EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 6.2.2018

COM(2018) 65 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

VERODOSTOJNA ŠIRITVENA PERSPEKTIVA IN OKREPLJENO SODELOVANJE EU Z ZAHODNIM BALKANOM

V govoru o stanju v Uniji leta 2017 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ponovno potrdil evropsko prihodnost držav Zahodnega Balkana:

„Če želimo več stabilnosti v sosedstvu, moramo ohraniti verodostojno širitveno perspektivo za države Zahodnega Balkana. Jasno je, da v mandatu te Komisije in tega Parlamenta ne bo nadaljnje širitve. Nobena država kandidatka še ni pripravljena. A pozneje bo Evropska unija imela več kot 27 članic. V pogajanjih morajo kandidatke za pristop dati absolutno prednost načelu pravne države, sodstvu in temeljnim pravicam.

Voditelji držav ali vlad EU od nekdaj podpirajo evropsko pot regije, nazadnje so to storili v sklepih predsednika Evropskega sveta marca 2017:

„Evropski svet [je] ponovno [...] potrdil, da odločno podpira evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Pozdravlja napredek, ki so ga dosegle države na tem območju, in poudarja, da EU ostaja zavezana in dejavna na vseh ravneh ter bo te države podpirala pri izvajanju reform in projektov, usmerjenih k EU.“

Države Zahodnega Balkana so del Evrope in so geografsko obkrožene z državami članicami EU. Prebivalci EU in regije imajo skupno dediščino in zgodovino, njihovo prihodnost pa usmerjajo skupne priložnosti in izzivi. EU je že dolgo zelo dejavna v regiji, od Evropskega sveta v Solunu leta 2003 pa podpira tudi prihodnost te regije kot sestavnega dela Unije.

Od takrat je evropska perspektiva regije z izboljšanim demokratičnim procesom državam pomagala doseči splošne politične in gospodarske reforme. Liberalizacija vizumskega režima in precej izboljšano regionalno sodelovanje spodbujata bolj odprte družbe. V letu 2016 je skupni obseg trgovine z EU znašal več kot 43 milijard EUR, kar je 80 % več kot leta 2008, precejšnje pa so tudi možnosti za nadaljnjo rast. Podjetja iz EU so tudi največji investitorji v državah Zahodnega Balkana, saj so le v zadnjih petih letih v regiji izvedli za več kot 10 milijard EUR neposrednih tujih naložb. Medsebojno povezanost in soodvisnost regije z Evropsko unijo je bilo opaziti v migracijski krizi. Države iz regije vse bolj delujejo kot partnerji na svetovni ravni.

Ta velika in na uspešnosti temelječa možnost članstva v EU za države Zahodnega Balkana je v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu same Unije. To je geostrateška naložba v stabilno, močno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah. Gre za močno orodje za spodbujanje demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Verodostojna možnost pristopa je ključna gonilna sila sprememb v regiji in s tem krepi našo kolektivno povezovanje, varnost ter blaginjo na socialnem in drugih področjih. Še vedno je bistvenega pomena za spodbujanje sprave in stabilnosti.

Poleg tega mora biti širitvena politika EU sestavni del širše strategije za krepitev Unije do leta 2025, kot je povedal predsednik Juncker v svojem govoru o stanju v Uniji septembra 2017, saj pomeni naložbo v varnost, gospodarsko rast in vpliv ter v zmožnost države, da zaščiti svoje državljane.

Vendar mora naša Unija postati močnejša in se okrepiti, preden lahko nadaljuje širitev. Zato bo Komisija v skladu z načrtom za enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično Unijo 1 letos predlagala vrsto pobud, katerih cilj je izboljšanje demokratičnega in institucionalnega okvira ter okvira politike Unije do leta 2025 na podlagi veljavnih Pogodb. Te pobude bodo vključevale predvsem predloge za izboljšanje učinkovitosti odločanja v EU, in sicer z izboljšanjem uporabe glasovanja s kvalificirano večino na področjih, kot sta zunanja politika ali zadeve notranjega trga.

Dotlej bi se lahko EU razširila na več kot 27 članic. V polnem teku so že pristopna pogajanja s Črno goro in Srbijo. Z močno politično voljo, zagotovitvijo dejanskih in trajnih reform ter dokončno rešitvijo sporov s sosednjimi državami bi bili na članstvo lahko pripravljeni do okvirnega datuma 2025. Ta okvirni datum je izredno ambiciozen. Dosežek tega cilja pa bo v celoti odvisen od uspešnosti in rezultatov vsake države.

Vse države Zahodnega Balkana morajo zdaj povečati prizadevanja, se lotiti temeljnih reform ter dokončati svojo politično, gospodarsko in družbeno preobrazbo, poleg tega pa v to vključiti vse zainteresirane strani iz celotnega političnega spektra in civilne družbe. Pridružitev EU je mnogo več kot tehnični postopek. Gre za odločitev cele generacije, temelječo na temeljnih vrednotah, ki jo mora vsaka država še odločneje udejanjiti, in sicer od svojih tujih in regionalnih politik pa do tega, kaj se učijo otroci v šolah.

Države Zahodnega Balkana imajo zdaj zgodovinsko priložnost, da svojo prihodnost trdno in nedvoumno povežejo z Evropsko unijo. Ukrepati bodo morale odločno. Pristop je na uspešnosti temelječ proces in to bo ostal tudi v prihodnje. V celoti je odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže posamezna država. Države lahko nadoknadijo zamujeno ali prehitijo ena drugo – odvisno od doseženega napredka.

Komisija je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na podlagi izpolnjenih pogojev. Ob trajnem prizadevanju in sodelovanju bi lahko Bosna in Hercegovina postala kandidatka za pristop. Kosovo 2* ima priložnost za trajni napredek z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, pot k Evropski uniji pa mu bo na voljo, ko bo to objektivno mogoče.

Vsakdanje življenje na Zahodnem Balkanu bi se moralo postopoma približevati življenju v Evropski uniji. Poleg tega si državljani želijo živeti v uspešnih državah, katerih prebivalci so enakopravni ter ki zagotavljajo močno pravno državo in so izkoreninile korupcijo. Ta strategija določa, kako lahko države Zahodnega Balkana že zdaj ob večji podpori EU, tudi s sodelovanjem v nekaterih politikah in programih Unije, izkoristijo večjo stabilnost in blaginjo, ki bosta nato olajšali napredek na evropski poti posameznih držav.

I.ZA VERODOSTOJNO ŠIRITVENO PERSPEKTIVO SO POTREBNA VERODOSTOJNA PRIZADEVANJA IN REFORME NA ZAHODNEM BALKANU 3

Države Zahodnega Balkana se bodo lahko pridružile Evropski uniji, ko bodo izpolnjena merila iz člena 49 Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno s københavnskimi merili. Čeprav danes teh meril ne izpolnjuje nobena od njih, se je položaj v regiji od konca 90-ih let prejšnjega stoletja precej izboljšal. Na splošno je bil dosežen pomemben napredek pri reformah ter odpravljanju uničujočih posledic vojne in spopadov. Da pa bi lahko države izpolnile vse pogoje za članstvo in okrepile demokracijo, so še vedno potrebne celovite in prepričljive reforme na ključnih področjih, predvsem na področju pravne države, konkurenčnosti ter regionalnega sodelovanja in sprave.

Prvič, pravno državo je treba občutno okrepiti. Danes so v državah očitni jasni elementi ujetja države, vključno s povezavami z organiziranim kriminalom in korupcijo, in sicer na vseh ravneh vlade in upravnih organov, hkrati pa so močno prepleteni javni in zasebni interesi. Vse to vzbuja občutek nekaznovanosti zločincev in neenakosti državljanov. Tudi politika se zelo vmešava v medije in njihov nadzor. Jasno opolnomočeno in neodvisno sodstvo ter odgovornost vlad in upravnih organov sta bistvenega pomena za vzpostavitev potrebnih trajnih družbenih sprememb.

