52020DC0501

(4)Več držav članic je razglasilo izredne razmere ali uvedlo izredne ukrepe. Vsi izredni ukrepi bi morali biti strogo sorazmerni, potrebni, časovno omejeni ter skladni z evropskimi in mednarodnimi standardi. Zanje bi morala veljati demokratični nadzor in neodvisni sodni nadzor.

(5)Komisija je 20. marca 2020 sprejela sporočilo o uporabi splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast 5 . Klavzula, kot je določena v členih 5(1), 6(3), 9(1) in 10(3) Uredbe (ES) št. 1466/97 ter členih 3(5) in 5(2) Uredbe (ES) št. 1467/97, olajšuje usklajevanje proračunskih politik v času resnega upada gospodarske aktivnosti. Komisija se je v svojem sporočilu strinjala s Svetom, da glede na pričakovani resni upad gospodarske aktivnosti zaradi izbruha COVID-19 sedanje razmere dovoljujejo uporabo klavzule. Ministri za finance držav članic so se 23. marca 2020 strinjali z oceno Komisije. Uporaba splošne odstopne klavzule omogoča začasni odklon od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, če to srednjeročno ne ogroža vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se lahko Svet na priporočilo Komisije odloči, da za korektivni del sprejme revidirano fiskalno usmeritev. Splošna odstopna klavzula ne pomeni začasne prekinitve postopkov Pakta za stabilnost in rast. Državam članicam omogoča, da odstopajo od proračunskih zahtev, ki bi se sicer uporabljale, Komisiji in Svetu pa, da sprejmeta potrebne ukrepe za usklajevanje politik v okviru Pakta.

(6)Potrebno je nadaljnje ukrepanje za omejitev širjenja in nadziranje pandemije, okrepitev odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov, ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije s podpornimi ukrepi za podjetja in gospodinjstva ter zagotovitev ustreznih zdravstvenih in varnostnih pogojev na delovnem mestu, da bi se ponovno vzpostavila gospodarska aktivnost. Unija bi morala v celoti izkoristiti različna orodja, ki so ji na voljo za podporo prizadevanjem držav članic na teh področjih. Hkrati bi morale države članice in Unija sodelovati pri pripravi ukrepov, potrebnih za vrnitev v normalno delovanje naših družb in gospodarstev ter trajnostne rasti, med drugim vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter ob upoštevanju vseh spoznanj, pridobljenih med krizo.

(7)Kriza zaradi COVID-19 je razkrila prožnost, ki jo enotni trg omogoča za prilagajanje na izredne okoliščine. Da pa bi se zagotovil hiter in neoviran prehod v fazo okrevanja ter prosti pretok blaga, storitev in delavcev, je treba izredne ukrepe, ki ovirajo normalno delovanje enotnega trga, odpraviti takoj, ko ne bodo več nujno potrebni. Trenutna kriza je pokazala na potrebo po načrtih za pripravljenost na krize v zdravstvenem sektorju, ki vključujejo zlasti boljše nabavne strategije, diverzificirane dobavne verige in strateške zaloge osnovne opreme. To so ključni elementi za razvoj širših načrtov za pripravljenost na krize.

(8)Zakonodajalec Unije je že spremenil ustrezna zakonodajna okvira 6 , da bi lahko države članice za ublažitev izrednih učinkov pandemije COVID-19 uporabile vsa neporabljena sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Te spremembe bodo zagotovile dodatno prožnost ter poenostavljene in racionalizirane postopke. Za zmanjšanje pritiskov na denarni tok lahko države članice v obračunskem letu 2020–2021 uporabijo tudi 100-odstotno stopnjo sofinanciranja iz proračuna Unije. Belgija je pozvana, da v celoti izkoristi navedene možnosti za pomoč posameznikom in sektorjem, ki so jih opisani izzivi najbolj prizadeli.

(9)Socialno-ekonomske posledice pandemije bodo zaradi različne specializacije po vsej verjetnosti neenakomerno porazdeljene po regijah. To pomeni znatno tveganje za poglobitev razlik v belgijskih regijah in med njimi. V povezavi s tveganjem začasne prekinitve procesa konvergence med državami članicami sedanje razmere zahtevajo ciljno usmerjene odzive politike.

(10)Belgija je 30. aprila 2020 predložila nacionalni reformni program za leto 2020 in program stabilnosti za leto 2020. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(11)Za Belgijo trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga.

