20.11.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

L 304/47

A.

ker Lizbonska pogodba krepi demokratično legitimnost postopka odločanja Unije,

B.

ker instituciji pripisujeta velik pomen učinkovitemu prenosu in izvajanju zakonodaje Unije,

C.

ker ta okvirni sporazum ne vpliva na pooblastila in pristojnosti Parlamenta, Komisije ali katere koli druge institucije ali organa Unije, temveč želi zagotoviti, da bi se ta pooblastila in pristojnosti kar najbolj učinkovito in pregledno izvajala,

D.

ker bi bilo treba ta okvirni sporazum razlagati v skladu z institucionalnim okvirom, kakor je urejen s Pogodbami,

E.

ker bo Komisija ustrezno upoštevala vloge, ki jih Pogodbe podeljujejo Parlamentu in Svetu, zlasti v zvezi s temeljnim načelom enakega obravnavanja iz točke 9,

F.

ker je treba posodobiti okvirni sporazum, sklenjen maja 2005 (2), in ga nadomestiti z naslednjim besedilom–

1.

Da bi se bolje odrazilo novo „posebno partnerstvo“ med Parlamentom in Komisijo se instituciji sporazumeta o naslednjih ukrepih za okrepitev politične odgovornosti in legitimnosti Komisije, širitev konstruktivnega dialoga, izboljšanje pretoka informacij med institucijama ter sodelovanja pri postopkih in načrtovanju.

Sporazumeta se tudi o specifičnih določbah:

2.

Kandidat za predsednika Komisije bo po tem, ko ga imenuje Evropski svet, Parlamentu predložil politične smernice za svoj mandat, da omogoči informirano izmenjavo mnenj s Parlamentom, preden Parlament glasuje o njegovi izvolitvi.

3.

Parlament se v skladu s členom 106 svojega poslovnika pravočasno pred začetkom postopkov za odobritev nove Komisije posvetuje z izvoljenim predsednikom Komisije. Parlament upošteva pripombe izvoljenega predsednika.

Kandidati za člane Komisije zagotovijo popolno razkritje vseh pomembnih podatkov v skladu z načelom neodvisnosti iz člena 245 PDEU.

Postopki so zasnovani tako, da zagotavljajo odprto, pošteno in dosledno oceno predlagane Komisije kot celote.

4.

Vsak član Komisije prevzema politično odgovornost za ukrepe na področju, za katerega je pristojen, brez poseganja v načelo kolegialnosti znotraj Komisije.

Predsednik Komisije je v celoti odgovoren za ugotavljanje kakršnega koli navzkrižja interesov, ki članu Komisije onemogoča opravljanje njegovih dolžnosti.

Predsednik Komisije je odgovoren tudi za vse nadaljnje ukrepe, sprejete v tovrstnih okoliščinah; in o tem nemudoma pisno obvesti predsednika Parlamenta.

Sodelovanje članov Komisije v volilnih kampanjah urejajo pravila ravnanja komisarjev.

Člani Komisije, ki dejavno sodelujejo v volilnih kampanjah kot kandidati na volitvah v Evropski parlament, bi morali vzeti neplačan volilni dopust s pričetkom po koncu zadnjega delnega zasedanja pred volitvami.

Predsednik Komisije pravočasno obvesti Parlament o svoji odločitvi, da odobri tak dopust, in kateri član Komisije bo za obdobje dopusta prevzel ustrezne pristojnosti.

5.

Če Parlament predsednika Komisije pozove, naj izreče svoje nezaupanje posameznemu članu Komisije, ta resno premisli, ali bo zahteval odstop tega člana v skladu s členom 17(6) PEU. Predsednik od tega člana zahteva odstop ali pa na naslednjem delnem zasedanju Parlamenta pojasni, zakaj tega ni storil.

6.

Kadar je zamenjava določenega člana Komisije v času njegovega mandata v skladu z drugim odstavkom člena 246 PDEU neizogibna, predsednik Komisije, preden poda svoje soglasje k odločitvi Sveta, resno pretehta izid posvetovanja s Parlamentom.

Parlament zagotovi čimprejšnjo izvedbo njegovih postopkov, da se predsedniku Komisije omogoči, da resno pretehta mnenje Parlamenta, preden je kandidat imenovan.

Podobno, v skladu s tretjim odstavkom člena 246 PDEU, ko je preostanek mandata Komisije kratek, predsednik Komisije resno pretehta stališče Parlamenta.

7.

