20.6.2017

SL

Uradni list Evropske unije

L 157/1

---

UREDBA (EU) 2017/1004 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 17. maja 2017

o vzpostavitvi okvira Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008

(prenovitev)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom (3),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Potrebne so številne spremembe Uredbe Sveta (ES) št. 199/2008 (4). Zaradi jasnosti bi bilo treba navedeno uredbo prenoviti.

(2)

Skupna ribiška politika je bila spremenjena z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5). Cilji skupne ribiške politike in zahteve za zbiranje podatkov v ribiškem sektorju so določeni v členih 2 in 25 navedene uredbe. Poleg tega je bila z Uredbo (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (6) spremenjena struktura finančne podpore državam članicam za dejavnosti zbiranja podatkov o ribištvu.

(3)

V skladu s cilji skupne ribiške politike o ohranjevanju, upravljanju in izkoriščanju živih vodnih virov v vodah zunaj Unije mora Unija sodelovati v prizadevanjih za ohranitev ribolovnih virov, zlasti v skladu z določbami, sprejetimi v trajnostnih sporazumih o partnerstvu v ribiškem sektorju ali s strani regionalnih organizacij za upravljanje ribištva.

(4)	Namen te uredbe je določiti pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v zvezi z ribiškim sektorjem.

(5)

Okvir za zbiranje podatkov bi moral prispevati k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike, ki vključujejo varstvo morskega okolja, trajnostno upravljanje vseh komercialno izkoriščanih vrst in zlasti doseganje dobrega okoljskega stanja v morskem okolju do leta 2020, kakor je določeno v členu 1(1) Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7).

(6)

Pravila, določena v tej uredbi, glede zbiranja, upravljanja in uporabe bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov bi se morala uporabljati tudi za zbiranje podatkov o ribiškem sektorju, ki je potrebno v skladu z drugimi pravnimi akti Unije, vključno z uredbami (ES) št. 1921/2006 (8), (ES) št. 295/2008 (9), (ES) št. 762/2008 (10), (ES) št. 216/2009 (11), (ES) št. 217/2009 (12), (ES) št. 218/2009 (13), (EU) št. 1236/2010 (14), (EU) št. 1343/2011 (15) in (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta (16), direktivami 2000/60/ES (17), 2008/56/ES in 2009/147/ES (18) Evropskega parlamenta in Sveta, uredbami Sveta (ES) št. 2347/2002 (19), (ES) št. 812/2004 (20), (ES) št. 1967/2006 (21), (ES) št. 1100/2007 (22) in (ES) št. 1006/2008 (23), Direktivo Sveta 92/43/EGS (24), Sklepom Sveta 2010/717/EU (25) in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/218 (26).

(7)

Da pa bi preprečili podvajanje, kadar se podatki o ribištvu zberejo in upravljajo v skladu s pravili, določenimi v drugih pravnih aktih Unije, kot sta Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 (27) in Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (28), bi morala biti s to uredbo določena le pravila za uporabo in prenos tovrstnih podatkov.

(8)	Obveznosti v zvezi z dostopom do podatkov, ki jih ureja ta uredba, ne bi smele posegati v obveznosti držav članic iz Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (29) ter iz Uredbe (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (30).

(9)	Pri shranjevanju, obdelavi in izmenjavi podatkov bi bilo treba neprestano in na vseh ravneh zagotavljati, da se spoštujejo obveznosti glede varstva osebnih podatkov iz Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) ter Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta (32).

(10)	Zaradi pravne jasnosti bi morala ta uredba vsebovati opredelitve izrazov.

(11)	Opredelitev izraza „morske regije“ bi morala temeljiti na znanstvenih preudarkih.

(12)

Ta uredba bi morala Uniji in njenim državam članicam omogočati, da izpolnijo cilje in upoštevajo načela iz členov 2 in 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Zato je potreben večletni program Unije, s katerim se bodo usklajevale dejavnosti zbiranja podatkov vseh držav članic. Primerno je, da se določijo ključne zahteve in merila za vzpostavitev takšnega večletnega programa Unije ter da se pred njegovim sprejetjem izvedejo posvetovanja.

(13)

Opredeliti bi bilo treba potrebe končnih uporabnikov po znanstvenih podatkih in določiti, kateri podatki se morajo zbirati na podlagi te uredbe. Ti podatki bi morali vključevati ekosistemske podatke o vplivu ribištva in podatke o trajnosti akvakulture ter socialno-ekonomske podatke o ribištvu in akvakulturi.

(14)	Zaradi poenostavitve in racionalizacije bi bilo treba podatke, ki jih je treba zbrati, izbrati na podlagi jasno utemeljenih potreb končnih uporabnikov znanstvenih podatkov, pri čemer je treba upoštevati znanstveno ustreznost in uporabnost teh podatkov.

(15)

Zbrani podatki bi morali omogočati, da se določijo cilji, potrebni za izvajanje večletnih načrtov iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013, kot so ravni ribolovne umrljivosti in biomasa drstitvenih staležev. Poleg tega bi morali omogočati tudi, da se zapolnijo vrzeli v zajetju podatkov o ribiški floti, število staležev, za katere ni na voljo dovolj podatkov, v nekaterih regijah pa zmanjša.

(16)	Pomembno je zbirati biološke podatke o rekreacijskem ribolovu, kadar lahko znatno vpliva na stanje staleža, da se omogoči upravljanje in ohranjanje na podlagi ekosistemskega pristopa, kar je potrebno za izvajanje skupne ribiške politike ter za izboljšanje ocene staležev.

(17)	Za ohranitev, prilagoditev ali umik izrednih in drugih ukrepov, ki temeljijo na previdnostnem načelu, se običajno zahtevajo dodatne informacije. Kjer je mogoče, bi zato bilo treba dati prednost zbiranju podatkov, ki so potrebni za oceno ukrepov, uvedenih na podlagi previdnostnega načela.

(18)	Glede na razvoj stanja ribolovnih virov skozi čas je treba vzpostaviti in vzdrževati časovne serije podatkov, s pomočjo katerih bo te vire mogoče uspešno dolgoročno znanstveno spremljati.

(19)	Raziskave na morju so pomembna metoda za zbiranje bioloških podatkov. Glede na njihovo pomembnost v morskih regijah, kjer so ribji staleži skupni, je primerno, da se na ravni Unije izvede zadostno število obveznih raziskav na morju.