Drugič, ključni deli gospodarstev regije so nekonkurenčni zaradi prekomernega političnega vmešavanja in prenizke razvitosti zasebnega sektorja. Nobena od držav Zahodnega Balkana se trenutno ne more šteti za delujoče tržno gospodarstvo niti se ni sposobna soočati s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v Uniji. Kljub vsemu napredku glede reform še vedno ostajajo številna strukturna vprašanja, ki vplivajo na trge dela in zlasti na zaposlitvene možnosti mladih.

Tretjič, še vedno obstajajo pomembni dvostranski spori med državami v regiji, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila, da se spori in nestabilnost, ki jo ti lahko prinesejo s seboj, prenesejo v Unijo. Pred pristopom države je treba poiskati in izvesti dokončne in zavezujoče rešitve.

Nenazadnje je pristop k EU izbira. Zanjo so potrebni politično in družbeno soglasje ter podpora v srcih in glavah ljudi. Voditelji držav Zahodnega Balkana ne smejo dopustiti nikakršnega dvoma o tem, kam spadajo njihove države in kam so namenjene. To je nujno potrebno za zagotovitev in ohranjanje podpore njihovih lastnih državljanov in državljanov EU, odražati pa se mora v sporočilih voditeljev in njihovi komunikaciji z državljani.

Evropsko pot vsake posamezne države Zahodnega Balkana spremljajo različne pobude, kot je berlinski proces 4 , sektorske platforme, kot sta Energetska skupnost in prometna skupnost, ter regionalni akterji, kot je Svet za regionalno sodelovanje.

Zdaj morajo organi teh držav ob podpori v družbi prevzeti odgovornost in izpolniti dobro znane pogoje za pristop. Da bi se uresničil ambiciozen najboljši možen scenarij, je treba ukrepati takoj. Navsezadnje bodo državljani te regije presojali svoje vlade na podlagi tega, ali so pripravljene in sposobne izpolnjevati njihove evropske ambicije.

1.    Pravna država, temeljne pravice in upravljanje

Obravnavanje reform na področju pravne države, temeljnih pravic in dobrega upravljanja je še vedno najbolj pereče vprašanje za države Zahodnega Balkana. To je tudi bistveno merilo, glede na katerega bo EU ocenjevala prihodnje možnosti teh držav. Regija mora precej odločneje in bolj prepričljivo sprejeti temeljne vrednote EU. Njihovo neupoštevanje odvrača tudi od naložb in trgovine. Krepitev načela pravne države ni zgolj institucionalno vprašanje, temveč zahteva družbeno preobrazbo.

Treba je zagotoviti neodvisnost, kakovost in učinkovitost pravosodnega sistema. Neodvisnost sodstva in posameznih sodnikov je bistvena za zagotavljanje pravičnosti ter odgovornosti izvršilne in zakonodajne veje oblasti. To je predpogoj za vsako demokratično družbo, temelječo na pravni državi, in za njen gospodarski razvoj.

Države morajo brezkompromisno izkoreniniti korupcijo. Močne in neodvisne institucije so ključnega pomena za preprečevanje korupcije in boj proti njej ter izvajanje učinkovitejših preiskav in pregona, ki bodo privedli do izvrševanja pravnomočnih sodb, ki bodo vključevale odvračilne sankcije. Znatno bi bilo treba okrepiti specializirane tožilske strukture za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter pravosodne organe. To bi moralo vključevati dodelitev posebnih policijskih enot na tožilstvih. Treba bi bilo izvajati in izvrševati ukrepe, kot so odvzem nezakonito pridobljenega premoženja, izguba pravice do opravljanja javne funkcije, strožja pravila za javne uslužbence ter dostopni mehanizmi informacij in pritožb za državljane.

Države morajo vzpostaviti tudi trden okvir za preprečevanje korupcije. Potrebna je večja preglednost pri upravljanju javnih sredstev, zlasti v vseh fazah javnega naročanja, področja, ki je še posebej dovzetno za korupcijo. V državah Zahodnega Balkana je prišlo do več primerov zaupnih postopkov za javna naročila blaga in nekatera večja naročila se oddajo brez javnega razpisa. Pojavljajo se obtožbe o preferenčni obravnavi politično povezanih lokalnih podizvajalcev in nezakonitih plačilih. Države bi morale znatno povečati preglednost, konkurenčnost in pravičnost v razpisih javnih naročil, omejiti uporabo zaupnih postopkov in uvesti zaščitne ukrepe brez političnega vpliva na ponudnike. Pregledna in javno dostopna e-javna naročila je treba splošno uporabljati. To bi moralo omogočiti, da državljani jasno vidijo, kako se porabljajo njihovi davki, in sicer od začetnega razpisa do končne izvedbe naročila. Upravna odgovornost in kultura notranjega nadzora v javnih institucijah sta prav tako bistvenega pomena.

Organizirani kriminal je še vedno močno prisoten na Zahodnem Balkanu, tako v zvezi s trgovino z ljudmi, drogami in orožjem kot glede tveganja za vdor kriminalitete v politični in gospodarski sistem. Organi morajo učinkoviteje razbijati kriminalne mreže in njihove ekonomske osnove ter pri tem bolj sistematično uporabljati finančne preiskave in bolj ciljno usmerjena orodja, kot so preventivna zamrznitev premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, zaplemba premoženja tretji osebi, obrnjeno dokazno breme glede nekaterih vrst sredstev, zaplemba nezakonito pridobljenega premoženja brez kazenske obsodbe za odpravo neupravičenega bogatenja, zahteve glede popolnega razkritja lastništva za gospodarske družbe ter izboljšano pravosodno sodelovanje. Čim prej bi bilo treba doseči konkretne in trajnostne rezultate na področju boja proti korupciji, pranja denarja in organiziranega kriminala.

Temeljne pravice so v veliki meri zapisane v zakonodaji držav Zahodnega Balkana, vendar je treba storiti več, da se bodo v celoti uveljavljale tudi v praksi. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti varstvu svobode izražanja in neodvisnosti medijev, saj so steber demokracije. Odločno si je treba prizadevati za boj proti diskriminaciji in zaščito manjšin, zlasti Romov, katerih socialno vključenost bi bilo treba močneje spodbujati, in skupnosti LGBTI. Zagotoviti je treba tudi enakost žensk in moških ter obravnavati problem nasilja v družini.

Krepitev delovanja demokratičnih institucij je bistvenega pomena. To vključuje zagotavljanje konstruktivnega dialoga med vsemi političnimi strankami, zlasti v parlamentih. Vlada mora zagotoviti, da bo imela opozicija možnost za nemoteno izvajanje svoje vloge, opozicija pa mora konstruktivno sodelovati v demokratičnem procesu. Volitve bi morale biti svobodne in poštene in priporočila misij za opazovanje volitev bi se morala pravilno izvajati. Tudi glede pravil za javno in zasebno financiranje političnih strank je potrebna vsebinska reforma.

Reforma javne uprave je ključnega pomena za krepitev upravljanja na vseh ravneh. Ta vključuje izboljšanje kakovosti in odgovornosti upravnih organov, izboljšanje strokovnosti, depolitizacijo in preglednost, tudi pri zaposlovanju in odpuščanju, preglednejše upravljanje javnih financ ter boljše storitve za državljane. Poiskati je treba tudi ustrezno ravnotežje med centralno, regionalno in lokalno oblastjo.

Vlade bi morale zagotoviti, da lahko zainteresirane strani aktivno sodelujejo v procesu oblikovanja politik in reform, na primer z vzpostavitvijo vključujočih strukturiranih dialogov o prednostnih reformah, vključno z udeležbo civilne družbe. Ugodno okolje za organizacije civilne družbe je zato ključnega pomena.

Vse te reforme so še naprej najpomembnejša naloga te regije pri približevanju EU. Samo z oprijemljivimi in trajnimi rezultati bo dosežen nujno potreben verodostojen zagon.

