NAT/937
Sprememba uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT)
MNENJE
Strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 glede krepitve položaja kmetov v verigi preskrbe z živilskimi proizvodi
(COM(2024) 577 final – 2024/0319 (COD))
Poročevalec: Stoyan TCHOUKANOV
1.PRIPOROČILA
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO):
1.1podpira predlog Evropske komisije, ki omogoča krepitev položaja proizvajalcev v agroživilski verigi, pravično porazdelitev vrednosti med vsemi gospodarskimi subjekti v verigi in izboljšanje pogajalske moči najbolj ranljivih akterjev v prehranski verigi; hkrati priporoča nadaljnje izboljšave in poudarja, da se tem spremembam ne sme nasprotovati v okviru nove skupne kmetijske politike (SKP);
1.2pozdravlja zahtevano uporabo pisnih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, kupljenih od kmetov, kmetijskih zadrug, organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev ter objektivne kazalnike o proizvodnih stroških in informacije o tržnih cenah; priporoča naknadno spremljanje učinkovitosti predlaganih sprememb na podlagi podatkov, ki bi jih zbrala in ocenila opazovalna skupina EU za agroživilsko verigo (AFCO);
1.3podpira razširitev zahteve po sklepanju pisnih pogodb za dobavo kmetijskih proizvodov, kupljenih od kmetov, kmetijskih zadrug, organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, razen v primeru izjem, kot jih je opredelila Komisija (pragovi vrednosti, mikropodjetja), vendar priporoča, naj se na evropski ravni določi izvzetje iz praga vrednosti do zneska v višini 5 000 EUR;
1.4priporoča, naj vsaka država članica opredeli in objavi objektivne in pregledne nacionalne in/ali regionalne kazalnike v zvezi s proizvodnimi stroški in informacije v zvezi z tržnimi cenami ob posvetovanju z vsemi deležniki v vrednostni verigi (proizvajalci, predelovalci, trgovci na debelo in drobno, podjetja za gostinske storitve in potrošniki) ter ob pomoči medpanožnih organizacij kot ključnih organov za pripravo in razširjanje kazalnikov, da jih bo mogoče uporabiti v pogodbah;
1.5podpira vključitev obvezne revizijske klavzule v pisne pogodbe, ki jo bo lahko sprožil proizvajalec in bo omogočila nova pogajanja glede cen, plačanih kmetom, glede na spremembe proizvodnih stroškov in tržnih cen, ob upoštevanju meril trajnostnosti. Ta pogajanja bi se morala skleniti v razumnem roku ali temeljiti na prilagojenih cenah, izračunanih na podlagi objektivnih kazalnikov, ali pa se zaključiti prek mehanizma za mediacijo. V prvih šestih mesecih veljavnosti pogodbe morata obe stranki imeti pravno varnost. Pogajanja morajo temeljiti na objektivnih kazalnikih, ki jih mora opredeliti vsaka država članica, začetek pogajanj pa bi bilo treba omogočiti tako pri naraščajočih kot padajočih cenah; predlaga, da se ta revizijska klavzula lahko sproži v primeru višje sile (izredne vremenske razmere, izbruh bolezni, geopolitične napetosti ali resna tržna neravnovesja);
1.6podpira vzpostavitev mehanizmov za mediacijo v vseh državah, pri čemer se upoštevajo morebitni obstoječi mehanizmi in oceni njihova morebitna enakovrednost. Vzpostaviti jih je treba najpozneje prvo leto po objavi uredbe, zanje pa bodo odgovorni mediatorji, ki jih bodo imenovali pristojni nacionalni organi, da se zagotovijo pravične rešitve v primeru pogodbenih sporov; hkrati meni, da je treba uvesti mehanizem odločanja v kratkih rokih;
1.7podpira predlog Komisije, da se nepriznanim organizacijam proizvajalcev dovoli uporaba enakih izjem od pravil o konkurenci, kot veljajo za priznane organizacije proizvajalcev, če izpolnjujejo enotna merila za priznanje, določena na evropski ravni; predlaga, da je ta možnost prehodna stopnja pred uradnim priznanjem, ki ga je treba pridobiti v največ dveh letih, da se zagotovi trajna struktura, ki bo v skladu z evropskimi zahtevami;
podpira tudi dejstvo, da imajo pridelovalci ekoloških proizvodov zdaj izrecno možnost, da ustanovijo organizacije proizvajalcev, prilagojene njihovim posebnostim, ali se jim pridružijo, kar bo okrepilo sodelovanje v tem sektorju;