(20)

Države članice bi morale izvajati večletni program Unije na nacionalni ravni tako, da v oddelku operativnega programa iz točke (p) člena 18(1) Uredbe (EU) št. 508/2014 opredelijo svoje najpomembnejše dejavnosti zbiranja podatkov, v skladu s členom 21 navedene uredbe pa predložijo tudi delovni načrt za zbiranje podatkov. Zahteve glede vsebine teh delovnih načrtov bi morale biti določene v tej uredbi.

(21)

Primerno je, da se opredelijo postopki, katerim morajo države članice slediti, ter vidiki, ki jih morajo upoštevati pri določanju metodologij za zbiranje podatkov v svojih nacionalnih delovnih načrtih. Za zagotovitev učinkovitega in usklajenega izvajanja te uredbe s strani držav članic je treba določiti tudi ključne zahteve glede nacionalnih ureditev usklajevanja, pravic zbirateljev podatkov in dolžnosti kapitanov ribiških plovil.

(22)

Komisija mora v skladu s členom 19(1) in členom 21(2) Uredbe (EU) št. 508/2014 odobriti operativne programe in nacionalne delovne načrte držav članic ter njihove spremembe. V skladu s členom 22 navedene uredbe lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila za postopke, obliko in časovne razporede za njihovo odobritev.

(23)	Primerno je, da Komisija oceni delovne načrte po posvetovanju z Znanstvenim, tehničnim in gospodarskim odborom za ribištvo (STECF), da se zagotovi skladnost teh načrtov z minimalnimi zahtevami iz te uredbe.

(24)	Zaradi preverjanja izvajanja dejavnosti zbiranja podatkov s strani držav članic morajo države članice o teh poročati Komisiji v jasno določeni in standardizirani obliki, ki naj zmanjša upravno obremenitev.

(25)	Potrebno je, da države članice sodelujejo med seboj, pa tudi s tretjimi državami, in usklajujejo svoje delovne načrte glede zbiranja podatkov o isti morski regiji in regijah, ki pokrivajo pripadajoče celinske vode.

(26)

V skladu s ciljem skupne ribiške politike, da se na države članice prenese večja odgovornost in da se končne uporabnike znanstvenih podatkov bolj vključi v zbiranje podatkov, bi bilo treba regionalno sodelovanje okrepiti in razširiti tako, da bi namesto enega samega srečanja potekal nepretrgan proces sodelovanja, ki bi ga za vsako morsko regijo usklajevale regionalne usklajevalne skupine. V tem okviru bi si države članice morale prizadevati za sodelovanje z ustreznimi deležniki, vključno s tretjimi državami.

(27)	Regionalne usklajevalne skupine bi morale biti zadolžene za razvoj in izvajanje postopkov, metod, zagotavljanja in nadzora kakovosti pri zbiranju in obdelavi podatkov, da bi še bolj izboljšali zanesljivost znanstvenega svetovanja.

(28)	Regionalne usklajevalne skupine bi si morale poleg tega prizadevati za razvoj in vzpostavitev regionalnih zbirk podatkov ter sprejeti vse potrebne pripravljalne ukrepe za dosego tega cilja.

(29)	Za trajnostno upravljanje ribištva ter oceno in spremljanje staležev in ekosistemov je treba podatke, vključno s podatki v zvezi z obveznostjo iztovarjanja, v celoti izkoristiti.

(30)

Države članice bi morale določiti način zbiranja podatkov, da pa bi se omogočilo smiselno združevanje podatkov na regionalni ravni, bi se morale države članice o minimalnih zahtevah glede kakovosti, zajetja in skladnosti podatkov dogovoriti na regionalni ravni ter pri tem upoštevati, da se morski bazeni v nekaterih regijah upravljajo skupaj s tretjimi državami. Ko se na regionalni ravni doseže splošen dogovor o metodah, bi morale regionalne usklajevalne skupine osnutek regionalnega delovnega načrta, pripravljenega na podlagi tega dogovora, predložiti Komisiji v odobritev.

(31)

Zakonodaja Unije ne bi več smela določati metodologij za zbiranje podatkov. Določbe o posebnih metodah zbiranja podatkov bi bilo torej treba nadomestiti z opisom postopka za njihovo določitev. Ta postopek bi moral zlasti vključevati sodelovanje med državami članicami in uporabniki podatkov v okviru regionalnih usklajevalnih skupin ter potrditev s strani Komisije prek odobritev delovnih načrtov, ki jih predložijo države članice.

(32)

Podatke, na katere se nanaša ta uredba, bi bilo treba vnesti v računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov, da bi bili dostopni Komisiji in da bi lahko bili na voljo končnim uporabnikom znanstvenih podatkov in drugim zainteresiranim stranem. Podatki, ki ne omogočajo osebne identifikacije, bi morali biti na voljo brez omejitev vsem, ki se zanimajo za analizo teh podatkov, vključno z okoljskimi vidiki upravljanja ribištva. V ta namen bi se morale kot zainteresirane strani, ki niso končni uporabniki znanstvenih podatkov, šteti vsi posamezniki ali organi, ki izrazijo tak interes.

(33)	Znanstveno svetovanje za upravljavce ribolovnih virov zahteva obdelavo podrobnih podatkov za obravnavo potreb upravljavcev ribolova. V tem okviru bi morale države članice dati na voljo podatke, potrebne za znanstveno analizo, in poskrbeti, da imajo za to tehnične zmogljivosti.

(34)

V skladu s točko (e) člena 25(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 je treba zagotoviti pravočasno dajanje ustreznih podatkov in pripadajočih metodologij, na podlagi katerih se pridobivajo, na voljo organom, ki imajo z raziskovalnega ali upravljalnega vidika interes za znanstveno analizo podatkov v ribiškem sektorju, in vsem drugim zainteresiranim stranem, razen v okoliščinah, ko se v skladu z veljavnim pravom Unije zahtevata varstvo in zaupnost podatkov.

(35)

Da bi se točka (e) člena 25(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013 v celoti upoštevala, bi morale države članice vzpostaviti ustrezne procese in elektronske tehnologije, da bi se zagotovila razpoložljivost podatkov, ter sodelovati z drugimi državami članicami, Komisijo in končnimi uporabniki znanstvenih podatkov pri vzpostavitvi združljivih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov, pri tem pa bi morale upoštevati Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta (33). Zagotoviti bi bilo treba tudi nadaljnje širjenje informacij tako na nacionalni ravni kakor tudi na ravni Unije. V vsakem primeru bi bilo treba za primere, če bi podatki vsebovali informacije, ki se nanašajo na določene oziroma določljive fizične osebe, določiti ustrezne zaščitne ukrepe, kot je višja raven agregacije ali anonimizacije podatkov, in sicer ob upoštevanju namenov obdelave, narave podatkov in možnih tveganj, povezanih z obdelavo osebnih podatkov.

