenjave informacij in podporo izvajanju, zlasti pri uporabi orodij, ki so v pristojnosti držav članic. V zvezi s tem bo Komisija zagotovila, da so na voljo ustrezni informacijski sistemi za podporo hitri in varni izmenjavi zaupnih podatkov med državami članicami in z njimi o vprašanjih gospodarske varnosti, ki vključujejo ocene tveganja, kritične subjekte in subjekte z visokim tveganjem ter transakcije, ki bi lahko vzbujale zaskrbljenost. To bo dopolnilo delo mreže EU za ustvarjanje zalog, ki se osredotoča na zagotavljanje oskrbe z osnovnim blagom v kriznih razmerah. ®Vzpostavila informacijsko vozlišče za gospodarsko varnost, v katerem bodo ob podpori ESZD, INTCEN/SIAC 3 , mreže delegacij EU in držav članic ter obstoječih orodij za spremljanje enotnega trga z vidika gospodarstva, kot je obveščanje o dobavnih verigah (SCAN); evidentirala in združila bo razpoložljive informacije v okviru obstoječih javnih in zasebnih mehanizmov ter uskladila zbrane dodatne informacije, pomembne za gospodarsko varnost. To bo vključevalo mehanizem za spremljanje trga za namene zbiranja informacij o razvoju dogodkov na področjih z visokim tveganjem, vključno s hitrimi informacijami o trgovinskih tokovih v sektorjih z diverzifikacijo, da se zagotovi, da ukrepi EU ne bodo ogroženi. Združene bodo tudi informacije o subjektih z visokim tveganjem, da bi se zagotovila podpora postopku ocenjevanja upravičenosti do financiranja EU in sodelovanja v postopku vlaganja ali javnega naročanja v EU. Poleg tega bi evropski carinski organ in EU vozlišče carinskih podatkov omogočila učinkovito podporo in izvrševanje pobud EU, povezanih z gospodarsko varnostjo, kar bi olajšalo tudi izmenjavo ustreznih informacij. ®Okrepila strukturirano sodelovanje delegacij EU, ki se povezujejo z misijami držav članic, drugimi organi EU in poslovno skupnostjo EU, prisotno v tretjih državah; z namenom učinkovitih prispevkov k ocenam tveganja, spremljanju in blaženju z vidika gospodarske varnosti, vključno z olajševanjem izmenjav med podjetji ter med podjetji in državnimi upravami. ®Do tretjega četrtletja leta 2026 ocenila, v kakšnem obsegu akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti (IMERA) omogoča pridobivanje informacij o dobavnih verigah na ravni podjetij od podjetij v sektorjih z visokim tveganjem; na podlagi te analize bo Komisija ocenila potrebo po nadaljnjih ukrepih. ®Priporočila državam članicam, da imenujejo svetovalce na visoki ravni za nacionalno gospodarsko varnost, ki bodo odgovorni za medvladno usklajevanje ocenjevanja in blaženja tveganj za gospodarsko varnost. Komisija bo spodbujala boljše usklajevanje politike in skupnih ukrepov z rednim povezovanjem teh svetovalcev. Svet EU tudi poziva, naj razmisli o rednem sestajanju ustreznih sestav Sveta za razprave na politični ravni. ®Ustanovila zaupanja vredno svetovalno skupino, sestavljeno iz predstavnikov podjetij EU, ki bo med drugim svetovala o specifičnih tveganjih in morebitnih odzivih ter razpravljala o strategijah za zmanjševanje tveganj. Komisija bo predstavnike industrije redno vabila k sodelovanju v sektorskih razpravah mreže za gospodarsko varnost in k poročanju evropskim komisarjem, če bo to ustrezno. ®Vzpostavila informacijski portal o odpornosti trgovine, da bi podjetjem EU v okviru portala za dostop do trgov (A2M) zagotavljala najnovejše informacije o omejitvah izvoza in drugih omejevalnih ukrepih, ki so jih uvedle tretje države, ter o morebitnih tveganjih, povezanih s potrebo po krepitvi odpornosti EU. ®Razširila opazovalnico za kritične tehnologije, da se opredelijo, spremljajo in analizirajo obrambna in vesoljska industrija ter z njima povezane dobavne verige ter zajamejo nastajajoče tehnologije in podpre izvajanje tehnoloških kažipotov EU na ravni EU in nacionalni ravni, ki izhajajo iz njih. ®Uporabila prihodnji strokovni center za varnost raziskav za spodbujanje varnosti raziskav in povečanje odpornosti raziskovalne skupnosti, vključno z razvojem platforme za potrebno skrbnost, s katero se zagotovi podpora univerzam pri izbiri njihovih mednarodnih partnerjev. ®Preučila načine za uskladitev držav kandidatk z našim pristopom h gospodarski varnosti in njihovo vključitev vanj, zlasti na tistih področjih, na katerih lahko njihove ranljivosti na področju gospodarske varnosti pomenijo varnostno tveganje za EU.