2.    Krepitev gospodarstva

Regija Zahodnega Balkana ima velik gospodarski potencial. Stopnje rasti so višje od stopenj rasti v EU in trg, ki je vse bolj zanimiv za blago in storitve iz EU, postopoma postaja del evropske vrednostne verige. Stopnja gospodarskega povezovanja z Unijo je že zdaj zelo visoka zaradi stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov.

Vendar so potrebna dodatna prizadevanja za povečanje konkurenčnosti gospodarstev Zahodnega Balkana, da se odpravi visoka brezposelnost, zlasti med mladimi, poveča blaginja in ustvarijo poslovne priložnosti za lokalne akterje. Močnejša ter na znanju in spretnostih temelječa gospodarstva bodo hkrati pomagala ublažiti sedanji beg možganov in ga spremenila v kroženje možganov. Nadaljnja posodobitev regionalnih gospodarstev bo privabila dodatne zasebne naložbe EU in povečala povpraševanje po blagu in storitvah iz EU na Zahodnem Balkanu. Potrebne strukturne reforme je treba podpreti z ustrezno gospodarsko in fiskalno politiko.

Gospodarstva regije se soočajo s številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, in sicer neučinkovitimi in togimi trgi, nizko storilnostjo, omejenim dostopom do financiranja, nejasnimi lastninskimi pravicami ter okornim regulativnim okoljem, kar je privedlo do nizke konkurenčnosti in visoke brezposelnosti. Na splošno ravni naložb in stopnje rasti ne zadostujejo za bistveno zmanjšanje zaostanka za EU. Gospodarski razvoj dodatno ovira tudi zakoreninjena siva ekonomija. Vpletenost države in neprimerno politično vmešavanje v gospodarstvo sta še vedno pogosta, medtem ko so politike konkurence in druge spremljajoče politike še vedno prešibke. Strukturne reforme, predstavljene v programih gospodarskih reform, je treba dosledneje nadaljevati. Ukrepi za spopadanje s socialnimi izzivi in strukturno brezposelnostjo morajo biti prednostna naloga. Privatizacijske postopke je treba nadaljevati ob popolni preglednosti. Reformo podjetij v državni lasti je treba obravnavati kot prednostno nalogo in odpraviti korupcijo. Potencial rasti in konkurenčnost še vedno ovirajo pomanjkljivosti na področju pravne države in slabo delovanje institucij.

Uspešno gospodarsko povezovanje znotraj regije in z EU bo mogoče le z večjo povezljivostjo. Veliko preveč obveznosti iz regionalnih sporazumov še ni bilo izpolnjenih. Države morajo že precej pred pristopom v celoti spoštovati Pogodbo o Energetski skupnosti in Pogodbo o prometni skupnosti ter ustrezna pravila EU sporazuma o skupnem evropskem zračnem prostoru, s katerimi so se zavezale k sprejetju standardov na področju energetike in prometa ter s tem povezanega pravnega reda (npr. okolje in konkurenca).

Regija bi morala zagotoviti tudi, da se izvajajo obstoječi sporazumi in obveznosti, na primer v okviru Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, ki bi ga bilo treba preoblikovati, da bi bolje odgovarjal potrebam te regije. Sprejetje večletnega akcijskega načrta za razvoj regionalnega gospodarskega prostora, o katerem so se julija 2017 dogovorili voditelji držav Zahodnega Balkana, je obetavno: njegovo izvajanje bo dodatno okrepilo trgovino, naložbe in mobilnost znotraj regije ter med regijo in EU. To bo pripomoglo k povezovanju trgov v evropske in globalne vrednostne verige ter spodbudilo digitalizacijo gospodarstev regije. Pomagalo bo tudi pri pospeševanju razvoja znanj in spretnosti, raziskav in inovacij ter pametne rasti.

3.    Uporaba pravil in standardov EU

Osrednja vprašanja, kot so pravna država, temeljne pravice, krepitev demokratičnih institucij, reforma javne uprave ter gospodarski razvoj in konkurenčnost ostajajo ključne prednostne naloge širitvenega procesa. Ti kazalniki tvorijo osnovo za vse države, ki si želijo postati članice, ter zagotavljajo potrebno upravno in pravosodno zmogljivost za pravilno uporabo pravil in standardov EU ne le v zakonodaji, temveč tudi v praksi.

Veliko je še treba narediti za uskladitev s pravnim redom EU, vzpostavitev ali oblikovanje zadevnih institucij in zagotovitev zmogljivosti za izvajanje, bodisi v smislu predpisov o enotnem trgu in socialni politiki, pravnega reda na področju energetike in prometa bodisi okoljskega prava EU.

Izvajanje obveznosti iz stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov in drugih sektorskih sporazumov bo v podporo pripravam na izpolnitev zahtev za članstvo v EU. V celoti bi bilo treba izkoristiti precejšnjo tehnično pomoč, ki je na voljo, zlasti v podporo pri vzpostavljanju institucij v okviru instrumenta za tehnično pomoč in izmenjavo informacij.

4.        Sprava, dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje – predpogoji za pristop

Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi so bistveni za napredek na evropski poti posameznih držav. Poleg obstoječih regionalnih pobud, kot je Svet za regionalno sodelovanje, so nov zagon ponudile tudi oblike političnega sodelovanja na najvišji ravni v regiji in nedavna srečanja na vrhu. To je treba še bolj izkoristiti, da bi tako še naprej prispevali k politični stabilizaciji in ustvarjanju gospodarskih priložnosti.

Prizadevanja za spravo so skupaj z okrepljenim regionalnim sodelovanjem bistvenega pomena za resnično utrditev miru in zagotovitev trajne stabilnosti v regiji. Še nekaj časa bo potrebnega, da se zacelijo rane iz 90-ih let prejšnjega stoletja. Vendar je 25 let pozneje primeren trenutek za reševanje odprtih vprašanj z novim zagonom. Vse države se morajo z besedami in dejanji nedvoumno zavezati premagovanju zapuščine preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj precej časa pred pristopom k EU.

Regionalnega sodelovanja, dobrih sosedskih odnosov in sprave ni mogoče vsiliti od zunaj. Voditelji iz regije morajo v celoti prevzeti odgovornost in dajati zgled. Izogibati se morajo vsem izjavam ali dejanjem, ki bi podžigale medetnične napetosti, in jih obsojati ter aktivno preprečevati nacionalistične miselnosti. V EU ni prostora za podžigajočo retoriko, kaj šele za poveličevanje vojnih zločincev na kateri koli strani. Proces tranzicijske pravičnosti ni zaključen. Nujno je treba obravnavati odprta občutljiva vprašanja, na primer na področju obravnave vojnih zločinov, vključno s polnim sodelovanjem z mehanizmom za mednarodna kazenska sodišča in posebnim sodiščem za vojne zločine na Kosovu, o usodi pogrešanih oseb, beguncih in notranje razseljenih osebah, ter o opredelitvi in odstranitvi preostalih zemeljskih min v regiji.

Vlogi izobraževanja mora biti namenjen večji poudarek, zlasti v smislu spodbujanja večje strpnosti, pospeševanja evropskih vrednot in krepitve kohezije družbe. Države Zahodnega Balkana bi morale več vlagati v svoje mlade generacije, naše prihodnje državljane EU, in jim dati perspektivo za prihodnost, ne za preteklost. Sodelovanje na področju kulture z regijo in znotraj nje je treba izboljšati.

Širitvena politika EU mora še naprej izvažati stabilnost. Zato EU ne more in ne bo uvažala dvostranskih sporov. Nujno jih morajo rešiti odgovorne strani. Vzdušje dobrososedskih odnosov bo olajšalo doseganje tega cilja, hkrati pa bo to tudi resnični preskus trdnosti odnosov. V primerih, ko mejni spori niso rešeni dvostransko, bi morali strani rešitev brezpogojno prepustiti obvezujoči in pravnomočni mednarodni arbitraži, katere odločbe bi morali obe strani v celoti izvršiti in spoštovati pred pristopom ter bi se morale upoštevati pri pripravi pristopne pogodbe. Komisija bo posebno pozornost namenila reševanju teh sporov in zagotovila potrebno podporo. Nobena država ne sme zlorabljati odprtih vprašanj v pristopnem procesu EU. Načeloma imajo države z najboljšimi možnostmi za pristop k EU strateški interes da podpirajo in ne ovirajo prizadevanj svojih sosedov. Države tega območja so medsebojno odvisne in bodo hitreje napredovale, če si bodo na svoji poti pomagale.