1.8priporoča zvišanje praga, ki ga je Evropska komisija uvedla za združenja organizacij proizvajalcev in s katerim se obseg proizvodov, ki jih lahko zajemajo njihove dejavnosti, omeji na 33 % nacionalne proizvodnje, in sicer bi se moral zvišati na 50 %; poziva k črtanju te omejitve v sedanjem besedilu uredbe o skupni ureditvi trgov za sektor mleka, da se zagotovi boljša strukturiranost proizvajalcev in okrepi njihova pogajalska moč;
1.9podpira vključitev navedbe o tem, da neposredni stiki med člani organizacije proizvajalcev in kupci ne smejo ogroziti njenih ciljev, med drugim se morata ohraniti koncentracija ponudbe in dajanje proizvodov na trg;
1.10podpira opredelitev pogojev za uporabo izrazov „pošten“, „pravičen“ in „kratke dobavne verige“, hkrati pa priporoča, da se pridevnika „pošten“ in „pravičen“ podrobneje določita tako, da bi zajela tudi plačilo proizvajalcev, izboljšanje pogajalske moči najranljivejših akterjev v prehranski verigi in uskladitev z listino mednarodnega gibanja za pravično trgovino International Fair Trade ob upoštevanju regionalnih posebnosti; priporoča tudi, da se vzpostavi objektiven in na evropski ravni usklajen okvir za jasno in dosledno uporabo teh pojmov;
1.11ne podpira sprememb nacionalnih strateških načrtov, razen ukrepa v zvezi s spodbudo za mlade kmete in nove kmete, ki se pridružijo organizaciji proizvajalcev, saj meni, da bi se s tem porušila ravnovesja, vzpostavljena v nacionalnih strateških načrtih, in se hkrati vplivalo na razmislek o prihodnji reformi SKP;
1.12podpira predlog Komisije za nadgradnjo ciljev trajnostnosti v okviru usklajenih ravnanj med proizvajalci, tako da bi zajemali izboljšanje delovnih in varnostnih pogojev v kmetijskem sektorju v skladu z nacionalno zakonodajo ter vsaj konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 184;
1.13priporoča revizijo in posodobitev referenčnih pragov za kmetijske proizvode, kupljene od kmetov in njihovih gospodarskih organizacij, da bi ustrezali trenutnim gospodarskim razmeram, zlasti ob upoštevanju inflacije, dejanskih proizvodnih stroškov (vključno z vhodnimi stroški) in sprememb na trgih, ter vzpostavitev mehanizma revizije in uvedbo letne posodobitve teh referenčnih pragov;
1.14podpira priporočila za razširitev pogodbenih obveznosti na vse mlečne proizvode, kupljene od kmetov, kmetijskih zadrug, organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev, tako da se odstopanja omejijo na zadruge, katerih statut določa podobne pogoje; podpira tudi vključitev obvezne revizijske klavzule v pisne pogodbe, ki jo bo lahko sprožil proizvajalec za prilagoditev cen glede na spremembe proizvodnih stroškov in tržnih pogojev;
1.15predlaga, da se za podporo gospodarskim subjektom v primeru hudega tržnega neravnovesja namesto kmetijske rezerve uporabi ad hoc finančna podpora, ki bi jo bilo mogoče v primeru krize uporabiti takoj;
1.16podpira predlog, da se za sektor sladkorne pese doda zahteva po uvedbi pravil, ki se uporabijo v primeru višje sile, in predlaga, da se pojasni revizijska klavzula za ta sektor.
2.POJASNILA
Utemeljitev priporočil 1.1 do 1.6 v zvezi z okrepitvijo pogodbenega okvira
2.1EESO podpira predlog, da se zahteva uporaba pisnih pogodb, saj te določajo poslovne odnose ter povečujejo preglednost in stabilnost izmenjav med proizvajalci in kupci. S tem predlogom, ki temelji na francoskem (EGAlim) in belgijskem zakonu, se pojasnjujejo pogodbene odgovornosti, hkrati pa se spodbujata preglednost in pravna varnost, kar je bistveno za konkurenčnost proizvajalcev in vseh gospodarskih subjektov v prehranski verigi na enotnem trgu ter za izboljšanje pogajalske moči najranljivejših akterjev v prehranski verigi. Priporoča se naknadna ocena učinkovitosti predlaganih sprememb na podlagi podatkov, ki bi jih zbrala in ocenila opazovalna skupina EU za agroživilsko verigo.