EU lahko na osnovi okrepljene analize in upravljanja bolje uresničuje svoje cilje gospodarske varnosti (i) s pojasnitvijo in izboljšanjem uporabe obstoječih orodij ter (ii) z razvojem novih orodij, kjer je to potrebno.

Prvič, Komisija bo prilagodila način uporabe nekaterih orodij, da bi bila ta učinkovitejša pri obvladovanju tveganj za gospodarsko varnost, in si bo prizadevala izboljšati usklajevanje med temi orodji.

Komisija bo sprejela naslednje ukrepe za izboljšanje uporabe orodij: ®Financiranje EU: ·V prihodnje bo Komisija pri svojih dejavnostih financiranja spodbujala projekte, ki podpirajo gospodarsko varnost EU.   ·Zlasti bi morala mobilizirati zadostno raven financiranja za zmanjševanje odvisnosti od kritičnih tehnologij, komponent in materialov, zlasti v strateških sektorjih, kot sta vesoljski in obrambni, vključno s celovitim izvajanjem tehnoloških kažipotov opazovalnice za kritične tehnologije. ·Komisija, države članice in izvajalski partnerji bi si morali prizadevati, da subjektom z visokim tveganjem preprečijo dostop do občutljivih ukrepov, ki jih podpira Unija. Člen 136 finančne uredbe zagotavlja horizontalno pravno podlago za zaščito varnosti in javnega reda EU, kadar Komisija in izvajalski partnerji izvršujejo proračun EU. To omogoča, da se subjektom z visokim tveganjem prepreči črpanje sredstev EU ter da se subjektom iz tretjih držav, ki ogrožajo interese gospodarske varnosti EU, omeji dostop do sredstev EU v strateških sektorjih ter na področjih kritične tehnologije in infrastrukture. V izogib dvomom izvajalski partnerji ne bi smeli podpirati projektov, ki so v nasprotju z navedenim, vključno z operacijami na lastno odgovornost. V ta namen in za zagotovitev boljše usklajenosti politik med programi EU in cilji gospodarske varnosti bodo smernice na voljo v prvem četrtletju leta 2026, s čimer se bo podprl razvoj bolj povezanega in učinkovitega pristopa. Poleg tega bo Komisija spodbujala države članice, skupino EIB ter druge mednarodne finančne institucije / nacionalne spodbujevalne banke in institucije, ki izvršujejo nacionalne proračune ali proračun EU, naj prednostno podpirajo podjetja EU, ki zmanjšujejo tuje odvisnosti v kritičnih sektorjih, zlasti pri specifičnih projektih, kritičnih tehnologijah in kritični infrastrukturi, ki so opredeljeni kot visoko tvegani. Podobno bi bilo treba dobaviteljem iz tretjih držav z visokim tveganjem preprečiti dostop do financiranja EU in nacionalnega financiranja, kadar se na podlagi specifičnih meril ugotovi, da te tretje države ogrožajo interese gospodarske varnosti EU. ®Pregled neposrednih tujih naložb: ·Pripravljene bodo smernice na podlagi izkušenj z izvajanjem sedanje uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, da se zagotovi dosleden pristop nacionalnih organov k pregledovanju, tudi v strateških sektorjih. V smernicah bo določeno tudi, kako upoštevati morebitno kumulativno tveganje več naložb. Ta pravila bodo dopolnjena s smernicami o medsebojnih učinkih vseh zahtev na ravni EU in uporabe nacionalnih mehanizmov pregleda v finančnem sektorju. ®Nadzor izvoza blaga z dvojno rabo: ·Izvedena bo splošna ocena uredbe o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo. Komisija bo v okviru te ocene ocenila, ali uredba dosega svoje cilje glede na nove geopolitične in geoekonomske razmere, vključno z učinki vse večje uporabe enostranskih kontrol, ki lahko vplivajo tudi na enotni trg. Skupaj z državami članicami bo še naprej preučevala, kako v tem novem okviru učinkovito sprejeti pravila o evropskih kontrolah na nastajajočih tehnoloških področjih. Komisija bo med postopkom ocenjevanja zagotovila dejavno sodelovanje z deležniki iz držav članic, industrije, raziskovalnih inštitutov in akademskih krogov. ®Instrumenti trgovinske zaščite: ·Ko se bo začel postopek v zadevi, ki je pomembna za gospodarsko varnost EU, se bo gospodarska varnost EU odražala v izvedbi preiskave in zasnovi morebitnih ukrepov. ®Orodja na področju notranjega trga, carin in konkurence: ·Uredba o tujih subvencijah bo v celoti izkoriščena, da se ohrani poštena konkurenca na področjih, na katerih tuje subvencije povzročajo izkrivljanja, ki pomenijo tveganja za gospodarsko varnost. ·Države članice bodo spodbujane, naj v celoti izkoristijo obstoječe možnosti državne pomoči, kot so okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji, smernice o regionalni pomoči, okvir za raziskave, razvoj in inovacije, uredba o splošnih skupinskih izjemah in pomembni projekti skupnega evropskega interesa kot instrumenti za krepitev odpornosti. ·Pregledana bo uporaba strateških carinskih instrumentov (tarifnih opustitev, avtonomnih kvot) za ključne vložke, da bi se podprla konkurenčnost podjetij Unije.