(12)Svet je 13. julija 2018 Belgiji priporočil, naj zagotovi, da nominalna stopnja rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov 7 v letu 2019 ne bo presegla 1,8 %, kar ustreza letni strukturni prilagoditvi v višini 0,6 % BDP. Ker je bilo ocenjeno, da je Belgija upravičena do zahtevanega začasnega odklona v višini 0,5 % BDP v skladu s klavzulo o strukturnih reformah, je bila zahtevana strukturna prilagoditev za leto 2019 znižana na 0,1 % BDP, kar ustreza nominalni stopnji rasti neto primarnih odhodkov, ki v letu 2019 ni presegla 2,8 %. Celovita ocena Komisije za leto 2019 ter za leti 2018 in 2019 skupaj potrjuje znaten odklon od priporočene prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja. To je pomemben dejavnik v poročilu, ki ga je Komisija pripravila v skladu s členom 126(3) Pogodbe in v katerem ocenjuje, kako je Belgija v letu 2019 izpolnjevala merilo glede dolga.

(13)V programu stabilnosti za leto 2020 vlada načrtuje, da se bo nominalni saldo poslabšal s primanjkljaja v višini 1,9 % BDP v letu 2019 na primanjkljaj v višini 7,5 % BDP v letu 2020. Glede na program stabilnosti za leto 2020 naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP po zmanjšanju na 98,6 % BDP v letu 2019 povečal na približno 115 % BDP v letu 2020. Na makroekonomske in fiskalne obete vpliva velika negotovost zaradi pandemije COVID-19.

(14)Belgija je v odziv na pandemijo COVID-19 in v okviru usklajenega pristopa Unije sprejela proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojega zdravstvenega sistema, zajezitev pandemije ter zagotovitev pomoči posameznikom in sektorjem, ki so bili še posebej prizadeti. Glede na program stabilnosti za leto 2020 so navedeni proračunski ukrepi znašali 2,3 % BDP. Med ukrepi so zvezna shema za začasno brezposelnost, nadomestni dohodek za samozaposlene, zvezne rezervacije za odhodke v zvezi s krizo, razna regionalna nadomestila za podjetja in sektorske subvencije. Količinska opredelitev ukrepov, ki povečujejo primanjkljaj, po upoštevanju različne obravnave stroškov avtomatskih stabilizatorjev na splošno sovpada z ocenami Komisije. Poleg tega je Belgija napovedala ukrepe, ki ne bodo imeli neposrednega proračunskega učinka, vendar bodo prispevali k podpiranju likvidnosti podjetij. Ti ukrepi zadevajo tako zvezna kot regionalna poroštva za posojila za podjetja in samozaposlene ter so v programu stabilnosti za leto 2020 ocenjeni na 11,8 % BDP. Uvedeni so bili tudi odlogi plačila davkov, zlasti dohodnine, davkov od dohodkov pravnih oseb in socialnih prispevkov, vendar v programu stabilnosti za leto 2020 niso količinsko opredeljeni. Ukrepi, ki jih je sprejela Belgija, so na splošno v skladu s smernicami iz sporočila Komisije o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh COVID-19. Polno izvajanje navedenih ukrepov in nato preusmeritev fiskalnih politik v doseganje preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev, če gospodarske razmere to dopuščajo, bosta srednjeročno prispevala k ohranitvi vzdržnosti javnih financ.

(15)Glede na pomladansko napoved Komisije 2020 in ob predpostavki nespremenjenih politik naj bi saldo sektorja država Belgije v letu 2020 znašal –8,9 % BDP, v letu 2021 pa –4,2 % BDP. Delež dolga sektorja država naj bi v letu 2020 dosegel 113,8 % BDP.

(16)Komisija je 20. maja 2020 izdala poročilo, pripravljeno v skladu s členom 126(3) Pogodbe, ker Belgija v letu 2019 ni izpolnjevala pravila glede dolga in ker naj bi v letu 2020 presegla prag primanjkljaja v višini 3 % BDP. Na splošno analiza kaže, da merili glede primanjkljaja in dolga, kakor sta opredeljeni v Pogodbi in Uredbi (ES) št. 1467/1997, nista izpolnjeni.