2.2EESO priporoča, naj države članice na podlagi načela subsidiarnosti nekatere specifične sektorje izvzamejo iz zahteve po sklenitvi pisnih pogodb, kot velja v primeru francoskega zakona EGAlim, da se omogoči prilagoditev lokalnim gospodarskim razmeram, hkrati pa se ohranita cilja glede preglednosti in pravičnosti (pragovi vrednosti, mikropodjetja, donacije, dobave na kraju samem).
2.3EESO poudarja, da mora vsaka država članica opredeliti in objaviti objektivne in pregledne kazalnike, ki zajemajo dejanske stroške proizvodnje, vključno s plačilom kmetu, da se ustrezno upošteva gospodarska stvarnost proizvajalcev, hkrati pa se izboljša pogajalska moč najranljivejših akterjev v prehranski verigi. Za pripravo in objavo teh kazalnikov bi lahko bile tako kot v Franciji odgovorne medpanožne organizacije, s čimer bi se povečali preglednost in pravičnost v sektorju.
2.4EESO podpira vključitev revizijske klavzule v pisne pogodbe, da bi se začela nova pogajanja za prilagoditev cen, ki so določene, glede na spremembe proizvodnih stroškov in tržnih pogojev. Ta pogajanja bi se morala skleniti v razumnem roku ali temeljiti na prilagojenih cenah, izračunanih na podlagi objektivnih kazalnikov, ali pa se zaključiti prek mehanizma za mediacijo. V prvih šestih mesecih veljavnosti pogodbe morata obe stranki imeti pravno varnost. Ker ta ukrep temelji na kazalnikih, ki jih opredeli posamezna država članica, krepi gospodarsko odpornost proizvajalcev v primeru nihanj cen ob upoštevanju meril trajnostnosti.
2.5EESO ponovno izraža podporo vzpostavitvi mehanizmov za mediacijo v vsaki državi članici, saj bi lahko z njimi učinkovito reševali pogodbene spore, hkrati pa bi se okrepilo ravnovesje med strankami. Ta ukrep, ki temelji na ustaljenih praksah v nekaterih državah članicah, zagotavlja nepristransko in hitro odpravo blokad, zlasti v okviru pogosto neuravnoteženih poslovnih odnosov med kmeti in akterji iz industrije. Tako pomaga zaščititi proizvajalce, hkrati pa zmanjšuje napetosti v agroživilski vrednostni verigi.
Utemeljitev priporočila 1.7 glede nepriznanih organizacij proizvajalcev
2.6EESO podpira ta predlog, saj proizvajalcem, ki ne pripadajo priznanim organizacijam proizvajalcev, omogoča, da se povežejo in izkoristijo večjo pogajalsko moč v odnosu do akterjev nižje v prodajni verigi. Vendar EESO priporoča, da države članice to možnost uporabljajo enotno in s končnim ciljem spodbuditi priznavanje organizacij proizvajalcev. Soobstoj priznanih in nepriznanih organizacij proizvajalcev je treba urediti in časovno omejiti, da se zagotovi prehod na strukturiran model. EESO zato priporoča, da se ta možnost uporabi za spodbujanje priznavanja organizacij proizvajalcev z jasnim ciljem, da se v največ dveh letih vzpostavi stalna struktura, ki bo skladna z evropskimi merili.
Utemeljitev priporočila 1.8 glede zvišanja 33-odstotne omejitve na 50 % nacionalne proizvodnje
2.7Omejitev na 33 % nacionalne proizvodnje proizvajalce ovira pri povezovanju v strukture in slabi njihovo pogajalsko moč pred zelo koncentriranimi kupci. Nima podlage v konkurenčnem pravu ter ne upošteva posebnosti različnih držav članic in pogosto transnacionalnih trgov. Poleg tega obstoječi predpisi že obravnavajo zlorabo prevladujočega položaja. Z zvišanjem praga na 50 % ali celo njegovo odpravo se bodo organizacije proizvajalcev lahko okrepile.
Utemeljitev priporočila 1.9 glede praks izogibanja organizacijam proizvajalcev
2.8EESO podpira ureditev neposrednih stikov med člani organizacij proizvajalcev in kupci, saj to pomaga preprečevati prakse nekaterih akterjev iz industrije, ki se z dajanjem prednosti individualnim pogodbam izogibajo organizacijam proizvajalcem, da bi jih oslabili. S tem predlogom se ohrani vloga organizacij proizvajalcev, hkrati pa se proizvajalce zaščiti pred večjo odvisnostjo od akterjev iz industrije in zagotavljajo učinkovita kolektivna pogajanja v korist vseh članov.