Brez učinkovite normalizacije odnosov med Beogradom in Prištino na vseh področjih prek dialoga pod okriljem EU ni mogoče vzpostaviti trajne stabilnosti v regiji. Celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji je nujen in ključnega pomena, da Srbija in Kosovo napredujeta vsak na svoji evropski poti.

5.    Naslednji koraki na evropskih poteh držav Zahodnega Balkana

V naslednjih letih bodo imele vse države Zahodnega Balkana priložnost, da napredujejo vsaka na svoji evropski poti na podlagi svoje uspešnosti in hitrosti, s katero dosegajo napredek. Črna gora in Srbija trenutno dosegata najboljše rezultate v procesu in naslednji pododdelek prikazuje preostale mejnike na njunih poteh. Albanija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija sta vsaka na svoji evropski poti dosegli bistven napredek in Komisija je pripravljena pripraviti priporočila za začetek pristopnih pogajanj na podlagi izpolnjenih pogojev. Komisija bo po prejemu celovitih in popolnih odgovorov na svoj vprašalnik začela pripravo mnenja o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine. Ob trajnem prizadevanju in sodelovanju bi lahko Bosna in Hercegovina postala kandidatka za pristop. Kosovo ima priložnost za trajni napredek z izvajanjem stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, pot k Evropski uniji pa mu bo na voljo, ko bo to objektivno mogoče. Kosovu bo tudi zelo koristil dokončni sporazum o normalizaciji odnosov s Srbijo.

5.1 Informativni opis korakov, ki jih morata Črna gora in Srbija opraviti za dokončanje pristopnega procesa do okvirnega datuma 2025

Ta oddelek določa ključne korake in pogoje v pristopnih pogajanjih, potrebne za morebitno uresničitev okvirnega datuma 2025. Ta opis je zgolj informativne narave in temelji na najboljšem možnem scenariju. To pomeni, da ni avtomatizma; proces je in bo ostal objektiven in temelječ na uspešnosti. Njegov namen je prikazati, kako hitro bi bilo treba sprejeti in izvajati zgoraj opredeljene korenite reforme, da bi se ta scenarij lahko uresničil. Vsaka država bo ocenjena posamično glede na lastno uspešnost v skladu z napredkom pri izpolnjevanju določenih pogojev.

ØIzpolnitev začasnih meril:

Bistven je še večji poudarek na izpolnjevanju začasnih meril na področju pravne države. Te zahteve in pogoji so že jasno navedeni v rednih poročilih Komisije. Voditelji držav morajo zdaj odločno in z jasnejšo zavezo obravnavati obstoječe izzive. V primeru Srbije morajo biti izpolnjena začasna merila v zvezi z normalizacijo odnosov s Kosovom (poglavje 35) in nujno mora biti sklenjen celovit ter pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov. 

ØOpredelitev skupnih stališč EU na ključnih področjih politike:

Komisija bo pripravila sporočilo z oceno učinka prihodnjih pristopov na ključna področja politike, kot so kmetijstvo, kohezijska politika in proračun. To bo državam članicam omogočilo, da opredelijo skupna stališča EU za pogajanja o zadevnih poglavjih ob polnem razumevanju verjetnih učinkov ter da določijo prehodne ukrepe. Uporaba načela prostega gibanja delavcev za nove države članice zbuja zaskrbljenost tako pri državljanih EU kot pri državljanih držav Zahodnega Balkana. Med pogajanji bo zato treba obravnavati vrsto prehodnih ukrepov na tem področju. V primeru Srbije bi moral biti viden bistven napredek pri izvajanju celovitega, pravno zavezujočega sporazuma o normalizaciji odnosov s Kosovom,

ØZaključek pogajanj:

Po izpolnitvi vseh meril za zaprtje vseh poglavij, vključno z verodostojnimi in trajnimi rezultati pri izvajanju reform, zlasti na področju pravne države, bi se lahko države članice na medvladni konferenci dogovorile o zaključku celotnih pogajanj. Za to bi bil potreben trajen in nepovraten napredek pri programu reform. V primeru Srbije bi moralo biti doseženo nepovratno izvajanje celovitega, pravno zavezujočega sporazuma s Kosovom, ki bi odseval konsolidacijo popolne normalizacije odnosov.

ØPodpis pristopne pogodbe:

Ko bo ena ali več držav zaključila pogajanja, se bo lahko podpisala pristopna pogodba, in sicer po mnenju Komisije, odobritvi Evropskega parlamenta in sklepu Sveta o sprejemu novih držav članic.

ØPristop:

Ko bo zaključena ratifikacija pristopne pogodbe v vseh državah članicah EU in pristopni državi ali pristopnih državah, seveda ob upoštevanju možnosti ustavnih zahtev posameznih držav, bi bil lahko nato izveden pristop. 

II.VERODOSTOJNA EVROPSKA PERSPEKTIVA – POTREBNA JE PODPORA EVROPSKE UNIJE

Širitvena perspektiva Zahodnega Balkana je predvsem v rokah držav samih. Po drugi strani mora biti EU še naprej verodostojna, odločna in poštena, hkrati pa izboljšati svoje politike, da bi bolje podpirala proces prenove v regiji. Prav tako mora izpolniti svoje obveznosti, kakor države Zahodnega Balkana izpolnjujejo svoje, saj je to v strateškem interesu Evrope.

V oddelku v nadaljevanju in v akcijskem načrtu iz Priloge je določena vrsta vodilnih pobud, ki predstavljajo bistveno izboljšanje sodelovanja EU z državami Zahodnega Balkana, ki so v skupnem interesu. Te pobude bodo zahtevale konkretno podporo evropskih institucij pa tudi držav članic EU.

Širitvena politika EU in stabilizacijsko-pridružitveni proces ter orodja in instrumenti, ki jih ta zagotavljata, bodo še naprej temelj podpore Zahodnemu Balkanu. Komisija si bo prizadevala za zagotavljanje večje usklajenosti vseh zadevnih dejavnosti, tudi z drugimi zainteresiranimi stranmi, vključno z mednarodnimi finančnimi institucijami, ter nadalje spodbujala regionalno odgovornost, ki je ključnega pomena za razvoj regije.

EU bi morala okrepiti svojo politiko sodelovanja z Zahodnim Balkanom ter se osredotočiti na področja v skupnem interesu, kot so pravosodje in notranje zadeve, vključno z varnostjo in bojem proti organiziranemu kriminalu, gospodarstvo in enotni trg, energetska, prometna in digitalna politika, socialna politika, izobraževanje, raziskave in inovacije ter zunanje zadeve in obramba.

Sodelovanje na teh področjih bodo podpirali okrepljena udeležba držav Zahodnega Balkana v neformalnih svetih in redni stiki na ministrskimi ravni. Komisija bo po potrebi vključevala države Zahodnega Balkana v tehnične odbore in delovne skupine Komisije. Na naslednjem srečanju na vrhu o Zahodnem Balkanu v Sofiji maja 2018 bi morali voditelji EU še naprej sodelovati s sogovorniki z Zahodnega Balkana, tudi na ravni srečanj na vrhu.

Pomembne notranje politike EU in programe financiranja bi bilo treba razširiti na Zahodni Balkan in ponuditi podporo, da se bo lahko bolje izkoristilo obstoječe sodelovanje v teh programih in mrežah EU.

Komisija bo okrepila tehnično pomoč državam Zahodnega Balkana za uskladitev z zakonodajo EU in zagotovitev njenega učinkovitega izvajanja v praksi. Izmenjave z upravnimi organi v regiji bodo prav tako okrepljene in nadalje bodo omogočene medosebne oblike sodelovanja, kot so lokalna partnerstva med občinami iz regije s tistimi v državah EU.

