SOC/769

Vpliv izobrazbe na plače in produktivnost dela

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Vpliv izobrazbe na plače in produktivnost dela

[mnenje na lastno pobudo]

Poročevalka: Linda ROMELE

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja evropsko leto spretnosti, katerega namen je spodbuditi konkurenčnost, udeležbo, talente ter usklajevanje spretnosti. Strinja se, da imajo usposobljeni delavci boljše zaposlitvene možnosti in se polno udejstvujejo v družbi. Izobrazba, zlasti visokošolska, posameznikom nudi boljše možnosti za zaposlitev. Še vedno obstaja močna povezava med ravnjo izobrazbe in udeležbo na trgu dela, in sicer ne glede na to, ali se meri s stopnjo zaposlenosti, brezposelnosti ali neaktivnosti.

1.2EESO v celoti podpira evropski program znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, pravičnost in odpornost ter poziva k akcijskemu načrtu za njegovo ustrezno izvajanje. V zvezi s tem pozdravlja izjavo iz Porta, ki so jo voditelji držav sprejeli leta 2020 in jo potrdili ob njeni obletnici leta 2023, ter zavezo, da se izobraževanje ter znanja in spretnosti postavijo v središče vseh politik.

1.3EESO se strinja, da so z vidika dvojnega prehoda glavno gonilo trajnostne gospodarske rasti znanja in spretnosti, zlasti digitalna, zelena ter prenosljiva znanja in spretnosti. Meni, da bodo za reševanje izzivov na področju znanj in spretnosti potrebna znatna politična prizadevanja in sistemske reforme izobraževanja in usposabljanja ter pametne naložbe v človeški kapital tako iz javnih kot tudi zasebnih virov. Uspeh je odvisen od zavezanosti številnih akterjev: nacionalnih vlad, regij, lokalnih oblasti, podjetij, delodajalcev, delavcev in posameznikov samih.

1.4EESO znova poziva države članice, naj pobudi o individualnih učnih računih in mikrokvalifikacijah povežejo z izvajanjem priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle 1 . Individualni učni računi in podobni finančni sistemi morajo podpirati dostop do priznanih in potrjenih tečajev za usposabljanje, delavcem pa omogočati, da sodelujejo v postopkih za ovrednotenje svojih znanj in spretnosti ter delovnih izkušenj.

1.5Glede na vpliv izobrazbe na plače in produktivnost je po mnenju EESO treba upoštevati tri pomembna osnovna merila: kakovost izobraževanja, ki je na voljo, dostop do izobraževanja in stopnjo zaposljivosti. Za to so potrebne ustrezne naložbe, s katerimi se bodo pokrile potrebe po znanjih in spretnostih. Po vsej Evropi obstajajo številna orodja in dobre prakse, ki jih predpisuje zakonodaja ali določajo kolektivne pogodbe, in sicer študijski dopust in dopust za usposabljanje, individualni izobraževalni računi ali (medpanožni ali sektorski) skladi za usposabljanje, kuponi, določen delež plače, namenjen usposabljanju itd., ki imajo vsi posebne cilje in ciljne skupine. 2 Te primere bi lahko vključili v seznam ukrepov, ki jih morajo države članice v posvetovanju s socialnimi partnerji predložiti Evropski komisiji v skladu s priporočilom o krepitvi socialnega dialoga. 3 Tako bi prikazali primere številnih možnih shem financiranja, s katerimi bi lahko podprli izobraževanje in usposabljanje za vse. Razmisliti je treba tudi o spodbudah za delodajalce, na primer davčnih dobropisih za podjetja, ki nudijo usposabljanje. V sodelovanju s socialnimi partnerji je treba izboljšati pobude EU in držav članic v zvezi z usposabljanjem zaposlenih na delovnem mestu ter ustvariti prave spodbude za delodajalce, da še naprej vlagajo v usposabljanje svoje delovne sile, pri čemer je treba spoštovati avtonomijo socialnega dialoga in kolektivnih pogodb na nacionalni in sektorski ravni ter na ravni podjetij.

1.6Socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in organizacije civilne družbe bi morali tesneje sodelovati pri oblikovanju strategij za znanja in spretnosti, ki najbolje ustrezajo potrebam sveta dela in družbe na splošno. Vključenost in vloga vsakega udeleženca morata biti dobro opredeljeni. Hkrati bi bilo treba MSP olajšati dostop do financiranja, saj zaposlujejo večino delavcev.

1.7Čeprav se razprave in merjenje donosov v glavnem nanašajo na terciarno izobrazbo, ima osnovno izobraževanje ključno vlogo, saj se tam polagajo temelji, ki obrodijo sadove na naslednjih ravneh izobraževanja. Zato je pomembno kakovostno osnovno izobraževanje, ki bo podprto z boljšim usmerjanjem v šolah, da bi učence spremljali in jih pripravili na prehod v svet dela z uporabo sistemov izobraževanja v alternaciji, kjer je to primerno. Pomembno je, da se še naprej krepita vloga in profil poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se nadalje razvijejo dualni sistemi kot način za usposabljanje ljudi na področju osnovnih in prečnih spretnosti ter znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM).

1.8EESO priporoča, naj se nova paradigma za razvoj znanj in spretnosti v Evropi dosledno odraža v politikah glede raznolikosti, enakosti spolov, mladih in invalidnosti.