Utemeljitev priporočila 1.10 glede opredelitve izrazov „pošten“, „pravičen“ in „kratke dobavne verige“
2.9Ta ukrep je korak v pravo smer, saj spodbuja pregledne in pravične poslovne odnose, hkrati pa spodbuja kratke dobavne verige. Vendar EESO meni, da bi moral pojem „poštene cene“ ali „pravične cene“ temeljiti na donosni ceni za kmeta, izračunani na podlagi objektivnih kazalnikov proizvodnih stroškov in pribitka za plačilo opravljenega dela, ter zagotoviti pošten življenjski standard za agroživilsko skupnost (v skladu z nedavno objavljeno vizijo za kmetijstvo in prehrano); o ceni se stranki pravično dogovorita na podlagi plače zaposlenih v regiji, dogovorjene s kolektivno pogodbo, ter donosne cene za druge akterje v prehranski verigi. Nujen je skupen in natančen okvir, da se preprečijo nejasne ali subjektivne razlage, ki bi lahko povzročile izkrivljanje konkurence v Evropski uniji. Ta skupni okvir bi lahko temeljil na naslednjih elementih:
·uskladitev z listino mednarodnega gibanja za pravično trgovino International Fair Trade ob upoštevanju regionalnih posebnosti;
·donosna cena za kmeta: pojem pravičnosti je mogoče priznati samo, če cena, plačana proizvajalcem, vključuje ne samo njihove proizvodne stroške, temveč tudi njihovo plačilo in naložbe v trajnostnost njihovih podjetij. To ceno je treba določiti na podlagi objektivnih in preglednih kazalnikov proizvodnih stroškov. Ta koncept bi moral veljati tudi za druge udeležence v agroživilski verigi v primeru predelanih proizvodov (proizvodi iz člena 1(2) uredbe o SUT);
·uravnotežena porazdelitev vrednosti v prehranski verigi: opredelitev izrazov „pošteno“ ali „pravično“ mora vključevati pregledno in uravnoteženo plačilo za vse gospodarske subjekte v prehranski verigi, vključno s proizvajalci, predelovalci, trgovci na debelo in drobno ter podjetji za gostinske storitve, pri čemer se je treba izogibati nepoštenim poslovnim praksam, vključno z zlorabo prevladujočega položaja ter neizpolnitvijo obveznosti dobave blaga brez upravičenega razloga;
·pregledni in uravnoteženi pogodbeni pogoji: uporaba izrazov „pošten“ ali „pravičen“ mora temeljiti na jasnih pogodbah, o katerih se stranke uravnoteženo pogajajo in ki vsem pogodbenim strankam zagotavljajo stabilnost in predvidljivost;
·odsotnost nepoštenih poslovnih praks: proizvoda ni mogoče označiti kot "poštenega" ali "pravičnega", če je predmet nepoštenih poslovnih praks, kot so nepošten odlog plačil, enostranske klavzule ali prodaja pod ceno proizvodnih stroškov.
Utemeljitev priporočila 1.11 glede Uredbe (EU) 2021/2115
2.10EESO meni, da bi lahko predlagani ukrepi, razen tistih, ki se nanašajo na mlade kmete ali nove kmete, podrli ravnotežje nacionalnih strateških načrtov, ki so bili pripravljeni na podlagi obsežnih pogajanj in so že stabilen okvir za izvajanje sedanje SKP. Poleg tega bi lahko preusmerili strateške razprave, potrebne za oblikovanje prihodnje SKP, ki se mora na nove težave kmetijskega sektorja odzvati strukturirano in usklajeno.
2.11EESO podpira posebno spodbudo za mlade kmete in nove proizvajalce, ki se pridružijo priznani organizaciji proizvajalcev, da bi jim pomagali pri zagonu dejavnosti in naložbah, saj so te bistvene za generacijsko pomladitev in posodobitev sektorja.
Utemeljitev priporočila 1.12 glede razširitve pojma trajnostnosti
2.12EESO podpira ta ukrep, saj združuje gospodarsko, okoljsko in socialno razsežnost trajnostnosti, hkrati pa v ospredje postavlja zaščito kmetov in delavcev v kmetijstvu, v skladu s konvencijo MOD.