Drugič, Komisija bo razvila nove ukrepe za izboljšanje gospodarske varnosti EU.

Komisija bo: ®Preučila vzpostavitev pilotnega mehanizma za spremljanje zagonskih podjetij na ravni EU, namenjenega prepoznavanju zagonskih podjetij na kritičnih tehnoloških področjih, ki so izpostavljena tveganju sovražnih tujih prevzemov, ter bo ta podjetja preusmerila k alternativnim naložbam EU in drugim oblikam podpore (npr. svetovanju, krepitvi zmogljivosti, povezovanju z vlagatelji). Mehanizem bi deloval v kombinaciji z obstoječimi pobudami, kot je strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi. ®Sodelovala z nadzornimi organi za spremljanje portfeljskih naložb (ki ne spadajo na področje uporabe mehanizma sodelovanja v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami) na področjih, ki so za namene gospodarske varnosti opredeljena kot področja z visokim tveganjem. ®Vključila vidik gospodarske varnosti za ključne strateške sektorje v prihodnje orodje za usklajevanje konkurenčnosti. ®Krepila industrijsko bazo EU in odpornost dobavnih verig z aktom o pospeševanju industrije. ®Kot je navedeno v akcijskem načrtu ResourceEU, nadalje razvijala sekundarne trge za kritične surovine, tudi z aktom o krožnem gospodarstvu, da se olajša financiranje strateških projektov na področju kritičnih surovin na področjih, ki so za namene gospodarske varnosti opredeljena kot področja z visokim tveganjem. ®Do tretjega četrtletja leta 2026 ocenila načine za krepitev zaščite industrije pred nepoštenimi trgovinskimi politikami in negativnim razvojem dogodkov na svetovnem trgu, kot je presežna zmogljivost. V zvezi s tem bo Komisija ocenila učinkovitost in ustreznost obstoječih orodij ter proučila potrebo po morebitnih novih ukrepih. ®Pregledala akt o blokiranju, da se poenostavi njegova uporaba in zmanjšajo stroški izpolnjevanja obveznosti za osebe in podjetja iz EU ter ustvari verodostojno odvračanje od ekstrateritorialne uporabe sankcij tretjih držav. To bo okrepilo evropsko gospodarsko varnost z boljšo zaščito gospodarskih subjektov EU pred nasprotujočimi si ukrepi tretjih držav ter z zagotavljanjem bolj predvidljivega, učinkovitejšega in odločnejšega okvira. ®Preučila načine za spodbujanje podjetij v specifičnih sektorjih z visokim tveganjem, da se zagotovi dobava od vsaj dveh različnih dobaviteljev in omeji izpostavljenost enemu samemu prevladujočemu dobavitelju. ®Preučila možnosti za zagotavljanje finančne podpore podjetjem, za katera veljajo odločitve