(17)Belgijski organi so se na izbruh pandemije COVID-19 odzvali s sprejetjem celovitega svežnja ukrepov za ublažitev socialnih in gospodarskih posledic hudega upada gospodarske aktivnosti. Vzpostavljena je bila poroštvena shema v višini 50 milijard EUR za nova kratkoročna posojila za poslovno vzdržna podjetja. Regije in skupnosti so tudi uvedle poroštva za premostitvena in navadna poslovna posojila, likvidnostno podporo za podjetja v obliki neposrednih posojil in ukrepe za finančno podporo podjetjem, ki jih je kriza najbolj prizadela. Povračilo obstoječih hipotekarnih posojil in poslovnih posojil se lahko podaljša. Uveden je bil začasni moratorij na stečajni postopek za močno prizadeta podjetja. Uvedene so bile tudi različne spodbude, namenjene temu, da bi več delavcev ostalo na delovnem mestu ali ponovno začelo delati, kar bi zagotovilo neprekinjeno poslovanje. V nekaterih primerih se lahko socialni prispevki in plačilo davkov, na primer davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine, odložijo ali pa so oproščeni. Zvezna vlada je pripravila shemo za začasno brezposelnost zaradi višje sile, ki zagotavlja večje socialne prejemke in je na voljo podjetjem, ki jih je prizadela kriza. Samozaposlenim osebam, ki so morale prekiniti dejavnost za vsaj sedem zaporednih dni, se odobri mesečno nadomestilo dohodka. Postopno zniževanje denarnih nadomestil za brezposelnost je začasno zamrznjeno. Zvezna vlada tudi pripravlja dodaten sveženj ukrepov za spopadanje z insolventnostjo podjetij, kot je na primer oprostitev plačila davka od dohodkov pravnih oseb ali dohodnine za davčno leto 2020.

(18)Belgijski zdravstveni sistem uspešno zagotavlja akutno oskrbo v bolnišnicah. Vendar je izbruh COVID-19 opozoril na številne pomanjkljivosti v odpornosti zdravstvenega sistema na hudo javnozdravstveno krizo. Razkril je, da se Belgija sooča s strukturnim pomanjkanjem zdravstvenih delavcev, kar je treba obravnavati. V neposredni prihodnosti bo še naprej ključno zagotavljanje kritičnih medicinskih izdelkov, zlasti zaščitne opreme za zaposlene v zdravstvu in na drugih izpostavljenih delovnih mestih. V kratkoročnem in srednjeročnem obdobju bo za zagotovitev učinkovitega upravljanja javnozdravstvene krize, kakršno je povzročil COVID-19, bistvenega pomena javnozdravstvena strategija, ki je povsem usklajena s politikami preventive in dolgotrajne oskrbe. Pomemben temelj v tem okviru je nemoteno izvajanje dogovora ministrske konference o javnem zdravju, v skladu s katerim sta bolnišnično osebje in infrastruktura (zvezna pristojnost) na razpolago ustanovam za dolgotrajno oskrbo (pristojnost skupnosti).

(19)Zaposlenost je v letu 2019 in začetku leta 2020 dosegla rekordno visoko raven, vendar je kriza zaradi COVID-19 nenadno zavrla rast zaposlovanja v Belgiji. Obstoječe sheme dohodkovne podpore v Belgiji, kot sta na primer sistem začasne brezposelnosti za zaposlene in premostitvena pravica za samozaposlene, zagotavljajo delno nadomestilo za izgubo dohodka zaradi krajšega delovnega časa. Te sheme skrajšanega delovnega časa imajo pomembno vlogo pri omejevanju posledic zmanjšanja proizvodnje za raven zaposlenosti. Kljub temu naj bi se brezposelnost v letu 2020 povišala na 7 %, v letu 2021 pa rahlo znižala na 6,6 %. Da povišanje brezposelnosti ne bi postalo strukturno, bodo potrebna nadaljnja prizadevanja za večjo učinkovitost obstoječih aktivnih politik zaposlovanja, ki so še vedno neučinkovite, kar je razvidno iz visokega deleža brezposelnih, ki sodelujejo v aktivnih ukrepih trga dela, in omejenega prehajanja iz brezposelnosti v zaposlitev. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti zagotavljanju celovitega pristopa za tiste, ki so najdlje od trga dela in ki jih bodo verjetno negativne socialno-ekonomske posledice krize najbolj prizadele. Ranljive skupine zajemajo zlasti nizko usposobljene osebe, osebe z migrantskim ozadjem in invalide. Davčni primež stroškov dela je v povprečju visok pri vseh ravneh plač, razen pri zaposlenih z zelo nizkimi dohodki (50 % povprečne plače). To je pomemben dejavnik razmeroma visokih stroškov dela in lahko negativno vpliva na povpraševanje po delovni sili, zlasti pri delovnih mestih z nizko produktivnostjo.