Utemeljitev priporočila 1.13 glede posodobitve referenčnih pragov
2.13Referenčni pragovi so bistveni za stabilizacijo kmetijskih trgov in zaščito kmetov pred spremembami cen. Vendar so sedanji pragovi zastareli. Na primer, prag za beli sladkor že od leta 2009 znaša 404,40 EUR/tono, čeprav bi ga bilo mogoče do leta 2025 prilagoditi na 585 EUR/tono, če bi se upoštevala sedanja stopnja inflacije v EU-27. S tako posodobitvijo bi bilo mogoče bolje pokriti proizvodne stroške, saj cena sladkorne pese znaša približno 38 EUR/tono. Na evropski ravni bi bilo treba uvesti redne strukturirane posodobitve, npr. vsakih šest mesecev, to vlogo pa bi lahko prevzela opazovalna skupina EU za agroživilsko verigo.
Utemeljitev priporočila 1.15 glede kmetijske rezerve
2.14EESO predlaga, da se za podporo gospodarskim subjektom v primeru hudega tržnega neravnovesja namesto kmetijske rezerve uporabi ad hoc finančna podpora, ki bi jo bilo mogoče v primeru krize uporabiti takoj; poziva Komisijo, naj v prihodnji reformi SKP (za obdobje po letu 2027) revidira orodja za krizno upravljanje.
Utemeljitev priporočila 1.16 glede sektorja sladkorne pese
2.15Pojasniti bi bilo treba področje uporabe revizijske klavzule v pogodbah za sektor sladkorne pese in navesti, ali se uporablja za cene, količine, dobavne pogoje itd.
3.PREDLOGI SPREMEMB ZAKONODAJNEGA PREDLOGA EVROPSKE KOMISIJE
Predlog spremembe 1
(povezano s priporočilom 1.1)
Uvodne izjave
Doda se naslednja uvodna izjava:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
|
Evropska komisija v svojih predlogih v zvezi s skupno kmetijsko politiko za naslednje obdobje (2028–2034) ne namerava nasprotovati spremembam, uvedenim s to uredbo.
|
Predlog spremembe 2
(povezano s priporočilom 1.3)
Člen 1(6) predloga, s katerim se spreminja člen 168(6)
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
Države članice se lahko odločijo, da se pisna pogodba ali pisna ponudba ne zahteva v enem ali več od naslednjih primerov:
(a) dobava zadeva proizvode, katerih vrednost je enaka ali nižja od določenega praga vrednosti, ki ga določi država članica in ki ne presega 10 000 EUR;
(b) dobava se nanaša na kmetijske proizvode, ki so izpostavljeni sezonskim nihanjem ponudbe ali povpraševanja ali pokvarljivosti;
(c) dobava se nanaša na kmetijske proizvode, za katere veljajo tradicionalne ali običajne prodajne prakse.
|
Države članice se lahko odločijo, da se pisna pogodba ali pisna ponudba ne zahteva v enem ali več od naslednjih primerov:
(a) dobava zadeva proizvode, katerih vrednost je enaka ali nižja od določenega praga vrednosti, ki ga določi država članica in ki ne presega 5 000 EUR;
(b) dobava se nanaša na kmetijske proizvode, ki so izpostavljeni sezonskim nihanjem ponudbe ali povpraševanja ali pokvarljivosti;
(c) dobava se nanaša na kmetijske proizvode, za katere veljajo tradicionalne ali običajne prodajne prakse.
|
Predlog spremembe 3
(povezano s priporočilom 1.4)
Člen 1(6) predloga, s katerim se spreminja člen 168(4), točka (c)(i)
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
ceno, ki se plača za dobavo ter je:
nespremenljiva in določena v pogodbi ali
izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev in proizvodne stroške, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov; v ta namen lahko države članice določijo kazalnike v skladu z objektivnimi merili, ki temeljijo na študijah o proizvodnji in verigi preskrbe z živilskimi proizvodi. Pogodbene stranke se lahko sklicujejo na te kazalnike ali katere koli druge kazalnike, za katere menijo, da so relevantni;
|
ceno, ki se plača za dobavo ter je:
nespremenljiva in določena v pogodbi ali
izračunana s kombiniranjem različnih dejavnikov, določenih v pogodbi, ki vključujejo objektivne kazalnike, indekse in metode za izračun končne cene, ki so lahko dostopni in razumljivi ter odražajo spremembe tržnih pogojev, dejanske proizvodne stroške, vključno s plačilom proizvajalcu ter drugim ranljivim gospodarskim subjektom v prehranski verigi, dobavljene količine in kakovost ali sestavo dobavljenih kmetijskih proizvodov. V ta namen bi morale države članice po posvetovanju z vsemi deležniki določiti in objaviti kazalnike v skladu z objektivnimi merili;
|
|
Obrazložitev
|
|
S tem predlogom spremembe se poudari, da so objektivni kazalniki potrebni za to, da bi cene pokrile dejanske proizvodne stroške, vključno s poštenim plačilom kmetom. Z njim se spodbujata preglednost in pravičnost, hkrati pa se na podlagi obstoječih primerov dobre prakse v Franciji državam članicam daje odgovornost, da v povezavi z medpanožnimi organizacijami opredelijo in objavijo te kazalnike.