(36)

Zagotoviti je treba, da končni uporabniki znanstvenih podatkov prejmejo podatke pravočasno in v standardizirani obliki, z jasnimi sistemi kodifikacije, saj morajo za omogočanje trajnostnega ribolova zagotavljati pravočasno svetovanje. Tudi druge zainteresirane strani bi morale prejeti podatke v določenem roku.

(37)	Da bi se izboljšala zanesljivost znanstvenega svetovanja, potrebnega za vodenje skupne ribiške politike, bi se morale države članice in Komisija usklajevati in sodelovati v ustreznih mednarodnih znanstvenih telesih.

(38)

O izvajanju določb o zbiranju podatkov bi se bilo treba posvetovati z znanstveniki in obvestiti tiste, ki delajo v ribiški industriji, ter druge interesne skupine. Ustrezna telesa, pri katerih je mogoče pridobiti potrebna mnenja, so STECF in svetovalni sveti, ustanovljeni v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

(39)

Za dopolnitev nekaterih nebistvenih določb te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s pripravo podrobnega seznama zahtev glede podatkov za namene zbiranja podatkov na podlagi te uredbe v okviru večletnega programa Unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (34). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(40)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z odobritvijo osnutkov regionalnih delovnih načrtov, ki jih predložijo regionalne usklajevalne skupine, pa tudi v zvezi s postopki, dogovori o delitvi stroškov za sodelovanje v raziskavah na morju, območjem morske regije za namene zbiranja podatkov ter obliko in časovnim razporedom za predložitev in potrditev teh regionalnih delovnih načrtov, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (35).

(41)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da v okviru večletnega programa Unije pripravi seznam obveznih raziskav na morju in določi pragove, pod katerimi ni treba obvezno zbirati podatkov ali izvesti raziskav na morju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(42)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo pravil za postopke, obliko in časovne razporede za predložitev in odobritev letnih poročil, ki jih države članice predložijo Komisiji. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(43)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo pravil za postopke, oblike, kode in časovne razporede, ki se uporabljajo za zagotovitev združljivosti sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov in, kjer je to primerno, za vzpostavitev zaščitnih ukrepov za primere, če bi ti sistemi vključevali informacije, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(44)

Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostaviti okvir Unije za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v ribiškem sektorju, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega oziroma učinkov ukrepov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(45)	Uredbo (ES) št. 199/2008 bi bilo treba razveljaviti. Bi pa bilo treba določiti prehodne ukrepe glede že odobrenih nacionalnih programov in trenutno veljavnega večletnega programa Unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Da bi prispevala k uresničevanju ciljev skupne ribiške politike iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013, ta uredba določa pravila za zbiranje, upravljanje in uporabo bioloških, okoljskih, tehničnih in socialno-ekonomskih podatkov v ribiškem sektorju, kakor je določeno v členu 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

2.   Podatki iz odstavka 1 se zbirajo le, če obveznost njihovega zbiranja ne obstaja na podlagi drugih pravnih aktov Unije razen te uredbe.

3.   Za podatke, ki so potrebni za upravljanje ribištva in se zbirajo na podlagi drugih pravnih aktov Unije, ta uredba določa le pravila za uporabo in prenos teh podatkov.

Člen 2

Varstvo podatkov

Obdelava, upravljanje in uporaba podatkov, ki so zbrani na podlagi te uredbe, so, kjer je to ustrezno, skladni z Direktivo 95/46/ES in uredbama (ES) št. 45/2001 in (ES) št. 223/2009 in ne posegajo vanje.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Poleg tega se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.	„ribiški sektor“ pomeni dejavnosti, povezane z gospodarskim ribištvom, rekreacijskim ribolovom, akvakulturo in industrijo za predelavo ribiških proizvodov;

2.	„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki izkoriščajo morske biološke vire za rekreacijo, turizem ali šport;

3.	„morska regija“ pomeni geografsko območje iz člena 4(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, območje, ki so ga vzpostavile regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ali območje, opredeljeno v izvedbenem aktu iz člena 9(11);

4.	„osnovni podatki“ pomenijo podatke, povezane s posameznimi plovili, fizičnimi ali pravnimi osebami ali posameznimi vzorci;

5.	„metapodatki“ pomenijo podatke, ki dajejo kakovostne in količinske informacije o zbranih osnovnih podatkih;

6.	„podrobni podatki“ pomenijo podatke, ki temeljijo na osnovnih podatkih, v obliki, ki onemogoča neposredno ali posredno identifikacijo fizičnih ali pravnih oseb;

7.	„zbirni podatki“ pomenijo rezultat povzetka osnovnih ali podrobnih podatkov za posebne analitične namene;

8.	„znanstveni opazovalec“ pomeni osebo, ki je zadolžena za opazovanje ribolovnih dejavnosti v okviru zbiranja podatkov za znanstvene namene in jo imenuje organ, pristojen za izvajanje nacionalnih delovnih načrtov za zbiranje podatkov;

9.	„znanstveni podatki“ pomenijo podatke iz člena 1(1), ki se zbirajo, upravljajo ali uporabljajo na podlagi te uredbe.

POGLAVJE II

ZBIRANJE IN UPRAVLJANJE PODATKOV V OKVIRU VEČLETNIH PROGRAMOV UNIJE

ODDELEK 1

Večletni programi Unije

Člen 4

Vzpostavitev večletnega programa Unije

1.   Komisija vzpostavi večletni program Unije za zbiranje in upravljanje podatkov iz člena 1(1) v skladu z vsebino in merili iz člena 5.

Komisija del večletnega programa Unije, ki zajema zadeve iz točke (a) člena 5(1), sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 24.

Komisija del večletnega programa Unije, ki zajema zadeve iz točk (b) in (c) člena 5(1), sprejme z izvedbenimi akti v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

2.   Komisija se pred sprejetjem delegiranih in izvedbenih aktov iz odstavka 1 tega člena posvetuje z regionalnimi usklajevalnimi skupinami iz člena 9, STECF ter vsemi drugimi ustreznimi znanstvenimi organi iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 5

Vsebina in merila za vzpostavitev večletnega programa Unije

1.   Večletni program Unije določa:

(a)	podroben seznam zahtev glede podatkov za dosego ciljev iz členov 2 in 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)	seznam obveznih raziskav na morju;

(c)	pragove ribolovnih in akvakulturnih dejavnosti, pod katerimi državam članicam ni treba obvezno zbirati podatkov ali izvesti raziskav na morju.