Če namerava predsednik Komisije med trajanjem svojega mandata prerazporediti pristojnosti med člani Komisije v skladu s členom 248 PDEU, o tem obvesti Parlament pravočasno za zadevno parlamentarno posvetovanje o teh spremembah. Predsednikova odločitev o prerazporeditvi resorjev lahko začne veljati takoj.

8.

Če Komisija predlaga revizijo pravil ravnanja komisarjev, povezanih z navzkrižjem interesov ali etičnim ravnanjem, prosi Parlament za mnenje.

9.

Komisija zagotovi, da bo spoštovala temeljno načelo enake obravnave Parlamenta in Sveta, zlasti glede dostopa do sestankov in posredovanja prispevkov ali drugih informacij, zlasti o zakonodajnih in proračunskih zadevah.

10.

Komisija v okviru svojih pristojnosti sprejme ukrepe za večjo vključitev Parlamenta, tako da kar najbolj upošteva njegova mnenja na področju skupne zunanje in varnostne politike.

11.

Sprejmejo se naslednji ukrepi za uresničitev „posebnega partnerstva“ med Parlamentom in Komisijo:

12.

Vsak član Komisije zagotovi reden in neposreden pretok informacij med njim in predsednikom zadevnega parlamentarnega odbora.

13.

Komisija ne objavi nobenega zakonodajnega predloga ali pomembne pobude oziroma odločitve, preden o tem pisno ne obvesti Parlamenta.

Na osnovi delovnega programa Komisije instituciji v medsebojnem soglasju vnaprej določita ključne pobude, ki bodo predstavljene na plenarnem zasedanju. Načeloma bo Komisija predstavila te pobude najprej na plenarnem zasedanju in šele nato javnosti.

Podobno določita tiste predloge in pobude, ki se predstavijo konferenci predsednikov ali o katerih se na ustrezen način obvesti pristojni parlamentarni odbor ali njegovega predsednika.

Ti sklepi se sprejmejo v okviru rednega dialoga med institucijama, predvidenega v točki 11, ter se redno posodabljajo, ob upoštevanju morebitnih političnih dogodkov.

14.

Če se interni dokument Komisije, o katerem Parlament ni bil obveščen v skladu s tem okvirnim sporazumom, razširja zunaj institucij, lahko predsednik Parlamenta zahteva, da se zadevni dokument nemudoma pošlje Parlamentu, da se ga posreduje poslancem, ki ga morebiti zahtevajo.

15.

Komisija bo dala na voljo vse informacije in dokumentacijo o sestankih z nacionalnimi strokovnjaki v okviru priprave in izvajanje zakonodaje Unije, vključno z nezavezujočimi in delegiranimi akti. Če parlament to zahteva, lahko Komisija na te sestanke povabi tudi strokovnjake.

Določbe v zvezi s tem so opredeljene v Prilogi I.

16.

V treh mesecih po sprejetju resolucije parlamenta Komisija v pisni obliki sporoči Parlamentu informacije o ukrepih, sprejetih kot odgovor na posebne zahteve, ki jih je Parlament v svojih resolucijah naslovil nanjo, vključno v primerih, ko mnenj Parlamenta ni mogla upoštevati. Kadar je zahteva nujna, se obdobje lahko skrajša. Lahko se podaljša za en mesec, če je zaradi zahteve potrebno bolj izčrpno delo in če se to primerno utemelji. Parlament zagotovi, da se te informacije razširijo po vsej instituciji.

Parlament si bo prizadeval, da se izogne postavljanju vprašanj za ustni ali pisni odgovor o zadevah, o katerih je Komisija s pisnim sporočilom že obvestila Parlament o svojem stališču.

Komisija se zaveže, da bo poročala o konkretnih nadaljnjih ukrepih v zvezi z vsemi zahtevami za predložitev predloga po členu 225 PDEU (zakonodajno samoiniciativno poročilo) v treh mesecih po sprejetju ustrezne resolucije na plenarnem zasedanju. Komisija poda zakonodajni predlog najpozneje v enem letu ali ta predlog uvrsti v svoj delovni program za naslednje leto. Če Komisija ne predloži predloga, Parlamentu natančno obrazloži razloge.

Komisija se tudi zaveže k tesnemu in zgodnjemu sodelovanju med Parlamentom in Komisijo pri vseh zakonodajnih pobudah, ki izhajajo iz državljanskih pobud.

V zvezi s postopkom podelitve razrešnice se uporabljajo posebne določbe iz točke 31.

17.