(20)Spodbujati bi bilo treba mobilnost delovne sile v smeri sektorjev, v katerih obstaja veliko pomanjkanje, vključno z zdravstvenim sektorjem, sektorjem informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter tehničnimi in strokovnimi poklici. Ob tem bo nastala velika potreba po ponovnem usposabljanju in izpopolnjevanju, zaradi česar bo treba povišati raven udeležbe odraslih v izobraževanju in usposabljanju, med drugim tudi z obdobji skrajšanega delovnega časa. Obstajajo pomisleki, da obstoječe sheme spodbud za usposabljanje ne dosežejo oseb, ki bi z njimi največ pridobile, na primer nizko usposobljenih in starejših delavcev ter oseb z migrantskim ozadjem. Slabo jezikovno znanje je velika ovira zlasti v dvojezični bruseljski regiji. Skupnosti sprejemajo ukrepe, da bi se na študij naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike vpisalo več študentov, vendar bi se bilo mogoče z obsežnejšimi strategijami bolje pripraviti na prihodnje povpraševanje na trgu. Splošna raven digitalnih spretnosti in znanj je dobra, vendar še naprej stagnira. Med mladimi, zlasti tistimi z nizko izobrazbo, je raven digitalnih spretnosti in znanj nižja od povprečja EU in v zadnjih letih upada. Za zagotavljanje dostopa do izobraževanja na daljavo je bistvena razpoložljivost ustrezne opreme in internetnih povezav za vse študente, potrebne pa so tudi sheme usposabljanja in mentoriranja učiteljev. To je potrebno tudi zato, da se obstoječe neenakosti v izobraževalnem sistemu zaradi krize ne bi še poglobile.

(21)Belgija je sprejela številne sheme za podporo likvidnosti podjetij, vključno s shemo državnih poroštev za posojila in več regionalnimi shemami, priglašenimi v okviru začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19. Učinkovito in uspešno izvajanje takih shem, tudi s strani posrednikov, je ključnega pomena, da se podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim osebam, zagotovi, da bodo imeli od teh shem korist in da si bodo lahko hitreje opomogli. Pri oblikovanju in izvajanju teh ukrepov je treba upoštevati odpornost bančnega sektorja, vključno s posredniki.

(22)Kljub vladnim prizadevanjem znaša upravno breme za podjetja približno 7 milijard EUR na leto (1,6 % BDP), kar je večinoma rezultat skladnosti s predpisi na področju obdavčevanja in delovnega prava. Davčni sistem je zaradi različnih davčnih odhodkov zapleten. Upravljanje plačilnih list za podjetja je zapleteno, zlasti za podjetja, ki morajo delovati v različnih regionalnih sistemih. Podjetja se soočajo z vse večjimi zamudami plačil javnih organov, kar prispeva k propadu podjetij in škoduje poslovnemu okolju. Prihaja do velikih zamud pri gradbenih dovoljenjih ter priključkih za elektriko in vodo. Postopek prenosa nepremičnine je med najpočasnejšimi in najdražjimi v EU. Med vstopnimi pogoji za obrtniške/gradbene storitve so med regijami velika odstopanja. Pravila o delovnem času trgovin, razprodajah, popustih in distribucijskih poteh za prodajo zdravil brez recepta škodijo operativnemu okolju za trgovce na drobno. Uvajanje tehnologije 5G zadržujejo med drugim stroge omejitve sevanja (zlasti v Bruslju), ki so sicer različne v vsaki regiji, visoki davki za antene v Bruslju in dolgotrajen postopek izdaje dovoljenj za začetek uporabe anten. Na področju insolventnosti ni posebnega poenostavljenega postopka izvensodne poravnave za mala in srednja podjetja, postopek v primeru insolventnosti pa lahko začne le dolžnik. Kljub postopnemu izboljšanju se pravosodni sistem še vedno sooča s prenizko ravnjo digitalizacije in nezadostnimi viri. Dolgotrajni postopki v upravnem sodstvu povzročajo občutne zamude pri zadevah v zvezi z javnimi naročili in gradbenimi dovoljenji. Organi, ki so ključni za uveljavljanje nadzora trga, konkurence in železniškega prometa, imajo premalo zaposlenih, da bi izvajali svoje naloge.