2.   Podatki iz točke (a) odstavka 1 vključujejo:

(a)

biološke podatke o ulovu ali prilovu vseh staležev v okviru gospodarskega in, kjer je to primerno, rekreacijskega ribolova Unije v vodah Unije in zunaj voda Unije, vključno z jeguljo in lososom v ustreznih celinskih vodah, pa tudi drugih diadromnih vrst rib gospodarskega pomena, da se omogoči ekosistemski pristop k upravljanju in ohranjanju ribištva, kar je potrebno za izvajanje skupne ribiške politike;

(b)

podatke za ocenitev vpliva ribištva Unije na morske ekosisteme v vodah Unije in zunaj voda Unije, vključno s podatki o prilovu neciljnih vrst, zlasti vrst, zaščitenih s pravom Unije ali mednarodnim pravom, podatke o vplivih ribištva na morske habitate, vključno z občutljivimi morskimi območji, in podatke o vplivih ribištva na prehranjevalne splete;

(c)	podatke o dejavnosti ribiških plovil Unije v vodah Unije in zunaj voda Unije, vključno s podatki o stopnjah ribolova ter ribolovnem naporu in zmogljivosti flote Unije;

(d)	socialno-ekonomske podatke o ribištvu, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti ribiškega sektorja Unije;

(e)	socialno-ekonomske podatke in podatke o trajnosti morske akvakulture, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti in trajnosti sektorja akvakulture Unije, vključno z njegovim vplivom na okolje;

(f)	socialno-ekonomske podatke o sektorju predelave rib, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti tega sektorja.

3.   Poleg tega lahko podatki iz točke (a) odstavka 1 vključujejo socialno-ekonomske podatke in podatke o trajnosti sladkovodne akvakulture, da se omogoči ocena socialno-ekonomske uspešnosti in trajnosti sektorja sladkovodne akvakulture Unije, vključno z njegovim vplivom na okolje.

4.   Pri vzpostavitvi večletnega programa Unije Komisija upošteva:

(a)	potrebe po informacijah za upravljanje in učinkovito izvajanje skupne ribiške politike, da se dosežejo njeni cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Te informacije bi morale omogočati tudi, da se določijo cilji, potrebni za izvajanje večletnih načrtov iz člena 9 navedene uredbe;

(b)	potrebo po relevantnih, izčrpnih in zanesljivih podatkih za odločitve v zvezi z upravljanjem ribištva in varstvom ekosistemov, vključno z občutljivimi vrstami in habitati;

(c)	potrebo po podatkih in njihovo ustreznost za trajnostni razvoj akvakulture na ravni Unije, pri čemer je treba upoštevati pretežno lokalni značaj njenega vpliva;

(d)	potrebo po zagotovitvi podpore ocenam učinka ukrepov politike;

(e)	stroške in koristi, pri čemer je treba upoštevati stroškovno najbolj učinkovite rešitve za uresničitev cilja zbiranja podatkov;

(f)	potrebo po preprečevanju motenj za obstoječe časovne vrste podatkov;

(g)	potrebo, da se v skladu s členom 1 zbiranje podatkov poenostavi in prepreči njegovo podvajanje;

(h)	kjer je to ustrezno, potrebo po podatkih za ribištva, za katera ni na voljo dovolj podatkov;

(i)	regionalne posebnosti in regionalne dogovore, sklenjene v okviru regionalnih usklajevalnih skupin;

(j)	mednarodne obveznosti Unije in njenih držav članic;

(k)	prostorsko in časovno zajetje dejavnosti zbiranja podatkov.

5.   Seznam obveznih raziskav na morju iz točke (b) odstavka 1 se oblikuje ob upoštevanju naslednjih zahtev:

(a)	potrebe po informacijah za upravljanje skupne ribiške politike, da se dosežejo njeni cilji iz člena 2 Uredbe (EU) št. 1380/2013;

(b)	potrebe po informacijah, ki izhajajo iz uskladitve in harmonizacije, ki sta dogovorjeni na mednarodni ravni;

(c)	potrebe po informacijah za ovrednotenje načrtov upravljanja;

(d)	potrebe po informacijah za spremljanje spremenljivk v ekosistemih;

(e)	potrebe po informacijah za ustrezno zajetje območij staležev;

(f)	preprečevanje podvajanja raziskav na morju in

(g)	potrebo po preprečevanju motenj za časovne vrste podatkov.

6.   Za staleže, za katere veljajo omejitve ulova, pravila o sodelovanju posameznih držav članic pri raziskavah na morju iz točke (b) odstavka 1 temeljijo na deležu zadevnih držav članic v celotnem dovoljenem ulovu, ki je Uniji na voljo za zadevne staleže. Za staleže, za katere ne veljajo omejitve ulova, ta pravila temeljijo na relativnem deležu zadevnih držav članic v celotnem izkoriščanju staleža.

7.   Za staleže, za katere veljajo omejitve ulova, se prag iz točke (c) odstavka 1 določi na podlagi deleža zadevne države članice v celotnem dovoljenem ulovu, ki je Uniji na voljo za zadevni stalež. Za staleže, za katere ne veljajo omejitve ulova, se ta prag določi na podlagi relativnega deleža zadevne države članice v celotnem izkoriščanju zadevnega staleža. Kar zadeva sektor akvakulture in predelave, so ti pragovi sorazmerni z velikostjo teh sektorjev države članice.

ODDELEK 2

Izvajanje večletnega programa Unije s strani držav članic

Člen 6

Nacionalni delovni načrti

1.   Države članice, brez poseganja v njihove sedanje obveznosti glede zbiranja podatkov v skladu s pravom Unije, zbirajo podatke v okviru operativnega programa iz člena 18 Uredbe (EU) št. 508/2014 ter delovnega načrta, pripravljenega v skladu z večletnim programom Unije in členom 21 Uredbe (EU) št. 508/2014 (v nadaljnjem besedilu: nacionalni delovni načrt).

2.   Komisija pri odobritvi nacionalnih delovnih načrtov v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) št. 508/2014 upošteva vrednotenje, ki ga je pripravil STECF v skladu s členom 10 te uredbe. Če se na podlagi tega vrednotenja pokaže, da nacionalni delovni načrt ni v skladu s tem členom oziroma ne zagotavlja znanstvene ustreznosti podatkov ali zadostne kakovosti predlaganih metod in postopkov, Komisija nemudoma obvesti zadevno državo članico in navede spremembe tega delovnega načrta, ki se ji zdijo potrebne. Zadevna država članica na podlagi tega Komisiji predloži spremenjeni nacionalni delovni načrt.