Kadar se pobude, priporočila ali zahteve po zakonodajnih aktih vložijo v skladu s členom 289(4) PDEU, Komisija obvesti Parlament, če ta tako zahteva, o svojem stališču o teh predlogih pred pristojnim parlamentarnim odborom.

18.

Instituciji soglašata, da bosta sodelovali na področju odnosov z nacionalnimi parlamenti.

Parlament in Komisija sodelujeta pri izvajanju Protokola št. 2 k PDEU o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Tako sodelovanje vključuje dogovore v zvezi z vsakim potrebnim prevodom obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti.

Ko se dosežejo pragovi iz člena 7 Protokola št. 2 k PDEU, Komisija skupaj s svojim mnenjem o zadevi predloži prevode vseh obrazloženih mnenj, ki jih predložijo nacionalni parlamenti.

19.

Komisija obvesti Parlament o seznamu skupin strokovnjakov, ustanovljenih z namenom, da Komisiji pomagajo pri izvrševanju njene pravice do zakonodajne pobude. Seznam se redno posodablja in je javen.

V tem okviru Komisija na ustrezen način obvesti pristojni parlamentarni odbor, na posebno in obrazloženo zahtevo njegovega predsednika, o dejavnostih in sestavi takšnih skupin.

20.

S pomočjo ustreznih mehanizmov instituciji vodita konstruktivni dialog o vprašanjih v zvezi s pomembnimi upravnimi zadevami, zlasti o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na upravo samega Parlamenta.

21.

Ko Parlament pripravi revizijo Poslovnika v zvezi z odnosi s Komisijo, bo prosil Komisijo za mnenje.

22.

Kadar se uveljavlja zaupnost v zvezi s katero koli informacijo, posredovano na podlagi tega okvirnega sporazuma, se uporabljajo določbe iz Priloge II.

23.

Parlament je nemudoma in popolnoma obveščen na vseh stopnjah pogajanj o mednarodnih sporazumih in njihovi sklenitvi, vključno z določitvijo smernic za pogajanja. Komisija deluje tako, da v celoti izvršuje svoje obveznosti po členu 218 PDEU, hkrati pa spoštuje vlogo vsake institucije v skladu s členom 13(2) PEU.

Komisija uporabi ureditev iz Priloge III.

24.

Informacije iz točke 23 se Parlamentu zagotovijo dovolj zgodaj, da lahko slednji po potrebi izrazi svoje mnenje in da lahko Komisija ta mnenja čim bolj upošteva. Te informacije se načeloma zagotovijo Parlamentu prek pristojnega parlamentarnega odbora in po potrebi na plenarnem zasedanju. V primerih, ko je to upravičeno, se te informacije zagotovijo več kot enemu parlamentarnemu odboru.

Parlament in Komisija se zavežeta, da bosta vzpostavila ustrezne postopke in jamstva za pošiljanje zaupnih informacij od Komisije Parlamentu v skladu z določbami Priloge II.

25.

Instituciji priznavata, da zaradi njunih različnih institucionalnih vlog Komisija predstavlja Evropsko unijo v mednarodnih pogajanjih, z izjemo tistih, ki zadevajo skupno zunanjo in varnostno politiko, in drugih primerov, določenih v Pogodbah.

Kadar Komisija zastopa Unijo na mednarodnih konferencah, na zahtevo Parlamenta olajša vključitev delegacije poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev v delegacije Unije, tako da je nemudoma in popolnoma obveščen o odvijanju konference. Komisija se zavezuje, kadar je to ustrezno, da bo sistematično obveščala delegacijo Parlamenta o izidu pogajanj.

Poslanci Evropskega parlamenta ne smejo neposredno sodelovati v teh pogajanjih. Komisija jim lahko ob upoštevanju pravnih, tehničnih in diplomatskih možnosti podeli status opazovalcev. V primeru zavrnitve, bo Komisija obvestila Parlament o razlogih za to.

Poleg tega Komisija olajša vključitev poslancev Evropskega parlamenta kot opazovalcev v vse pomembne sestanke, za katere je odgovorna, pred pogajalskimi sejami in po njih.

26.

Komisija pod enakimi pogoji sistematično obvešča Parlament o sestankih organov, ki jih ustanovijo večstranski mednarodni sporazumi, v katere je vključena Unije, ter olajša dostop kot opazovalcem poslancem Evropskega parlamenta, ki so del delegacij Unije, do teh sestankov, kadarkoli se te organe pozove, da sprejmejo odločitve, za katere se zahteva odobritev Parlamenta ali zaradi izvajanja katerih je lahko potrebno sprejetje pravnih aktov v skladu z rednim zakonodajnim postopkom.