V skupnem interesu za krepitev naše varnosti, bi bilo treba razširiti in poglobiti dialoge skupne zunanje in varnostne politike oziroma skupne varnostne in obrambne politike ter povečati prispevke za misije in operacije EU po vsem svetu s posameznimi partnerji, kadar je to ustrezno, in nadaljnji razvoj dejavnosti, povezanih s hibridnimi grožnjami, obveščevalnimi podatki, vprašanji s področja vesolja ter reformo obrambnega in varnostnega sektorja. V zvezi s tem morajo države Zahodnega Balkana tudi pospešiti usklajevanje z vsemi zunanjepolitičnimi stališči EU, vključno z omejevalnimi ukrepi. Pristop k EU je izbira, in sicer izbira, za katero so potrebna skupna načela, vrednote in cilji, ki si jih Unija prizadeva spodbujati v svojem sosedstvu in drugod, vključno s popolno uskladitvijo s skupno zunanjo in varnostno politiko.

1.Okrepljena podpora pravni državi

Treba bi bilo okrepiti prizadevanja za usmerjanje reform v regiji, povezanih s pravno državo, da bi podprli ambiciozne ukrepe, ki jih morajo sprejeti same države članice. Orodja, razvita v pogajanjih s Črno goro in Srbijo v okviru poglavij o pravni državi, bi bilo treba uporabiti tudi v drugih državah Zahodnega Balkana kot spodbudo za hitro sprejetje ključnih reform. To bo vključevalo analizo zakonodaje in prakse na tem področju, kar bo privedlo do določitve podrobnih akcijskih načrtov, opredelitev prednostnih ključnih vprašanj ter pozorno spremljanje izvajanja in doseganja konkretnih rezultatov.

Večji prispevki držav članic in strokovnjakov za podporo in pritisk glede izvajanja reform so lahko zelo koristni. Izvesti bi bilo treba podrobnejše ocene glede pravne države, svetovalne misije EU pa bi bilo treba razširiti na celoten Zahodni Balkan, predvsem na podlagi izkušenj prejšnjih svetovalnih misij. Spremljanje izvajanja in izvrševanja je treba okrepiti tudi z bolj sistematičnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi posameznih primerov, ki jih organizira Komisija v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic. Treba bi bilo uvesti spremljanje sojenj na področju hudih oblik organiziranega kriminala in korupcije. Začeti bi bilo treba delo na področju razvoja kazalnikov izvajanja reform. Napredek pri reformi pravosodja je treba meriti v učinkovitosti pravnega varstva, ki ga sistem lahko zagotovi državljanom in podjetjem.

Pogajalska okvira za Črno goro in Srbijo še posebej poudarjata, da je treba reforme pravne države obravnavati v zgodnji fazi pogajanj. Komisija priporoča, da se okrepi uporaba finančnega vzvoda, določenega v pogajalskih okvirih. Zato bi bilo treba občutno izboljšati delovanje pravne države ter zlasti doseči konkretne rezultate glede reforme pravosodja ter v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, preden se lahko začasno zaključijo tehnične razprave o drugih poglavjih pristopnih pogajanj.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za okrepitev pravne države na Zahodnem Balkanu.

2.Krepitev sodelovanja na področju varnosti in migracij

Okrepljeno strateško in operativno sodelovanje med EU in Zahodnim Balkanom na področju varnosti, tudi z ustreznimi agencijami, je bistvenega pomena za uspešno in učinkovito reševanje obstoječih varnostnih in terorističnih groženj, ki negativno vplivajo na Unijo in Zahodni Balkan. Treba bi bilo okrepiti sodelovanje na področju kazenskega pregona in izmenjave informacij na nacionalni in regionalni ravni med zahodnobalkanskimi partnerji.

Veliko dela že poteka na ravni EU za pomoč pri gradnji zmogljivosti v državah Zahodnega Balkana ter olajšanje mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja v boju proti grožnjam, ki izvirajo iz organiziranega kriminala in terorizma, vključno z radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, proti izzivom tujih terorističnih bojevnikov ter nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem in eksplozivi. Ta prizadevanja bi bilo treba še bolj okrepiti, in sicer na podlagi uspešnih pobud na področju varnosti in boja proti terorizmu, temeljiti pa bi morala na dialogu o varnostni politiki, ki poteka med Unijo in državami Zahodnega Balkana. Partnerji z Zahodnega Balkana bi morali – na ad hoc podlagi – tesneje sodelovati v ustreznih varnostnih razpravah o politikah, ki potekajo v EU.

Agencije EU 5 bodo ob podpori Interpola še naprej zadolžene za opravljanje pomembne vloge pri izboljšanju strateškega in operativnega policijskega ter pravosodnega sodelovanja, vključno z napotitvijo uradnikov za zvezo Europola v regiji ter nadaljnjim spodbujanjem delovanja skupnih preiskovalnih skupin. Sporazume o sodelovanju z Eurojustom bi bilo treba finalizirati takoj, ko bodo uvedeni potrebni standardi o varstvu podatkov.

Okrepljeno sodelovanje na področju boja proti terorizmu in radikalizaciji bi moralo vključevati krepitev strateških, zakonodajnih in institucionalnih zmogljivosti v partnerskih državah, ki temeljijo na posebnih dialogih in skupnih akcijskih načrtih, ter nadaljevati razvoj strokovnega znanja na področju boja proti terorizmu na Zahodnem Balkanu. Okrepiti bi bilo treba sodelovanje glede skupnih točk notranjih in zunanjih varnostnih vprašanj z agencijami EU in Interpolom, vključno z izmenjavo informacij o tujih terorističnih bojevnikih, ter povečati podporo mreži za ozaveščanje o radikalizaciji za države Zahodnega Balkana. Skladnost in sinergije ukrepov bi bilo treba zagotoviti prek pobude na področju boja proti terorizmu na Zahodnem Balkanu.

Operativno sodelovanje pri ukrepanju proti različnim vrstam organiziranega kriminala v okviru cikla politik bi bilo treba razširiti, da bi vključevalo države Zahodnega Balkana. Posebna pozornost bo namenjena večji podpori za krepitev zmogljivosti na področju kibernetske varnosti in boja proti kibernetskemu kriminalu. Okrepljeno bo sodelovanje z ustreznimi agencijami EU, kot sta Europol in Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij.

Hkrati je bistvenega pomena, da se nadalje okrepi strateško in operativno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana na področju migracij in upravljanja meja. To vključuje tudi zagotavljanje dostopa do mednarodne zaščite, izmenjavo ustreznih informacij (kot so analize tveganja), okrepitev nadzora meje, zagotavljanje učinkovitega izvajanja politik ponovnega sprejema in vračanja ter boj proti nedovoljenim migracijam in tihotapljenju migrantov. Potrebni sta tudi krepitev mednarodnega in regionalnega sodelovanja (vključno z agencijami EU 6 in zadevnimi uradniki za zvezo v regiji) in nadaljnja krepitev zmogljivosti za upravljanje meja in migracij.

Komisija zato predlaga nadaljevanje procesa sklenitve sporazumov o statusu evropske mejne in obalne straže s partnerji na Zahodnem Balkanu, ki bodo zagotovili jasen pravni okvir in zaščitne ukrepe za tesnejše operativno sodelovanje. Ta bi moral vključevati možnost napotitve in izvedbe skupnih operativnih dejavnosti pristojnih organov držav članic EU in držav Zahodnega Balkana skupaj z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo. Krepitev regionalnega sodelovanja in spodbujanje izmenjave informacij med Unijo in Zahodnim Balkanom na tem področju bo prav tako bistvenega pomena.

Zaradi nadaljnjega izvajanja različnih ukrepov, ki naj bi jih izvedle agencije EU, povezane z Zahodnim Balkanom, namerava Komisija v skladu s svojimi pristojnostmi vzpostaviti in usklajevati medagencijsko projektno skupino EU.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za okrepitev prizadevanj glede varnosti in migracij na Zahodnem Balkanu.