3.   Nacionalni delovni načrti vsebujejo podroben opis naslednjih elementov:

(a)	podatki, ki se zbirajo v skladu z večletnim programom Unije;

(b)	časovna in prostorska porazdelitev ter pogostost zbiranja podatkov;

(c)	vir podatkov, postopke in metode zbiranja in obdelave podatkov za oblikovanje podatkovnih sklopov, ki se zagotovijo končnim uporabnikom znanstvenih podatkov;

(d)	okvir za zagotavljanje in nadzor kakovosti, da se v skladu s členom 14 zagotovi ustrezna kakovost podatkov;

(e)	obliko in kdaj se podatki dajo na voljo končnim uporabnikom znanstvenih podatkov, ob upoštevanju potreb, ki so jih opredelili končni uporabniki znanstvenih podatkov, kadar so znane;

(f)	mednarodne in regionalne ureditve sodelovanja in usklajevanja, vključno z dvostranskimi in večstranskimi sporazumi, sklenjenimi za dosego ciljev te uredbe, ter

(g)	način, kako se upoštevajo mednarodne obveznosti Unije in njenih držav članic.

4.   Vsaka država članica pri pripravi svojega nacionalnega delovnega načrta v okviru regionalnih usklajevalnih skupin iz člena 9 sodeluje in usklajuje svoja prizadevanja z drugimi državami članicami, zlasti tistimi, ki so znotraj iste morske regije, da se zagotovi zadostno in učinkovito zajetje podatkov ter da se izogne podvajanju dejavnosti zbiranja podatkov. V tem procesu si države članice prizadevajo tudi za to, da vključijo deležnike na ustrezni ravni. Kadar je primerno, lahko takšno sodelovanje in usklajevanje poteka tudi zunaj okvira regionalnih usklajevalnih skupin.

Člen 7

Nacionalni korespondenti

1.   Vsaka država članica določi nacionalnega korespondenta in o tem obvesti Komisijo. Nacionalni korespondenti imajo vlogo kontaktne točke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami glede priprave in izvajanja nacionalnih delovnih načrtov.

2.   Nadalje nacionalni korespondenti izvajajo zlasti naslednje naloge:

(a)	usklajujejo pripravo letnega poročila iz člena 11;

(b)	zagotavljajo prenos informacij znotraj države članice in

(c)	usklajujejo prisotnost zadevnih strokovnjakov na sestankih skupin strokovnjakov, ki jih organizira Komisija, ter sodelovanje v zadevnih regionalnih usklajevalnih skupinah iz člena 9.

3.   Če pri izvajanju nacionalnega delovnega načrta v državi članici sodeluje več organov, je nacionalni korespondent odgovoren za usklajevanje dela.

4.   Vsaka država članica zagotovi, da ima njen nacionalni korespondent zadostna pooblastila za zastopanje svoje države članice v regionalni usklajevalni skupini iz člena 9.

Člen 8

Sodelovanje znotraj Unije

Države članice sodelujejo in usklajujejo svoje dejavnosti za nadaljnje izboljšanje kakovosti, pravočasnosti in zajetja podatkov, kar bo omogočilo nadaljnje izboljšanje zanesljivosti metod zbiranja podatkov, s čemer bodo izboljšale svoje dejavnosti zbiranja podatkov.

Člen 9

Regionalno usklajevanje in sodelovanje

1.   Kakor je določeno v členu 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013, države članice uskladijo svoje dejavnosti zbiranja podatkov z drugimi državami članicami v isti morski regiji in si prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali jurisdikcijo nad vodami v isti morski regiji.

2.   Za poenostavitev regionalnega usklajevanja zadevne države članice za vsako morsko regijo vzpostavijo regionalno usklajevalno skupino.

3.   Cilji regionalnih usklajevalnih skupin so priprava in izvajanje postopkov, metod, zagotavljanja in nadzora kakovosti pri zbiranju in obdelavi podatkov, da bi nadalje izboljšali zanesljivost znanstvenega svetovanja. V ta namen si regionalne usklajevalne skupine prizadevajo razviti in uporabljati regionalne zbirke podatkov.

4.   Regionalne usklajevalne skupine sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, vključno z nacionalnimi korespondenti, in Komisija.

5.   Regionalne usklajevalne skupine pripravijo in sprejmejo poslovnik, ki ureja njihove dejavnosti.

6.   Regionalne usklajevalne skupine se usklajujejo med seboj in s Komisijo glede vprašanj, ki zadevajo več morskih regij.

7.   Po potrebi bodo predstavniki ustreznih končnih uporabnikov znanstvenih podatkov, vključno z ustreznimi znanstvenimi organi iz člena 26 Uredbe (EU) št. 1380/2013, regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, svetovalnimi sveti in tretjimi državami, povabljeni na sestanke regionalnih usklajevalnih skupin kot opazovalci.

8.   Regionalne usklajevalne skupine lahko pripravijo osnutke regionalnih delovnih načrtov, ki so v skladu s to uredbo in z večletnim programom Unije. Navedeni osnutki regionalnih delovnih načrtov lahko vključujejo postopke, metode ter zagotavljanje in nadzor kakovosti zbiranja in obdelave podatkov, kakor je navedeno v točkah (a) in (b) odstavka 2 ter v odstavku 5 člena 5, regionalno usklajene strategije vzorčenja in pogoje za zagotavljanje podatkov v regionalnih zbirkah podatkov. Vsebujejo lahko tudi dogovore o delitvi stroškov za sodelovanje pri raziskavah na morju.

9.   Kadar je osnutek regionalnega delovnega načrta pripravljen, ga zadevne države članice posredujejo Komisiji do 31. oktobra v letu, ki je predhodno letu, v katerem se bo delovni načrt uporabil, razen če se bo še naprej uporabljal obstoječi načrt, v tem primeru pa zadevne države članice o tem uradno obvestijo Komisijo. Komisija lahko osnutek regionalnega delovnega načrta odobri z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2). V ta namen Komisija po potrebi upošteva vrednotenje STECF iz člena 10. Če se na podlagi tega vrednotenja pokaže, da osnutek regionalnega delovnega načrta ni v skladu s tem členom oziroma ne zagotavlja znanstvene ustreznosti podatkov ali zadostne kakovosti predlaganih metod in postopkov, Komisija nemudoma obvesti zadevne države članice in navede spremembe tega osnutka delovnega načrta, ki se ji zdijo potrebne. Zadevne države članice na podlagi tega Komisiji predložijo spremenjeni osnutek regionalnega delovnega načrta.