27.

Komisija ob teh priložnostih delegaciji Parlamenta, vključeni v delegacije Unije v mednarodnih konferencah, da tudi možnost uporabe vseh sredstev delegacije Unije, v skladu s splošnim načelom dobrega sodelovanja med institucijami in ob upoštevanju logističnih zmogljivosti.

Predsednik Parlamenta predsedniku Komisije pošlje predlog o vključitvi delegacije Parlamenta v delegacijo Unije najpozneje 4 tedne pred začetkom konference ter navede vodjo delegacije Parlamenta in število poslancev Evropskega parlamenta, ki naj se vključijo. V posebno upravičenih primerih se ta rok lahko izjemoma skrajša.

Število poslancev Evropskega parlamenta, vključenih v delegacijo Parlamenta, in podpornega osebja je sorazmerno celotni velikosti delegacije Unije.

28.

Komisija izčrpno obvešča Parlament o napredku pristopnih pogajanj, zlasti o njihovih glavnih vidikih in razvoju, da lahko slednji svoja stališča pravočasno izrazi preko ustreznih parlamentarnih postopkov.

29.

Ko Parlament o zadevah iz točke 28 na podlagi člena 90(4) svojega poslovnika sprejme priporočilo in če se Komisija iz pomembnih razlogov odloči, da takega priporočila ne more podpreti, obrazloži razloge pred Parlamentom na plenarnem zasedanju ali na prihodnji seji pristojnega parlamentarnega odbora.

30.

Preden na donatorskih konferencah Komisija obljubi finančno pomoč, ki pomeni nove finančne obveznosti in za katero je potrebna privolitev proračunskega organa, proračunski organ o tem obvesti in preuči njegove pripombe.

31.

V zvezi z letno razrešnico, ki jo ureja člen 319 PDEU, Komisija pošlje vse informacije, potrebne za nadzor izvrševanja proračuna za zadevno leto, ki jih v ta namen zahteva predsednik parlamentarnega odbora, pristojnega za postopek podelitve razrešnice na podlagi Priloge VII Poslovnika Parlamenta.

Če se pojavijo nove okoliščine v zvezi s preteklimi leti, za katera je bila razrešnica že podeljena, Komisija posreduje vse potrebne informacije o zadevi z namenom, da se doseže rešitev, ki je sprejemljiva za obe strani.

32.

Kandidati za mesto izvršnega direktorja regulativnih agencij bi se morali udeležiti predstavitev v parlamentarnih odborih.

Poleg tega si bosta Komisija in Parlament v zvezi z razpravami medinstitucionalne delovne skupine o agencijah, ustanovljene marca 2009, prizadevala za skupni pristop k vlogi in položaju decentraliziranih agencij v institucionalnem ustroju Unije, s skupnimi smernicami za ustanavljanje, strukturo in delovanje teh agencij, skupaj z vprašanji financiranja, proračuna, nadzora in upravljanja.

33.

Komisija začne letno in večletno načrtovanje programov Unije z namenom, da se dosežejo medinstitucionalni sporazumi.

34.

Komisija vsako leto predstavi svoj delovni program.

35.

Instituciji sodelujeta v skladu s časovnim razporedom iz Priloge IV.

Komisija upošteva naloge, ki jih je Parlament ocenil kot prednostne.

Komisija zagotovi zadostno količino podrobnih informacij o tem, kaj se načrtuje pod vsako točko njenega delovnega programa.

36.

Komisija pojasni kdaj ne more predložiti posamičnih predlogov v njenem delovnem programu za zadevno leto, ali ko se oddalji od svojega programa. Podpredsednik Komisije, pristojen za medinstitucionalne odnose, se zavezuje, da bo redno poročal konferenci predsednikov o političnem izvajanju delovnega programa Komisije za zadevno leto.

37.

Komisija se zavezuje, da bo natančno preučila spremembe k svojim zakonodajnim predlogom, ki jih je sprejel Parlament, z namenom njihovega upoštevanja v katerem koli spremenjenem predlogu.

Komisija se zavezuje, da bo pri tem, ko bo v skladu s členom 294 PDEU podala mnenje o spremembah Parlamenta, kar najbolj upoštevala spremembe, sprejete med drugo obravnavo; če se zaradi pomembnih razlogov in po presoji kolegija odloči, da ne bo sprejela ali podprla takih sprememb, obrazloži svojo odločitev v Parlamentu, vsekakor pa v svojem mnenju o spremembah Parlamenta v skladu s točko (c) člena 294(7) PDEU.