|
Predlog spremembe 4
(povezano s priporočilom 1.5)
Člen 1(6) predloga, s katerim se spreminja člen 168(4), točka (c)(iii)
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter klavzulo o odpovedi. V primeru pogodb z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev pogodba vključuje tudi revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži zlasti kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev;
|
trajanje pogodbe, ki se lahko sklene bodisi za določen bodisi za nedoločen čas, ter klavzulo o odpovedi. V primeru pogodb z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev pogodba vključuje tudi obvezno revizijsko klavzulo, ki omogoča začetek pogajanj o pogodbi, da se doseže dogovor o novih prilagojenih cenah in pogojih glede na spremembe proizvodnih stroškov in tržnih pogojev. Ta pogajanja bi se morala skleniti v razumnem roku ali temeljiti na prilagojenih cenah, izračunanih na podlagi objektivnih kazalnikov, ali pa se zaključiti prek mehanizma za mediacijo. V prvih šestih mesecih veljavnosti pogodbe morata obe stranki imeti pravno varnost. Objektivni kazalniki se pripravijo v posvetovanju z deležniki iz sektorja, da se zagotovita preglednost in gospodarska odpornost proizvajalcev in najbolj ranljivih akterjev v prehranski verigi v primeru nihanj, ob upoštevanju meril trajnostnosti;
|
|
Obrazložitev
|
|
S tem predlogom spremembe se poudari pomembnost obvezne revizijske klavzule v dolgoročnih pogodbah, da se upošteva gospodarska stvarnost proizvajalcev. Ta ukrep, ki temelji na objektivnih kazalnikih, opredeljenih na nacionalni ravni, zagotavlja, da se pri cenah upoštevajo spremembe proizvodnih stroškov in tržnih pogojev, hkrati pa povečuje preglednost in pravičnost v kmetijskem sektorju.
|
Predlog spremembe 5
(povezano s priporočilom 1.7)
Člen 1(3), točka (b) predloga, s katerim se spreminja člen 152(1a) Uredbe (EU) št.°1308/2013
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
„1a. Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, priznana na podlagi odstavka 1 tega člena, ali organizacija proizvajalcev, vključno z zadrugo, ki je država članica ni priznala kot organizacijo proizvajalcev, vendar izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena in člena 154, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb za dobavo celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov.“
|
„1a. Z odstopanjem od člena 101(1) PDEU lahko organizacija proizvajalcev, priznana na podlagi odstavka 1 tega člena, ali organizacija proizvajalcev, vključno z zadrugo, ki je država članica ni priznala kot organizacijo proizvajalcev, vendar izpolnjuje zahteve iz odstavka 1 tega člena in člena 154, načrtuje proizvodnjo, optimizira proizvodne stroške, daje na trg in se v imenu svojih članov pogaja za sklenitev pogodb za dobavo celotne ali dela skupne proizvodnje kmetijskih proizvodov svojih članov. Vendar mora biti ta možnost za nepriznane organizacije proizvajalcev prehodna stopnja k uradnemu priznanju in ne sme trajati dlje od dveh let.“
|
|
Obrazložitev
|
|
Namen te spremembe je zagotoviti okvir za priznavanje nepriznanih organizacij proizvajalcev, hkrati pa jim omogočiti enake izjeme od pravil o konkurenci kot priznanim organizacijam proizvajalcev. Vendar ta možnost ne sme ogroziti sedanje strukture sektorja, ki temelji na priznanih organizacijah proizvajalcev. Omejitev prehodnega obdobja na dve leti zagotavlja, da so te organizacije proizvajalcev v celoti zavezane uradnemu priznanju, s čimer bi dosegli boljše strukturiranje kmetijskih trgov.