10.   Za regionalni delovni načrt se šteje, da nadomesti ali dopolni relevantne dele nacionalnih delovnih načrtov vsake od zadevnih držav članic.

11.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila za postopke, dogovore o delitvi stroškov za sodelovanje pri raziskavah na morju, območje morske regije za namene zbiranja podatkov ter obliko in časovne razporede za predložitev in potrditev regionalnih delovnih načrtov, kakor je navedeno v odstavku 8 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

Člen 10

Vrednotenje delovnih načrtov s strani STECF

STECF ovrednoti nacionalne delovne načrte in osnutke regionalnih delovnih načrtov iz členov 6 in 9. Pri tem upošteva:

(a)	skladnost delovnih načrtov in vseh njihovih sprememb s členoma 6 in 9 ter

(b)	znanstveno ustreznost podatkov, ki jih morajo vsebovati delovni načrti za namene iz člena 1(1), in kakovost predlaganih metod in postopkov.

Člen 11

Vrednotenje in odobritev rezultatov nacionalnih delovnih načrtov

1.   Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o izvajanju nacionalnih delovnih načrtov. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo pravila glede postopkov, oblik in časovnega razporeda za predložitev in odobritev letnih poročil. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

2.   STECF v skladu s členom 10 ovrednoti:

(a)	izvajanje nacionalnih delovnih načrtov in

(b)	kakovost podatkov, ki jih zberejo države članice.

3.   Komisija ovrednoti izvajanje nacionalnih delovnih načrtov na podlagi:

(a)	vrednotenja, ki ga opravi STECF; in

(b)	posvetovanja z ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Unija, ter z ustreznimi mednarodnimi znanstvenimi telesi.

ODDELEK 3

Zahteve v zvezi s postopkom zbiranja podatkov

Člen 12

Dostop do območij vzorčenja

1.   Države članice zbirateljem podatkov, ki jih imenuje telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega delovnega programa, za namen opravljanja njihovih nalog zagotovijo dostop do vseh ulovov, plovil in drugih območij vzorčenja, poslovnih registrov in vseh potrebnih podatkov.

2.   Brez poseganja v mednarodne obveznosti kapitani ribiških plovil Unije sprejmejo na krov znanstvene opazovalce in z njimi sodelujejo, da jim omogočijo opravljanje njihovih nalog, dokler se nahajajo na krovu ribiškega plovila Unije, vključno z uporabo alternativnih metod zbiranja podatkov, kjer je to ustrezno, v skladu z nacionalnimi delovnimi načrti.

3.   Kapitani ribiških plovil Unije lahko sprejem znanstvenih opazovalcev, ki so dejavni v okviru sheme spremljanja na morju, na krov zavrnejo samo zaradi očitnega pomanjkanja prostora na plovilu ali zaradi varnostnih razlogov v skladu z nacionalnim pravom. V teh primerih se podatki zberejo z alternativnimi metodami zbiranja podatkov v skladu z nacionalnim delovnim načrtom, ki ga oblikuje in nadzira telo, pristojno za izvajanje nacionalnega delovnega načrta.

ODDELEK 4

Postopek upravljanja podatkov

Člen 13

Shranjevanje podatkov

Države članice:

(a)	zagotovijo, da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih delovnih načrtov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se ti podatki obravnavajo kot zaupni;

(b)	zagotovijo, da so metapodatki, ki se nanašajo na osnovne socialno-ekonomske podatke in se zbirajo v okviru nacionalnih delovnih načrtov, varno shranjeni v računalniško podprtih zbirkah podatkov;

(c)	sprejmejo vse potrebne tehnične ukrepe, da bi takšne podatke zaščitili pred kakršnim koli naključnim ali nedovoljenim uničenjem, naključno izgubo, propadanjem, ali nepooblaščenim dostopom ali posredovanjem.

Člen 14

Nadzor in potrditev kakovosti podatkov

1.   Države članice so odgovorne za kakovost in popolnost osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih delovnih načrtov, ter iz njih izpeljanih podrobnih in zbirnih podatkov, ki so posredovani končnim uporabnikom znanstvenih podatkov.

2.   Države članice zagotovijo:

(a)	da so osnovni podatki, zbrani v okviru nacionalnih delovnih načrtov, ustrezno pregledani za morebitne napake v okviru ustreznih postopkov nadzora kakovosti;

(b)	da so podrobni in zbirni podatki, izpeljani iz osnovnih podatkov, zbranih v okviru nacionalnih delovnih načrtov, potrjeni pred njihovim posredovanjem končnim uporabnikom znanstvenih podatkov;

(c)	da so postopki zagotavljanja kakovosti osnovnih, podrobnih in zbirnih podatkov iz točk (a) in (b) oblikovani v skladu s postopki, ki so jih sprejela mednarodna znanstvena telesa, regionalne organizacije za upravljanje ribištva, STECF in regionalne usklajevalne skupine.

POGLAVJE III

UPORABA PODATKOV

Člen 15

Dostop do osnovnih podatkov in njihov prenos

1.   Države članice zaradi preverjanja obstoja osnovnih podatkov, zbranih v skladu s členom 6(1), razen socialno-ekonomskih podatkov, zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz točke (a) člena 13 dostopne Komisiji.

2.   Države članice zaradi preverjanja socialno-ekonomskih podatkov, zbranih v skladu s členom 6(1), zagotovijo, da so računalniško podprte nacionalne zbirke podatkov iz točke (b) člena 13 dostopne Komisiji.

3.   Države članice brez poseganja v obveznosti, ki izhajajo iz drugih predpisov Unije, in da Komisiji zagotovijo učinkovit in neoviran dostop do svojih računalniško podprtih nacionalnih zbirk podatkov iz odstavkov 1 in 2, sklenejo sporazume s Komisijo.

4.   Države članice zagotovijo, da se osnovni podatki, zbrani v okviru raziskav na morju, predložijo mednarodnim znanstvenim organizacijam in ustreznim znanstvenim telesom znotraj regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v skladu z mednarodnimi obveznostmi Unije in držav članic.

Člen 16

Obdelava osnovnih podatkov

1.   Države članice osnovne podatke obdelajo v podatkovne sklope podrobnih in zbirnih podatkov v skladu z:

(a)	ustreznimi mednarodnimi standardi, kadar je to ustrezno;

(b)	protokoli, dogovorjenimi na mednarodni ali regionalni ravni, kadar je to ustrezno.