38.

Parlament se zaveže, da pri obravnavi pobude, ki jo preloži najmanj četrtina držav članic v skladu s členom 76 PDEU, ne bo sprejel poročila v ustreznem odboru, preden od Komisije ne dobi mnenja o pobudi.

Komisija se zaveže, da bo o taki pobudi podala svoje mnenje najkasneje v 10 tednih po tem, ko je bila pobuda vložena.

39.

Komisija pravočasno in podrobno obrazloži umik katerega koli od svojih predlogov, o katerem je Parlament že podal svoje mnenje v prvi obravnavi.

Komisija na začetku svojega mandata opravi revizijo vseh predlogov, o katerih tečejo postopki, z namenom, da jih politično potrdi ali umakne, ob upoštevanju mnenj, ki ga jih izrazil Parlament.

40.

Za posebne zakonodajne postopke, o katerih se je treba posvetovati s Parlamentom, vključno z drugimi postopki, kot so tisti iz člena 148 PDEU, Komisija:

41.

Po drugi strani se za izboljšanje zakonodajnega načrtovanja Parlament zavezuje:

42.

Komisija zagotovi, da se njene presoje vpliva opravijo pod njeno pristojnostjo in po preglednem postopku, ki omogoči neodvisno oceno. Presoje vpliva se objavijo pravočasno, ob upoštevanju različnih scenarijev, vključno z možnostjo „ne storiti ničesar“, in se načeloma predstavijo v pristojnem parlamentarnem odboru v fazi posvetovanja z nacionalnimi parlamenti po protokolih št. 1 in št. 2 k PDEU.

43.

Na področjih, kjer je Parlament navadno vključen v zakonodajni postopek, uporabi Komisija nezavezujoče akte, kjer je to primerno, in le iz res utemeljenih razlogov, potem ko Parlamentu da možnost, da izrazi svoje mnenje. Komisija Parlamentu natančno obrazloži, kako se je pri sprejemanju predloga upoštevalo mnenje Parlamenta.

44.

Za zagotovitev boljšega spremljanja prenosa in uporabe prava Unije si Komisija in Parlament prizadevata za vključitev obveznih korelacijskih tabel in zavezujočega roka za prenos, ki pri direktivah običajno ne bi smel presegati dveh let.

Poleg posebnih poročil in letnega poročila o uporabi prava Unije Komisija da Parlamentu na razpolago strnjene informacije v zvezi z vsemi postopki o kršitvah od uradnega opomina, od primera do primera in ob spoštovanju pravil zaupnosti, zlasti tistih, ki jih priznava Sodišče Evropske unije, pa tudi podatke o vprašanjih,ki so povezana s postopkom o kršitvah, če Parlament to zahteva.

45.

Komisija v primeru istočasnih dogodkov ali vabil daje prednost svoji prisotnosti, če je zahtevana, na plenarnih zasedanjih ali sejah drugih organov Parlamenta.

Komisija zlasti zagotovi, da so člani Komisije na zahtevo Parlamenta praviloma navzoči na plenarnih zasedanjih glede točk dnevnega reda, ki sodijo v njihovo pristojnost. To velja za osnutke dnevnega reda, ki jih sprejme konferenca predsednikov med prejšnjim delnim zasedanjem.

Parlament si prizadeva zagotoviti, da so točke dnevnega reda delnega zasedanja, ki sodijo v pristojnost člana Komisije, praviloma zbrane skupaj na dnevnem redu.

46.

Na zahtevo Parlamenta se predvidi redna ura za vprašanja predsedniku Komisije. Ura za vprašanja bo obsegala dva dela: prvi del z vodji političnih skupin ali njihovimi predstavniki, kjer so vprašanja popolnoma prosta; drugi del posvečen specifični politični temi, o kateri se dogovori vnaprej, najkasneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem, vendar brez vnaprej pripravljenih vprašanj.

Nadalje se po vzorcu sedanje ureditve ure za vprašanja predsedniku Komisije uvede ura za vprašanja članom Komisije, vključno s podpredsednikom za zunanje odnose/visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, z namenom prenove obstoječega časa za vprašanja. Ta ura za vprašanja je v zvezi z resorji zadevnih članov Komisije.

47.

Člani Komisije lahko govorijo na svojo prošnjo.