|
Predlog spremembe 6
(povezano s priporočilom 1.8)
Člen 1(3), točka (c) predloga, s katerim se spreminja člen 152(1b) Uredbe (EU) št.°1308/2013
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
„Z odstopanjem od odstavka 1a in prvega pododstavka lahko združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156(1), izvaja tudi dejavnosti iz odstavka 1a, prvi pododstavek, pod pogojem, da: […] (d) obseg proizvodov, ki jih zajemajo dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a, ne presega 33 % celotne nacionalne proizvodnje zadevne države članice.“
|
„Z odstopanjem od odstavka 1a in prvega pododstavka lahko združenje organizacij proizvajalcev, priznano na podlagi člena 156(1), izvaja tudi dejavnosti iz odstavka 1a, prvi pododstavek, pod pogojem, da: […] (d) obseg proizvodov, ki jih zajemajo dejavnosti iz prvega pododstavka odstavka 1a, ne presega 50 % celotne nacionalne proizvodnje zadevne države članice.“
|
|
Obrazložitev
|
|
S to omejitvijo se zmanjšujeta zmožnost organizacij proizvajalcev in združenj organizacij proizvajalcev, da okrepijo svoj položaj v vrednostni verigi, in učinek orodij za združevanje. Neupravičena je tudi z vidika pravil o konkurenci in posebnih značilnosti različnih držav članic in nekaterih trgov, zlasti transnacionalnih. To zaviranje dejansko velja tudi za organizacije proizvajalcev in se nanaša tudi na sedanje besedilo o sektorju mleka, kjer obstajajo podobne omejitve.
|
Predlog spremembe 7
(povezano s priporočilom 1.10)
Člen 1(1) predloga, s katerim se spreminja člen 88a(1), točka (b)
Spremeni se tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
ceni, ki jo sodelujoči kmetje štejejo za pravično za svoje proizvode, in
|
ceni, ki jo sodelujoči kmetje štejejo za pravično za svoje proizvode in temelji na donosni ceni za kmeta, ta pa vključuje plačilo za ukrepe, ki prispevajo k izvajanju ali preseganju standardov trajnostnosti iz prava EU ali nacionalnega prava, kakor so navedeni v členu 210a(3). To ceno je treba izračunati na podlagi objektivnih kazalnikov proizvodnih stroškov in tako, da vključuje plačilo kmetu ter zagotavlja pošten življenjski standard za agroživilsko skupnost (v skladu z nedavno objavljeno vizijo za kmetijstvo in prehrano); o ceni se morata uravnoteženo dogovoriti pogodbeni stranki, na podlagi plače vseh zaposlenih v regiji, dogovorjene s kolektivno pogodbo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati regionalne posebnosti, in
|
|
Obrazložitev
|
|
S tem predlogom spremembe se pojasni, da morata pojma „poštena cena“ ali „pravična“ temeljiti na donosni ceni za kmeta in zaposlene, določeni na podlagi objektivnih kazalnikov in v povezavi z regionalnimi posebnostmi.
|
Predlog spremembe 8
(povezano s priporočilom 1.10)
Člen 1(1) predloga, s katerim se spreminja člen 88a
Za odstavkom 1 se doda nov odstavek:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
|
Na ravni Evropske unije je treba vzpostaviti skupen in usklajen okvir za uporabo izrazov „pošten“ in „pravičen“, ki bo temeljil na jasnih opredelitvah in objektivnih merilih. Tako se bo mogoče izogniti nejasni ali subjektivni razlagi teh izrazov, ki bi lahko povzročila izkrivljanje konkurence med državami članicami.
|
|
Obrazložitev
|
|
S tem predlogom spremembe se uvaja skupen in usklajen okvir za dosledno uporabo izrazov v vsej Evropski uniji, da se prepreči izkrivljanje konkurence ter povečata preglednost in pravičnost v poslovnih odnosih.
|
Predlog spremembe 9
(povezano s priporočilom 1.12)
Spreminja se člen 210a(3)(f)
Besedilo se spremeni tako:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
izboljšanju delovnih in varnostnih pogojev v kmetijskih ali predelovalnih dejavnostih.
|
izboljšanju delovnih in varnostnih pogojev v kmetijskih ali predelovalnih dejavnostih, v skladu s standardi iz konvencije MOD.
|
|
Obrazložitev
|
|
Namen te spremembe je zagotoviti, da bodo delovni in varnostni pogoji v kmetijskem in agroživilskem sektorju v skladu z mednarodnimi standardi Mednarodne organizacije dela (MOD).
|
Predlog spremembe 10
(povezano s priporočilom 1.13)
Za členom 3 se doda novi člen
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
|
Sprememba člena 7 Uredbe št. 1308/2013, ki se nanaša na referenčne pragove
Odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Referenčni pragovi se na predlog opazovalne skupine EU za agroživilsko verigo (AFCO) redno (odvisno od sezone posameznih proizvodov) revidirajo glede na gospodarske spremembe in dejanske proizvodne stroške.