2.   Države članice končnim uporabnikom znanstvenih podatkov in Komisiji po potrebi zagotovijo opis metod, uporabljenih pri obdelavi zahtevanih podatkov, in njihove statistične lastnosti.

Člen 17

Postopek za zagotavljanje razpoložljivosti podrobnih in zbirnih podatkov

1.   Države članice vzpostavijo ustrezne procese in elektronske tehnologije za zagotavljanje učinkovitega izvajanja člena 25 Uredbe (EU) št. 1380/2013 in te uredbe. Po nepotrebnem ne omejujejo razširjanja podrobnih in zbirnih podatkov končnim uporabnikom znanstvenih podatkov in drugim zainteresiranim stranem.

2.   Države članice zagotovijo ustrezne zaščitne ukrepe za primere, če bi podatki vključevali informacije, ki se nanašajo na določene oziroma določljive fizične ali pravne osebe. Država članica lahko zavrne posredovanje ustreznih podrobnih in zbirnih podatkov, če obstaja tveganje identifikacije fizične ali pravne osebe; v tem primeru zadevna država članica predlaga drugačna sredstva za izpolnitev potrebe končnega uporabnika znanstvenih podatkov, ki zagotavljajo anonimnost.

3.   V primeru zahtev končnih uporabnikov znanstvenih podatkov, kjer bodo podatki osnova za svetovanje glede upravljanja ribištva, države članice zagotovijo, da se zadevni podrobni in zbirni podatki posodobijo in dajo na voljo ustreznim končnim uporabnikom znanstvenih podatkov v roku, določenem v zahtevi, ki pa ni krajši od enega meseca od datuma prejema zahteve za te podatke.

4.   V primeru drugih zahtev, ki niso zahteve iz odstavka 3, države članice zagotovijo, da se ustrezni podatki posodobijo in dajo na voljo zadevnim končnim uporabnikom znanstvenih podatkov in drugim zainteresiranim stranem v razumnem časovnem obdobju. Države članice v dveh mesecih od datuma prejema zahteve vlagatelja zahteve obvestijo o dolžini tega časovnega obdobja, ki je sorazmerno z obsegom zahteve, in o morebitni potrebi po dodatni obdelavi zahtevanih podatkov.

5.   Kadar je za zahtevo po podatkih, ki jo vložijo drugi končni uporabniki, ki niso tisti iz odstavka 3, ali druge zainteresirane strani, potrebna dodatna obdelava že zbranih podatkov, lahko države članice vlagatelju zaračunajo dejanske stroške dodatne obdelave podatkov pred njihovim posredovanjem.

6.   V ustrezno utemeljenih primerih lahko Komisija dovoli podaljšanje roka iz odstavka 3.

7.   Kadar se podrobni podatki zahtevajo za namen znanstvenega objavljanja, lahko države članice, zaradi zaščite strokovnih interesov zbirateljev podatkov, ki jih imenuje telo, odgovorno za izvajanje nacionalnega delovnega programa, zahtevajo, da se objava podatkov odloži za obdobje treh let od datuma, na katerega se podatki nanašajo. Države članice o takšni odločitvi in razlogih zanjo obvestijo končne uporabnike znanstvenih podatkov in Komisijo.

Člen 18

Združljivi sistemi za shranjevanje in izmenjavo podatkov

1.   Da se za končne uporabnike znanstvenih podatkov in druge zainteresirane strani zmanjšajo stroški in olajša dostop do podrobnih in zbirnih podatkov, države članice, Komisija, znanstvena svetovalna telesa in vsi zadevni končni uporabniki znanstvenih podatkov sodelujejo pri razvoju združljivih sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov, pri čemer upoštevajo določbe Direktive 2007/2/ES. Ti sistemi tudi olajšujejo širjenje informacij drugim zainteresiranim stranem. Ti sistemi so lahko v obliki regionalnih zbirk podatkov. Regionalni delovni načrti iz člena 9(8) te uredbe so lahko podlaga za dogovor o takih sistemih.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki določajo pravila glede postopkov, oblik, kod in časovnih razporedov, ki se uporabljajo za zagotovitev združljivosti sistemov za shranjevanje in izmenjavo podatkov in, kadar je primerno, za vzpostavitev zaščitnih ukrepov za primere, če bi sistemi za shranjevanje in izmenjavo podatkov iz odstavka 1 tega člena vključevali informacije, ki se nanašajo na določene ali določljive fizične osebe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 25(2).

Člen 19

Pregled zavrnitve predložitve podatkov

Če država članica zavrne predložitev podatkov na podlagi člena 17(7), lahko končni uporabnik znanstvenih podatkov zaprosi Komisijo za pregled zavrnitve. Če Komisija ugotovi, da zavrnitev ni bila ustrezno utemeljena, lahko od države članice zahteva, da končnemu uporabniku znanstvenih podatkov zagotovi podatke v enem mesecu.

Člen 20

Obveznosti končnih uporabnikov znanstvenih podatkov in drugih zainteresiranih strani

1.   Končni uporabniki znanstvenih podatkov in druge zainteresirane strani:

(a)	uporabljajo podatke samo za namen, ki so ga navedli v svoji zahtevi za informacije v skladu s členom 17;

(b)	ustrezno potrdijo vir podatkov;

(c)	so odgovorni za pravilno in ustrezno uporabo podatkov glede na znanstveno etiko;

(d)	Komisijo in zadevne države članice obvestijo o kakršnih koli morebitnih težavah, povezanih s podatki;

(e)	zadevnim državam članicam in Komisiji predložijo informacije o rezultatih uporabe podatkov;

(f)	zahtevanih podatkov ne pošljejo tretjim strankam brez privolitve zadevne države članice;

(g)	podatkov ne prodajajo nobeni tretji stranki.

2.   Države članice obvestijo Komisijo o vseh kršitvah končnih uporabnikov znanstvenih podatkov ali drugih zainteresiranih strani.

3.   Kadar končni uporabniki znanstvenih podatkov ali druge zainteresirane strani ne izpolnijo katere koli izmed zahtev iz odstavka 1, lahko Komisija zadevni državi članici omogoči, da tem uporabnikom podatkov omeji ali zavrne dostop do podatkov.

POGLAVJE IV

PODPORA ZNANSTVENEMU SVETOVANJU

Člen 21

Sodelovanje na sestankih mednarodnih teles

Države članice zagotovijo sodelovanje svojih nacionalnih strokovnjakov na ustreznih sestankih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Unija, in mednarodnih znanstvenih teles.