3.Podpora družbeno-gospodarskega razvoja

Naložba v Zahodni Balkan je naložba v Evropo. Naložbe se bodo povečale le, če se bo okrepilo gospodarsko upravljanje in strukturne reforme za povečanje konkurenčnosti. Ukrepi, navedeni v nadaljevanju, bodo v podporo pri doseganju tega cilja in krepitvi rasti ter ustvarjanju delovnih mest, zlasti za mlade. Naložbeni okvir za Zahodni Balkan, ki se financira prek instrumenta za predpristopno pomoč, bo vedno bolj v središču spodbujanja naložb v regiji. V ta namen bo razširjen na nadaljnjo pritegnitev in usklajevanje dvostranskih donatorjev ter naložbe mednarodnih finančnih institucij. Predvideno je povečanje financiranja na področju prometa, energije, socialnega sektorja, okolja in razvoja zasebnega sektorja, vključno z digitalnim gospodarstvom. Da bi povezali socialno-gospodarski razvoj v regiji s prednostnimi naložbami Unije, namerava Komisija intenzivno spodbujati zagotavljanje jamstev prek naložbenega okvira za Zahodni Balkan, da bi pritegnila zasebne naložbe v regiji, in sicer ob celovitem dopolnjevanju obstoječih pobud. Ob upoštevanju naslednjega večletnega finančnega okvira bi bilo treba Zahodni Balkan tudi ustrezno zajeti v morebitnih ureditvah prihodnjih zunanjih posojilnih ureditev.

Regionalni gospodarski prostor je bistven korak za poglobitev gospodarskega povezovanja med EU in Zahodnim Balkanom ter povečanje privlačnosti regionalnega trga. Komisija bo še naprej podpirala razvoj gospodarskega povezovanja znotraj regije, vključno z aktiviranjem strokovnega znanja za pomoč pri izvajanju akcijskega načrta za regionalni gospodarski prostor, zlasti na področjih, ki jih zajema pravni red EU.

Leta 2016 je trgovina med EU in Zahodnim Balkanom obsegala več kot 43 milijard EUR, možnosti za nadaljnjo rast pa so še vedno velike. Za uresničitev tega potenciala bo Komisija nadalje olajšala trgovino med EU in Zahodnim Balkanom. To bo vključevalo razvoj programov vzajemnega priznavanja na podlagi Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini in regionalnega gospodarskega prostora (npr. pooblaščeni gospodarski subjekti). Članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji je pogoj za pristop k EU ter lahko spodbudi gospodarsko rast in pomembne naložbe v regiji. Komisija bo še naprej pomagala Bosni in Hercegovini ter Srbiji v procesu pristopa k Svetovni trgovinski organizaciji.

Z razvojem stabilnega zasebnega sektorja pod vodstvom podjetnikov iz regije in EU bo bolje izkoriščena dinamika mladih v regiji, to pa bo obojestransko koristno za gospodarsko povezovanje. Povezave med poslovno skupnostjo diaspore v EU ter podjetniki v EU in na Zahodnem Balkanu se bodo še naprej spodbujale, tudi prek programa EU za konkurenčnost podjetij ter malih in srednjih podjetij. Potrebni so ukrepi za izboljšanje dostopa do financiranja in izkoriščanja potenciala rasti malih in srednjih podjetij. Da bi spodbudila podjetništvo in inovacije, bo Komisija uvedla sistem za prenos tehnologije in zagonska podjetja po vsej regiji ter podprla prizadevanja za pametno specializacijo in krožno gospodarstvo. Okvirni programi EU so že odprti za vse države Zahodnega Balkana. Za zagotovitev učinkovitejšega sodelovanja bi bilo treba predvideti nadaljnje povezovanje obstoječih mrež znanja v EU, vključno z izgradnjo zmogljivosti na področju raziskav in inovacij. Sodelovanje je mogoče nadalje razvijati v okviru drugih pobud, vključno z makroregionalnimi strategijami EU.

Komisija si bo prizadevala za podporo strokovnosti in neodvisnosti uradnikov za javna naročila ter okrepitev mehanizmov nadzora za spremljanje celotnega razpisnega cikla. Da bi bila ta prizadevanja učinkovita, je potrebna močna politična zavezanost odpravi korupcije.

Letni program gospodarskih reform, ki ga trenutno izvaja Komisija z vsemi državami Zahodnega Balkana, je ključno orodje za podporo modernizaciji njihovih gospodarstev in tesnejše ekonomsko usklajevanje z EU. Komisija bo okrepila ta ukrep in ga še bolj uskladila z obstoječim evropskim semestrom za države članice EU ter zagotovila naprednejšo tehnično pomoč.

Evropski steber socialnih pravic odraža načela in pravice, ki so bistvenega pomena za poštene in dobro delujoče trge dela ter sisteme socialnega varstva. Z novo okrepljeno socialno razsežnostjo za Zahodni Balkan si bo Komisija prizadevala za podporo zaposlovanju in socialni politiki v regiji, spodbujala ustrezno sodelovanje vseh ravni upravljanja, socialnih partnerjev in civilne družbe. To bo vključevalo večji poudarek na zaposlovanju in socialnih reformah prek tesnejšega spremljanja ustreznih politik, tudi v okviru programov gospodarskih reform. Komisija predlaga letno srečanje ministrov EU-Zahodni Balkan za izmenjavo mnenj glede socialnih in zaposlitvenih vprašanj. Več finančne pomoči bi bilo treba predvideti v socialnem sektorju, zlasti naložbe v izobraževanje in zdravje, da se podpre socialna vključenost.

Okrepiti je treba podporo na področju izobraževanja, zlasti poklicnega izobraževanja, usposabljanja, znanj in spretnosti ter usposabljanja učiteljev v predšolskem izobraževanju. Financiranje v okviru programa Erasmus+ se bo podvojilo, da bi pomagali še več mladim državljanom držav Zahodnega Balkana pri študiju in pridobivanju izkušenj v EU ter s tem nadaljevali gospodarski razvoj in spodbujali skupne vrednote. Pilotni program za mobilnost učencev in učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju bo oblikovan v tesnem sodelovanju z zainteresiranimi stranmi, vključno z Evropsko fundacijo za usposabljanje.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za podporo socialno-ekonomskemu razvoju na Zahodnem Balkanu.

4.Vse večja povezljivost

Izboljšanje povezljivosti z Zahodnim Balkanom je strateškega pomena za obe strani. Izboljšanje prometnih in energetskih povezav bo omogočilo večjo konkurenčnost, gospodarsko rast in zanesljivo oskrbo z energijo ter je hkrati tudi pomemben pogoj za gospodarsko povezovanje na Zahodnem Balkanu. Pogodba o Energetski skupnosti in Pogodba o prometni skupnosti ter sporazum o skupnem evropskem zračnem prostoru zagotavljajo napredne regulativne okvire, ki lahko – v povezavi z odločnim političnim sodelovanjem v regiji – precej spodbudijo medregionalno povezljivost.

Države Zahodnega Balkana so geografsko obkrožene z državami članicami EU in njena politična prioriteta je povezovanje infrastrukture tudi med EU in državami Zahodnega Balkana ter pospeševanje razvoja povezanih vseevropskih omrežij na področju prometa, energetike in digitalnih storitev. Naložbe v infrastrukturna omrežja prinašajo konkretne koristi, ki jih jasno priznavajo tako državljani in podjetja v EU kot na Zahodnem Balkanu. Poleg okrepljenega financiranja teh omrežij in ustanovitve nove jamstvene sheme za zasebne naložbe si bo Komisija prizadevala za zagotovitev učinkovitejše uporabe obstoječih dodelitev v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope v državah Zahodnega Balkana. Komisija bo preučila možnosti za poenostavitev njihovega sodelovanja v naslednjem večletnem finančnem okviru.