o pregledu neposrednih tujih naložb, v primerih, ko bi bila njihova finančna vzdržnost brez naložb lahko ogrožena, ne da bi pri tem posegla v pravila o državni pomoči; ®V okviru pregleda direktiv o javnem naročanju predlagala merila za dajanje prednosti specifičnim evropskim strateškim sektorjem, v katerih naša javna naročila spodbujajo povpraševanje, zaradi česar ima evropska industrija vodilni položaj, povečuje se naša odpornost in blažijo tveganja za varnost. ®Spodbudila podjetja k zmanjšanju odvisnosti na nastajajočih tehnoloških področjih v okviru prihodnjega akta o čipih 2.0, akta o kvantni tehnologiji, akta o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence ter strategije Komisije o odprti kodi. ®Uporabila prihodnji pregled akta o kibernetski varnosti, da bi na ravni EU uvedla omejitve dostopa dobaviteljev z visokim tveganjem do kritične infrastrukture.

5. Zaključek

EU bo še naprej trdno zavezana odprti trgovini, ki temelji na pravilih, naložbenim odnosom in mednarodnemu sodelovanju. Zato bo še naprej podpirala odprto trgovino in naložbe s partnerji po vsem svetu ter uživala prednosti, ki iz tega izhajajo. Hkrati je v današnjem geopolitičnem okolju nujno, da se gospodarska varnost EU zaščiti. Obravnavanje tveganj, ki izhajajo iz odprtosti, je ključnega pomena za njeno ohranitev, pa tudi za našo širšo varnost in konkurenčnost naše industrije.

EU že ima na voljo mnoga orodja za doseganje tega cilja. Te instrumente je treba dandanes uporabljati strateško in jih po potrebi še izboljšati, da bi lahko verodostojno odvračali od groženj gospodarski varnosti EU, še preden se te pojavijo, in se učinkovito odzivali nanje, kadar se pojavijo. Da bi to dosegli, si morajo Komisija, Evropski parlament in države članice skupaj prizadevati za učinkovito in informirano odločanje ter pri tem tesno sodelovati z industrijo.

EU je odločena, da bo bolj proaktivno, strateško in usklajeno uporabljala vsa razpoložljiva orodja za dolgoročno izgradnjo močnega, varnega in odpornega gospodarstva ter učinkovito delovala v novih geopolitičnih in geoekonomskih razmerah, ki oblikujejo svetovno trgovino.

(1)

JOIN(2023) 20 final.

(2)

COM(2024) 75 z dne 19. februarja 2025.

(3)

Obveščevalni in situacijski center EU (EU INTCEN) pri Evropski službi za zunanje delovanje je del enotne zmogljivosti EU za analizo obveščevalnih podatkov (SIAC) in je civilni obveščevalni center EU, ki odločevalcem v vseh institucijah EU zagotavlja poglobljeno analizo.