Ne glede na člen 230 PDEU se instituciji dogovorita o splošnih pravilih v zvezi z razporeditvijo časa za govor med institucijama.

Instituciji soglašata, da bi bilo treba okvirno razporeditev časa za govor spoštovati.

48.

Za zagotovitev navzočnosti članov Komisije se Parlament zavezuje prizadevati si držati se svojih končnih osnutkov dnevnih redov.

Kadar Parlament spremeni svoj končni osnutek dnevnega reda ali kadar spremeni vrstni red točk na dnevnem redu delnega zasedanja, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Komisija se kar najbolj potrudi, da zagotovi navzočnost pristojnega člana Komisije.

49.

Komisija lahko predlaga uvrstitev točk na dnevni red najpozneje na seji konference predsednikov, ki določi končni osnutek dnevnega reda delnega zasedanja. Parlament v največji možni meri upošteva take predloge.

50.

Parlamentarni odbori si prizadevajo, da se držijo svojih osnutkov dnevnega reda in dnevnega reda.

Kadar parlamentarni odbor spremeni osnutek svojega dnevnega reda ali svoj dnevni red, o tem nemudoma obvesti Komisijo. Parlamentarni odbori se zlasti zavežejo, da bodo spoštovali razumen rok, s katerim omogočijo prisotnost članov Komisije na svojih sejah.

Kadar navzočnost člana Komisije na seji parlamentarnega odbora ni izrecno zahtevana, Komisija zagotovi, da jo zastopa pristojni uradnik ustreznega položaja.

Parlamentarni odbori si bodo prizadevali za uskladitev svojega dela, vključno s tem, da se bodo izogibali istočasnim sejam o istem vprašanju, in si bodo prizadevali, da ne bodo odstopali od končnega osnutka dnevnega reda, zato da lahko Komisija zagotovi zastopanost na ustrezni ravni.

Če se na seji odbora, ki obravnava predlog Komisije, zahteva prisotnost visokega uradnika (generalnega direktorja ali direktorja), se predstavniku Komisije dovoli, da prevzame besedo.

51.

Komisija potrjuje svojo zavezo, da bo, takoj ko bo mogoče, pregledala zakonodajne akte, ki pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe niso bili usklajeni z regulativnim postopkom s pregledom, da bi ocenila, ali je treba te instrumente prilagoditi ureditvi delegiranih aktov, ki jo uvaja člen 290 PDEU.

Končni cilj je doseči celovit sistem delegiranih in izvedbenih aktov, v celoti skladen s Pogodbo, in sicer s postopno oceno narave in vsebine ukrepov, za katere se trenutno uporablja regulativni postopek s pregledom, da se jih pravočasno prilagodi ureditvi iz člena 290 PDEU.

52.

Določbe tega okvirnega sporazuma dopolnjujejo Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (3), ne da bi nanj vplivale in ne da bi posegale v njegovo morebitno nadaljnjo revizijo. Brez poseganja v prihodnja pogajanja med Parlamentom, Komisijo in Svetom se instituciji zavežeta, da se bosta sporazumeli o glavnih spremembah pri pripravljanju prihodnjih pogajanj o prilagoditvi Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje novim določbam iz Lizbonske pogodbe, ob upoštevanju obstoječe prakse in tega okvirnega sporazuma.

Soglašata tudi, da je treba izboljšati obstoječi mehanizem medinstitucionalnih stikov na politični in tehnični ravni v povezavi z boljšo pripravo zakonodaje, da se zagotovi učinkovito medinstitucionalno sodelovanje med Parlamentom, Komisijo in Svetom.

53.

Komisija se zavezuje, da bo čim prej začela pripravljati letne in večletne programe Unije, kar bo omogočilo sprejetje medinstitucionalnih sporazumov v skladu s členom 17 PEU.

Delovni program Komisije je prispevek Komisije k letnim in večletnim programom Unije. Potem ko ga Komisija sprejme, se skličejo tristranski pogovori med Parlamentom, Svetom in Komisijo, da bi dosegli dogovor o programih Unije.

Takoj ko Parlament, Svet in Komisija dosežejo dogovor o programih Unije, instituciji v kontekstu tega pregledata določbe tega okvirnega sporazuma, ki se nanašajo na programe.

Parlament in Komisija pozoveta Svet, naj se čim prej udeleži razprave o programih Unije, kot predvideva člen 17 PEU.

54.

Instituciji redno ocenjujeta izvajanje tega okvirnega sporazuma in njegovih prilog v praksi. Konec leta 2011 se opravi revizija, glede na praktične izkušnje.