(23)Za pospešitev gospodarskega okrevanja bo pomembno dati prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbujati zasebne naložbe, med drugim z ustreznimi reformami. Kot je navedeno v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za obdobje 2021–2030, ima Belgija znatne potrebe po naložbah v trajnostni promet, zlasti za odpravljanje zastojev in uvajanje električne mobilnosti. Pred krizo so belgijske regije napovedale obsežne večletne načrte za prometno infrastrukturo. V teku je večja naložba v primestno železniško infrastrukturo okrog Bruslja, signalizacijo ter železniške povezave s pristaniščem in sosednjimi državami. V nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu so bile ugotovljene velike potrebe po naložbah v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in prožno proizvodnjo energije, energetske povezave, pametna omrežja, shranjevanje in učinkovito rabo energije, da bi se dosegli energetski cilji Evrope ter da se uresniči zaveza Belgije, da do leta 2025 v celoti opusti proizvodnjo jedrske energije in prenovi 80 % stavbnega fonda, ki je bil zgrajen pred uvedbo energetskih standardov. V primerjavi z razmeroma visoko intenzivnostjo zasebnih raziskav in razvoja je intenzivnost javnih raziskav in razvoja še naprej nekoliko pod večino držav članic, ki so na podobni stopnji gospodarskega razvoja. Belgija tvega zaostanek pri uvajanju tehnologije 5G, saj ne načrtuje, da bi pionirske pasove 5G dodelila v rokih iz zakonodaje Unije. Marca 2020 so belgijski organi začeli javno posvetovanje o začasni rešitvi z začasnimi nacionalnimi dovoljenji za 200 MHz razpoložljivega spektra v pasu 3,6–3,8 GHz. Načrtovanje programov Sklada za pravični prehod za obdobje 2021–2027 bi Belgiji lahko pomagalo nasloviti nekatere izzive, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, zlasti na območjih iz Priloge D k poročilu o državi. To bi Belgiji omogočilo, da navedeni sklad čim bolje izkoristi.

(24)Medtem ko se letošnja priporočila za posamezne države osredotočajo na blažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije in spodbujanje gospodarskega okrevanja, so priporočila iz leta 2019, ki jih je Svet sprejel 9. julija 2019, zajemala tudi reforme, ki so bistvene za reševanje srednje- do dolgoročnih strukturnih izzivov. Lanska priporočila še vedno veljajo in se bodo še naprej spremljala skozi celoten cikel evropskega semestra v prihodnjem letu. To velja tudi za priporočila glede gospodarskih politik v zvezi z naložbami. Ta bi bilo treba upoštevati pri strateškem načrtovanju programov kohezijske politike po letu 2020, vključno z ukrepi za ublažitev posledic krize in izhodnimi strategijami v zvezi z njo.

(25)Evropski semester določa okvir za nadaljnje usklajevanje ekonomskih politik in politike zaposlovanja v Uniji, ki lahko prispeva k trajnostnemu gospodarstvu. Države članice so v svojih nacionalnih reformnih programih za leto 2020 ocenile napredek pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja OZN. Z zagotavljanjem polnega izvajanja spodaj navedenih priporočil bo Belgija prispevala k napredku pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja in k skupnim prizadevanjem za zagotovitev konkurenčne trajnostnosti v Uniji.

(26)Tesno sodelovanje med gospodarstvi v ekonomski in monetarni uniji je ključno za hitro okrevanje od gospodarskih posledic COVID-19. Belgija bi morala kot država članica, katere valuta je euro, in ob upoštevanju političnih smernic Euroskupine poskrbeti, da bodo njene politike še naprej skladne s priporočili za euroobmočje in usklajene s politikami drugih držav članic euroobmočja.

(27)V okviru evropskega semestra za leto 2020 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Belgije in jo objavila v poročilu o državi za leto 2020. Prav tako je ocenila program stabilnosti za leto 2020, nacionalni reformni program za leto 2020 in ukrepanje po priporočilih, ki jih je Belgija prejela v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije tako, da se prispevek na ravni Unije vključi v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri svoji oceni ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko v Belgiji, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami Unije.

(28)Svet je ob upoštevanju navedene ocene preučil program stabilnosti za leto 2020, njegovo mnenje 8 pa je izraženo zlasti v priporočilu 1 spodaj –

PRIPOROČA, da Belgija v letih 2020 in 2021 ukrepa tako, da:

1.v skladu s splošno odstopno klavzulo sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovit odziv na epidemijo, ohranitev gospodarstva in podporo okrevanju, ki bo sledilo; če gospodarske razmere to omogočajo, izvaja fiskalne politike, namenjene doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga ob krepitvi naložb; okrepi splošno odpornost zdravstvenega sistema in zagotovi dobavo kritičnih medicinskih izdelkov;

2.ublaži učinek krize na zaposlovanje in socialne razmere, zlasti s spodbujanjem aktivnih ukrepov trga dela ter razvoja znanj in spretnosti;

3.zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za zagotavljanje likvidnosti za pomoč malim in srednjim podjetjem ter samozaposlenim in za izboljšanje poslovnega okolja; daje prednost zrelim javnim naložbenim projektom in spodbuja zasebne naložbe za pospešitev okrevanja gospodarstva; osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na infrastrukturo za trajnostni promet, čisto in učinkovito proizvodnjo in porabo energije, digitalno infrastrukturo, kot so 5G in gigabitna omrežja, ter raziskave in inovacije.

V Bruslju,

Za Svet

Predsednik

Choose the experimental features you want to try