Energetska unija z Zahodnim Balkanom: Za okrepitev energetske unije EU bi bilo treba vse njene razsežnosti razširiti na države Zahodnega Balkana: spodbujanje zanesljive oskrbe z energijo, povezovanje trgov in energetska tranzicija, vključno z energetsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije. V zvezi s tem bi morala vsaka država dokončati vse potrebne reforme in svoje politike popolnoma uskladiti s petimi stebri energetske unije. Krepitev zmogljivosti energetskih regulatorjev in upravljavcev prenosnega omrežja na Zahodnem Balkanu bi bilo treba podpreti, da se bodo lahko v celoti vključili v omrežja na ravni EU. Nadaljevati bi bilo treba delo za dokončanje regionalnega trga z električno energijo na Zahodnem Balkanu in zagotoviti njegovo vključitev v notranji trg EU z električno energijo.

Uresničevanje prave prometne unije z Zahodnim Balkanom: Izvajanje Pogodbe o prometni skupnosti, ki je začela veljati leta 2017, bo ključni korak za postopno vključevanje regije v prometni trg EU. Sporazumi o prednostnih prometnih koridorjih med EU in Zahodnim Balkanom kot del vseevropskega prometnega omrežja so že v veljavi. Zdaj jih je treba začeti uresničevati, da bodo lahko prispevali k povečanju konkurenčnosti celotne celine. Poleg naložb je prednostna naloga EU usklajevanje z operativnimi standardi. To bo zahtevalo – poleg drugih ključnih reform – okrepljene ukrepe za odpravo upravnih ozkih grl in ovir na mejah, da se spodbudijo integrirane cestne in železniške operacije. Potrebna je nova strategija železniškega prometa, ki bi države Zahodnega Balkana vključila v glavno omrežje EU in spodbudila odprtje regionalnega železniškega trga. Poleg tega bodo potrebna ciljno usmerjena prizadevanja za zmanjšanje nesorazmerno visokega števila smrtnih žrtev na cestah z novo strategijo za varnost v cestnem prometu.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za podporo povezljivosti na Zahodnem Balkanu.

5.Uvedba digitalne agende za Zahodni Balkan

Razvoj enotnega digitalnega trga EU prispeva k razvoju podjetij, ustvarja rast, povečuje produktivnost, spodbuja inovacije, preoblikuje javne storitve in izboljšuje kakovost življenja državljanov. Bistvenega pomena je, da se države Zahodnega Balkana vključijo v prizadevanja EU za tehnološke spremembe, da bodo lahko izkoristile digitalna orodja, s čimer bodo zagotovile uspešno in trajnostno prihodnost za svoje državljane.

Skupaj s partnerji na Zahodnem Balkanu bo Komisija začela Evropsko digitalno agendo za Zahodni Balkan, vključno z načrtom za olajšanje zniževanja stroškov gostovanja. Zagotovljena bo podpora za razvoj širokopasovnega omrežja na Zahodnem Balkanu. Razviti bi bilo treba digitalno družbo in zato bo na voljo podpora zlasti za storitve e-uprave, e-javnih naročil in e-zdravja ter razvoj digitalnih znanj in spretnosti. Komisija bo podprla razvijanje zmogljivosti na področju zaupanja in varnosti ter digitalizacije industrije na Zahodnem Balkanu, s čimer bi se zagotovilo, da bodo vsi sektorji izkoristili digitalne inovacije. Ta prizadevanja bo dopolnjevala okrepljena podpora pri sprejemanju, izvajanju in izvrševanju pravnega reda na področju enotnega digitalnega trga.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za digitalno agendo na Zahodnem Balkanu.

6.Podpiranje sprave in dobrih sosedskih odnosov

Za pospeševanje dobrih sosedskih odnosov in spravo je potrebno odločno sprejemanje odgovornosti na Zahodnem Balkanu in bi ga morale usmerjati predvsem države v regiji. Poleg tega bi bilo treba dobre sosedske odnose še naprej krepiti prek pobud za regionalno sodelovanje. Komisija je pripravljena še naprej podpirati to sodelovanje, bodisi pri agendi o povezljivosti v obliki zahodnobalkanske šesterice bodisi prek pobud, ki združujejo voditelje držav in vlad iz regije, ali drugih pobud, ki krepijo njihovo odgovornost za regionalno sodelovanje.

Komisija bo še naprej zagotavljala večjo podporo za pobude o spravi, vključno s tistimi, ki obravnavajo tranzicijsko pravičnost in si prizadevajo odpraviti zapuščino nedavnih spopadov. Nadaljevala se bo podpora za delo mehanizma za mednarodna kazenska sodišča ter posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu. Komisija bo prav tako preučila, kako bi lahko najbolje nadaljevali delo Mednarodnega odbora Rdečega križa in Mednarodne komisije za pogrešane osebe pri spodbujanju regionalnega sodelovanja za rešitev vprašanja pogrešanih oseb, ter preučila, kaj bi bilo še mogoče storiti za zmanjšanje problema kopenskih min.

Podpora izobraževanju in možnostim za mlade na Balkanu je ključnega pomena za nadaljnji razvoj in temeljni pogoj za mirno sobivanje in spravo. Poleg izobraževanja bo sodelovanje okrepljeno na področju kulture, mladine in športa. Razširjene bodo naloge in obseg delovanja regionalnega urada za sodelovanje mladih. Poleg povečanja finančnih sredstev za program Erasmus+ bo Komisija še naprej podpirala kulturne vezi z regijo. To bo vključevalo prizadevanja za zaščito kulturne dediščine Zahodnega Balkana ter spodbujanje njegovih kulturnih in ustvarjalnih industrij.

ØKomisija bo te ukrepe združila v vodilno pobudo za spravo in dobre sosedske odnose na Zahodnem Balkanu.

III.PRIPRAVA EU NA SPREJEM NOVIH ČLANIC

1.    Institucionalna vprašanja

EU mora sama zagotoviti, da bodo njene institucije pripravljene na sprejem novih držav članic, ko bodo te izpolnile zastavljene pogoje. Unija mora postati močnejša in se okrepiti, preden lahko nadaljuje širitev.

Uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu je ključno orodje, ki omogoča sprejetje potrebnih odločitev v Evropski uniji s 27 državami članicami. Da bi zagotovili učinkovito odločanje, bo treba vsaj ohraniti področja politike, za katere se v Svetu uporablja glasovanje s kvalificirano večino. Komisija bo v tretjem četrtletju leta 2018 sprejela sporočila o možnostih za nadaljnje izboljšanje uporabe glasovanja s kvalificirano večino.

Država, ki je članica Evropske unije, mora sprejemati in spodbujati njene vrednote. Pri razmisleku o prihodnosti Evropske unije je treba vzpostaviti učinkovitejši mehanizem, s katerim se bo zagotovilo sprejemanje učinkovitih ukrepov za reševanje sistemskih groženj ali sistemskih kršitev teh vrednot s strani ene izmed držav članic EU. Komisija bo oktobra 2018 v ta namen predstavila pobudo za okrepitev uveljavljanja pravne države v Evropski uniji. S pristopnimi pogodbami kot pravno podlago bi se lahko takšen mehanizem vzpostavil v okviru Pogodb.

Pristop držav Zahodnega Balkana bo vplival na obstoječe institucionalne ureditve v EU. Predlogi za odpravo teh institucionalnih vprašanj bodo potrebni pred zaključkom pogajanj. Pri obravnavi institucionalnih ureditev za naslednjo širitev bi bilo treba upoštevati prihodnje članstvo drugih držav Zahodnega Balkana. Zlasti uporaba glasovanja s kvalificirano večino v Svetu je ključno orodje, ki omogoča sprejetje potrebnih odločitev v Evropski uniji s 27 državami članicami.

Poskrbeti je treba tudi za posebne ureditve in nepreklicne obveznosti, s katerimi se bo zagotovilo, da nove države članice ne bodo mogle blokirati pristopa drugih držav kandidatk Zahodnega Balkana. Potrebna bo tudi posebna ureditev glede nacionalnih jezikov prihodnjih držav članic.