Komisija je odgovorna za pripravo metodologije za redne revizije pragov na podlagi objektivnih kazalnikov, kot so inflacija, proizvodni stroški in spremembe na kmetijskih trgih. Proizvodni stroški vključujejo stroške ukrepov, ki prispevajo k izvajanju ali preseganju standardov trajnostnosti iz prava EU ali nacionalnega prava, kakor so opisani v členu 210a(3). Ta metodologija mora omogočiti redno posodabljanje pragov, da bodo odražali trenutne gospodarske razmere in ostali učinkovito orodje za stabilizacijo trgov.“
|
|
Obrazložitev
|
|
Referenčni pragovi iz člena 7 uredbe o skupni ureditvi trgov imajo ključno vlogo pri stabilizaciji kmetijskih trgov in zaščiti kmetov pred nihanji cen. Vendar so nekateri od teh pragov, na primer prag za beli sladkor (404,40 EUR/tono, določen leta 2009), zastareli in ne odražajo več dejanskih proizvodnih stroškov, kar omejuje njihovo učinkovitost.
Te izzive bi bilo mogoče rešiti s posodobitvijo na podlagi usklajene metodologije in rednimi prilagoditvami. Na primer, za sladkor bi se s prilagoditvijo, ki bi bila usklajena z inflacijo in tekočimi proizvodnimi stroški, prag dvignil na raven, ki bi ustrezala obremenitvam kmetov, s čimer bi se zagotovila ustreznejša podpora.
EESO priporoča, naj Komisija opredeli jasno in pregledno metodologijo za redne revizije teh pragov. Tako bi zagotovili njihovo ustreznost, hkrati pa prispevali k večji stabilizaciji kmetijskih trgov in zaščiti proizvajalcev pri spopadanju z aktualnimi gospodarskimi izzivi.
|
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
v členu 222 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: […]
Kadar Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s prvim pododstavkom tega člena, se lahko odloči, da podporo Unije iz kmetijske rezerve iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/2116 da na voljo zadevnim državam članicam. Takšna finančna podpora zagotavlja sredstva, potrebna za izvajanje teh sporazumov in odločitev s strani zadevnih gospodarskih subjektov.
[…]
|
v členu 222 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: […]
Kadar Komisija sprejme izvedbene akte v skladu s prvim pododstavkom tega člena, se lahko odloči, da podporo Unije da na voljo zadevnim državam članicam, z možnostjo njene takojšnje uporabe v primeru krize.
Takšna finančna podpora zagotavlja sredstva, potrebna za izvajanje teh sporazumov in odločitev s strani zadevnih gospodarskih subjektov.
[…]
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej točko 2.13.
Namen te spremembe je ločiti financiranje ukrepov za stabilizacijo trga od te rezerve z omogočanjem ad hoc finančne podpore, ki bi bila bolje prilagojena cikličnim nihanjem in gospodarskim krizam ter bi jo bilo mogoče hitro uporabiti v primeru krize. S tem bi zagotovili bolj ciljno usmerjen nujen odziv in preprečili izčrpavanje bistvenih virov za druge izredne razmere v kmetijstvu.
|
Predlog spremembe 12
(povezano s priporočilom 1.16)
Člen 1(9), s katerim se spreminja Priloga X
Za točko (e) se doda nova točka:
|
Predlog Komisije
|
Predlog spremembe EESO
|
|
|
(f) V Prilogi X se doda nova točka XII:
„Dobavne pogodbe se lahko sklenejo za več let. Pogodbe z minimalnim trajanjem več kot šest mesecev vključujejo revizijsko klavzulo, ki jo lahko sproži kmet, organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev. Ta revizijska klavzula se lahko sproži tudi v primeru višje sile (skrajne vremenske razmere, pojav bolezni, geopolitične napetosti ali huda tržna neravnovesja).“
|
|
Obrazložitev
|
|
Glej točko 2.14.
Vključitev revizijske klavzule v večletne pogodbe za sektor sladkorne pese, ki bi se sprožila v primeru višje sile, bi omogočila prilagoditev pogodbenih pogojev ob nepredvidljivih dogodkih, kot so suša, bolezen ali geopolitična kriza. Ta ukrep bi proizvajalcem zagotovil večjo ekonomsko varnost in hkrati ohranil ravnovesje trgovinskih odnosov v industriji sladkorja.
|
Predsednik strokovne skupine za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje
_____________