Člen 22

Mednarodno usklajevanje in sodelovanje

1.   Države članice in Komisija usklajujejo svoja prizadevanja in sodelujejo pri nadaljnjem izboljševanju kakovosti, pravočasnosti in zajetja podatkov, kar omogoča nadaljnja izboljšanja zanesljivosti znanstvenega svetovanja, kakovosti delovnih načrtov in delovnih metod regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica ali opazovalka je Unija, in mednarodnih znanstvenih teles.

2.   Usklajevanje in sodelovanje potekata brez poseganja v odprto znanstveno razpravo s ciljem pospešiti nepristransko znanstveno svetovanje.

POGLAVJE V

KONČNE DOLOČBE

Člen 23

Spremljanje

1.   Komisija v sodelovanju s STECF spremlja napredek delovnih načrtov v Odboru za ribištvo in ribogojstvo iz člena 25.

2.   Do 11. julija 2020 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju in delovanju te uredbe.

Člen 24

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 4(1) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od 10. julija 2017. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 4(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 25

Postopek v odboru

1.   Pri izvajanju te uredbe Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen s členom 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 26

Razveljavitev in prehodne določbe

1.   Uredba (ES) št. 199/2008 se razveljavi z učinkom od 10. julija 2017.

2.   Ne glede na odstavek 1:

(a)	se razveljavljene določbe uporabljajo za nacionalne programe, odobrene pred 10. julijem 2017;

(b)	ostane večletni program Unije, ki velja 10. julija 2017, kakor je določeno v členu 3 Uredbe (ES) št. 199/2008, veljaven za obdobje svojega trajanja ali dokler se na podlagi te uredbe ne sprejme nov večletni program Unije, odvisno od tega, kaj nastopi prej.

3.   Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge.

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL C 13, 15.1.2016, str. 201.

(2)  UL C 120, 5.4.2016, str. 40.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 25. aprila 2017.

(4)  Uredba Sveta (ES) št. 199/2008 z dne 25. februarja 2008 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za zbiranje, upravljanje in uporabo podatkov v sektorju ribištva in podporo znanstvenemu svetovanju v zvezi s skupno ribiško politiko (UL L 60, 5.3.2008, str. 1).

(5)  Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).

(6)  Uredba (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2328/2003, (ES) št. 861/2006, (ES) št. 1198/2006 in (ES) št. 791/2007 in Uredbe (EU) št. 1255/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 149, 20.5.2014, str. 1).

(7)  Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(8)  Uredba (ES) št. 1921/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o predložitvi statističnih podatkov o iztovoru ribiških proizvodov v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1382/91 (UL L 403, 30.12.2006, str. 1).

(9)  Uredba (ES) št. 295/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o strukturni statistiki podjetij (UL L 97, 9.4.2008, str. 13).

(10)  Uredba (ES) št. 762/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o predložitvi statističnih podatkov o ribogojstvu s strani držav članic in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 788/96 (UL L 218, 13.8.2008, str. 1).

(11)  Uredba (ES) št. 216/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki lovijo na določenih območjih izven severnega Atlantika (UL L 87, 31.3.2009, str. 1).

(12)  Uredba (ES) št. 217/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o ulovu in aktivnosti s strani držav članic, ki izvajajo ribolov v severozahodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 42).

(13)  Uredba (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o predložitvi statističnih podatkov o nominalnem ulovu držav članic, ki ribarijo v severovzhodnem Atlantiku (UL L 87, 31.3.2009, str. 70).

(14)  Uredba (EU) št. 1236/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 o sistemu nadzora in izvrševanja, ki se uporablja na območju Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju v ribištvu severovzhodnega Atlantika in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2791/1999 (UL L 348, 31.12.2010, str. 17).

(15)  Uredba (EU) št. 1343/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o nekaterih določbah za ribolov na območju Sporazuma GFCM (Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju) in spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju (UL L 347, 30.12.2011, str. 44).

(16)  Uredba (EU) 2016/2336 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o določitvi posebnih pogojev za ribolov globokomorskih staležev v severovzhodnem Atlantiku in določb o ribolovu v mednarodnih vodah severovzhodnega Atlantika ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2347/2002 (UL L 354, 23.12.2016, str. 1).

(17)  Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

(18)  Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26.1.2010, str. 7).

(19)  Uredba Sveta (ES) št. 2347/2002 z dne 16. decembra 2002 o določitvi posebnih pogojev dostopa in z njimi povezanih pravil za ribolov globokomorskih staležev (UL L 351, 28.12.2002, str. 6).

(20)  Uredba Sveta (ES) št. 812/2004 z dne 26. aprila 2004 o podrobnih pravilih v zvezi naključnimi ulova kitov in delfinov pri ribolovu in o spremembi Uredbe (ES) št. 88/98 (UL L 150, 30.4.2004, str. 12).

(21)  Uredba Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94 (UL L 409, 30.12.2006, str. 11).

(22)  Uredba Sveta (ES) št. 1100/2007 z dne 18. septembra 2007 o ukrepih za obnovo staleža evropske jegulje (UL L 248, 22.9.2007, str. 17).

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 1006/2008 z dne 29. septembra 2008 o dovoljenjih za ribolovne dejavnosti ribiških plovil Skupnosti zunaj voda Skupnosti in dostopu plovil tretjih držav do voda Skupnosti ter o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93 in (ES) št. 1627/94 in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 3317/94 (UL L 286, 29.10.2008, str. 33).

(24)  Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).

(25)  Sklep Sveta 2010/717/EU z dne 8. novembra 2010 o odobritvi, v imenu Evropske unije, sprememb Konvencije o prihodnjem večstranskem sodelovanju ribištva severozahodnega Atlantika (UL L 321, 7.12.2010, str. 1).

(26)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/218 z dne 6. februarja 2017 o registru ribiške flote Unije (UL L 34, 9.2.2017, str. 9).

(27)  Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 z dne 20. novembra 2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike, o spremembi uredb (ES) št. 847/96, (ES) št. 2371/2002, (ES) št. 811/2004, (ES) št. 768/2005, (ES) št. 2115/2005, (ES) št. 2166/2005, (ES) št. 388/2006, (ES) št. 509/2007, (ES) št. 676/2007, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 1300/2008, (ES) št. 1342/2008 in razveljavitvi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1627/94 in (ES) št. 1966/2006 (UL L 343, 22.12.2009, str. 1).

(28)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(29)  Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14.2.2003, str. 26).

(30)  Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti (UL L 264, 25.9.2006, str. 13).

(31)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(32)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).

(33)  Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).

(34)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(35)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

---

---