Precej preden bodo zaključena splošna pristopna pogajanja, bo Komisija zagotovila oceno tega, kako bo na ključna področja politike, kot so kmetijstvo, kohezijska politika in proračun, vplival pristop novih držav članic. To bo državam članicam omogočilo, da opredelijo skupna stališča EU o zadevnih poglavjih ob polnem razumevanju verjetnih učinkov ter da sprejmejo morebitne blažilne ukrepe.

2.    Zagotavljanje finančnih sredstev za uspešen pristop

Instrument za predpristopno pomoč podpira države Zahodnega Balkana pri njihovih pripravah na pristop ter olajšuje regionalno in čezmejno sodelovanje. V obdobju 2007–2017 je EU prek instrumenta za predpristopno pomoč v regijo vložila več kot 8,9 milijarde EUR. V letu 2018 je predvidenih 1,07 milijarde EUR. Sredstva instrumenta za predpristopno pomoč bodo še bolj prilagojena potrebam držav. Izvajanje te strategije bo zahtevalo več sredstev. Komisija zato predvideva postopno povečanje podpore instrumenta za predpristopno pomoč za Zahodni Balkan do leta 2020, kolikor to omogočajo prerazporeditve znotraj obstoječih sredstev instrumenta za predpristopno pomoč.

Ob upoštevanju izkušenj iz prejšnjih širitev bi bilo treba predvideti postopen in nemoten prehod s predpristopnega statusa na status države članice, da se omogoči potreben razvoj absorpcijske zmogljivosti. To pomeni, da bi se pred pristopom postopoma povečevala finančna sredstva v novem večletnem finančnem okviru za instrument za predpristopno pomoč, hkrati pa bi se po pristopu postopno uvajali odhodki. To dejansko pomeni, da čeprav nova država članica ne more prejeti celotnih dodelitev odhodkov EU takoj ob pristopu, se bo njen dostop do predpristopnega financiranja temu ustrezno bistveno povečal, preden se bo pridružila.

Pogojevanje naše dvostranske pomoči bo okrepljeno. Povečanje sredstev v tekočem in naslednjem večletnem finančnem okviru bi moralo biti povezano z napredkom pri izvajanju temeljnih reform in dobrih sosedskih odnosov.

Glede na to, da ima regija relativno nizek bruto domači proizvod in majhno število prebivalcev, bo vpliv pristopa Zahodnega Balkana na proračun EU verjetno zelo omejen. Kljub temu ima širitev Evropske unije svojo ceno in bo pomenila dodatne odhodke za vse države članice. Večletni finančni okvir odraža politične prioritete EU. Potrebe za priprave na pristop bo treba upoštevati v naslednjem večletnem finančnem okviru, v katerega bodo vključene posebne dodelitve za širitev. Če bodo nekatere kandidatke pripravljene na pridružitev v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira, bi bilo treba nato izvesti potrebne prilagoditve.

3.    Sporočanje

Da bi bil pristopni proces uspešen, je treba priložnosti in izzive v regiji in v EU sporočati jasneje. Na Zahodnem Balkanu je predvsem odgovornost vlad, da zagotovijo ustrezno obveščenost državljanov in podjetij ter da oblikujejo nacionalno soglasje o svojem strateškem cilju.

Na strani EU morajo države članice obvezno obveščati svoje državljane ter jim zagotavljati dejstva o priložnostih in izzivih procesa. Komisija bo podprla ta prizadevanja z okrepitvijo strateškega komuniciranja v državah in v Uniji ter zagotovila prepoznavnost širitvene politike.

IV.ZAKLJUČEK

EU že dolgo podpira evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Prihodnost te regije kot sestavnega dela EU je v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu same Unije. Širitvena politika EU je sestavni del širše strategije za krepitev Unije do leta 2025. Z močno politično voljo, zagotovitvijo dejanskih in trajnih reform ter dokončno rešitvijo sporov s sosednjimi državami bi bili lahko Srbija in Črna gora dotlej pripravljeni na članstvo. Pristop je na uspešnosti temelječ proces in to bo ostal tudi v prihodnje. V celoti je odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže posamezna država.

Da bi izpolnile uveljavljena merila za članstvo in zaradi lastnega interesa, morajo države zahodnega Balkana izvesti celovite reforme na ključnih področjih. Načela pravne države, temeljnih pravic in upravljanja je treba občutno okrepiti. Reforme pravosodja, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter reforma javne uprave morajo prinesti dejanske rezultate, delovanje demokratičnih institucij pa se mora bistveno okrepiti. Gospodarske reforme je treba izvajati odločno, strukturne pomanjkljivosti, makroekonomska neravnovesja in visoko brezposelnost pa odpraviti.

Vse države se morajo z besedami in dejanji nedvoumno zavezati premagovanju zapuščine preteklosti z doseganjem sprave in reševanjem odprtih vprašanj precej pred pristopom k EU, zlasti na področju mejnih sporov. Potreben je celovit, pravno zavezujoč sporazum o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom, tako da bosta lahko napredovala na vsak na svoji evropski poti.

EU bo znatno okrepila podporo za proces prenove na Zahodnem Balkanu. Komisija je predvidela akcijski načrt za podporo prenove Zahodnega Balkana, ki je priložen k tej strategiji. Ta vključuje šest vodilnih pobud na posebnih področjih v skupnem interesu EU in držav Zahodnega Balkana, tudi prek številnih novih ukrepov na področjih, ki so v močnem skupnem interesu:

Marca 2018 bodo službe Komisije sklicale uvodni usklajevalni sestanek z državami članicami v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje, da bi razpravljale o akcijskem načrtu in mehanizmih za operativno sodelovanje pri njegovem izvajanju.

EU mora biti pripravljena na sprejem novih članic, tudi z institucionalnega in finančnega vidika, potem ko bodo te izpolnile potrebne pogoje. Komisija bo precej pred pristopom pripravila ocene učinka na ključnih področjih politike. Da bi zagotovili ustrezna sredstva v podporo tej strategiji in nemoten prehod v članstvo, Komisija predlaga postopno povečanje sredstev v okviru instrumenta za predpristopno pomoč in zagotovitev ustreznih dodelitev v naslednjem večletnem finančnem okviru, s katerimi se bo poskrbelo za morebitno širitev. Da bi zagotovili učinkovito odločanje, bo treba vsaj ohraniti in preučiti morebitne okrepitve področij politike, za katere se v Svetu uporablja glasovanje s kvalificirano večino. Uvesti bi bilo treba bolj učinkovit sistem za soočanje s sistemskimi grožnjami ali kršitvami načela pravne države v kateri koli državi članici EU. Komunikacijske dejavnosti bodo okrepljene.

Evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana je jasna in nedvoumna, pogoji in merila za članstvo v EU pa so dobro uveljavljeni. S to strategijo bo lahko EU zagotovila največjo podporo doslej za dosego tega cilja. Potrebnega bo še veliko dela, da bodo lahko zadevne države izpolnile ta merila. Vlade morajo zagotoviti bolj vključujoč proces reform, ki bo povezal vse zainteresirane strani in širšo družbo. Najbolj ključno pa je, da voditelji na tem območju ne smejo dopustiti nikakršnega dvoma glede svojih strateških usmeritev in zavez. Prav oni morajo prevzeti končno odgovornost za uresničitev te zgodovinske priložnosti.

(1) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/roadmap-soteu-factsheet_sl.pdf.

(2) * To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(3) Komisija bo aprila 2018 sprejela svoje redno sporočilo o širitveni politiki EU skupaj s celovitimi poročili za posamezne države.

(4) Zadnji vrh procesa je potekal v Trstu julija 2017.

(5) Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust), Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL).

(6) Pomembno je delo zgoraj navedenih agencij ter Evropskega azilnega podpornega urada.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg,6.2.2018

COM(2018) 65 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Verodostojna širitvena perspektiva in okrepljeno sodelovanje EU z Zahodnim Balkanom

PRILOGA