1.9EESO poziva, naj se politika EU na področju zakonitih migracij razvije v model, ki bo temeljil na usklajevanju nacionalnih politik priseljevanja. Tak pristop bi državam članicam omogočil, da svoje raznolike potrebe po kvalificiranih delavcih migrantih obravnavajo na način, ki je na splošno usklajen na ravni EU.

2.Splošne ugotovitve

2.1V nasprotju s prevladujočim prepričanjem obstaja konkurenca za delovna mesta, zlasti med visoko usposobljenimi delavci. Poleg tega na trgu nastajajo nova delovna mesta, zlasti v povezavi z umetno inteligenco, ki zahtevajo visoko raven digitalnih znanj in spretnosti za nove poslovne modele. Kljub temu trendu obstaja tudi veliko neskladje v znanju in spretnostih, zlasti na področju okolja in na digitalnem področju. To vpliva na konkurenco in zaslužek visoko usposobljenih in usposobljenih delavcev v primerjavi z nizko usposobljenim prebivalstvom.

2.2EESO meni, da je povpraševanje med visoko usposobljenimi skupinami veliko. 4 Ugotovljeno je bilo, da so osebe z višjimi kvalifikacijami ter boljšim znanjem in spretnostmi tudi bolj vključene v izobraževanje in usposabljanje v poznejših letih. To pomeni, da dlje kot se posamezniki izobražujejo, bolj verjetno bodo sodelovali v drugih oblikah nadaljnjega izobraževanja in vseživljenjskega učenja, kar povečuje njihove možnosti za višji dohodek. Vendar pa podatki kažejo, da so tisti, ki se usposabljajo, že kvalificirani, ne dosegamo pa neizobraženih, brezposelnih ter nekvalificiranih delavcev. Program znanj in spretnosti za Evropo 5 naj bi kot petletni načrt pomagal podjetjem in posameznikom razviti in izboljšati znanja in spretnosti ter tako okrepiti konkurenčnost in zagotoviti socialno pravičnost.

2.3EESO meni, da med delovno silo primanjkuje ne le visoko usposobljenih delavcev, temveč tudi nizko usposobljenih delavcev, ki so prav tako pomembni. Evropska komisija v sporočilu o novem programu znanj in spretnosti za Evropo jasno poudarja: „Da se spopademo z izzivom znanj in spretnosti, potrebujemo veliko prizadevanj politike in sistematičnih reform na področju izobraževanja in usposabljanja. Potrebne bodo pametne naložbe v človeški kapital iz javnih in zasebnih virov[...]. [...] Uspeh je odvisen od zavezanosti [...] mnogih akterjev – nacionalnih vlad, regij, lokalnih organov, podjetij in delodajalcev, delavcev in [...] posameznikov samih[...].“ 6 Naložbe delodajalcev v usposabljanje zaposlenih se med državami članicami zelo razlikujejo. V nekaterih državah delodajalci v usposabljanje zaposlenih vlagajo premalo. Po drugi strani pa so delodajalci v nekaterih državah močno vključeni v usposabljanje na delovnem mestu in v celoti podpirajo cilj prekvalifikacije in izpopolnjevanja, da bi se odzvali na dvojni prehod ter neskladje v znanju in spretnostih. 7 Podjetja in delavci najbolje vedo, kako se naloge delavcev spreminjajo.

2.4Delež prebivalstva v starostni skupini 25–64 let z visokošolsko izobrazbo se vsako leto povečuje. To vpliva tudi na trg dela, saj povečuje konkurenco za delovna mesta, za katera so potrebne poklicne kvalifikacije. Vendar se delež zaposlenih z visokošolsko izobrazbo razlikuje po državah in sektorjih in lahko rečemo, da ponudba v vseh sektorjih ne ustreza povpraševanju.

2.5Osebe z zgolj višjo sekundarno in postsekundarno neterciarno izobrazbo zaslužijo približno tretjino manj kot osebe s terciarno izobrazbo. Možnost višjega zaslužka na poklicni poti je lahko za posameznike pomembna spodbuda k nadaljnjemu izobraževanju in usposabljanju. Prednost terciarne izobrazbe z vidika dohodkov je zelo različna glede na končano terciarno izobrazbo v različnih sektorjih v Evropi. Visoka stopnja donosa visokošolske izobrazbe lahko kaže na velike razlike pri zaslužku.

2.6Raziskave kažejo, da znaša povprečna zasebna stopnja donosa na dodatno leto šolanja na globalni ravni približno devet odstotkov na leto in je že desetletja zelo stabilna: „Zasebni donosi visokošolskega izobraževanja se skozi čas povečujejo, kar sproža vprašanja financiranja in pravičnosti. Socialni donosi šolanja so še vedno visoki, in sicer več kot 10 odstotkov na stopnji srednješolskega in visokošolskega izobraževanja.“ 8

2.7Razlik v plačah ni mogoče pojasniti le s stopnjo izobrazbe. Pomembna dejavnika sta tudi spol in neenaka obravnava glede na starost, vendar se njun pomen večinoma zmanjšuje z višjo stopnjo izobrazbe. Na razlike v plačah močno vplivajo tudi razlike med državami, tudi znotraj Evrope: na območjih južne in vzhodne Evrope so prihodki za enako raven izobrazbe nižji. 9

3.Znanja in spretnosti kot gonilo konkurenčnosti, pravičnosti in odpornosti

3.1Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) napoveduje, da se bo v Evropi zaradi pandemije koronavirusa povečalo neskladje v znanju in spretnostih. 77 % podjetij v EU poroča o težavah pri iskanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi, medtem ko OECD navaja, da je v EU v povprečju 15,3 % delovne sile previsoko kvalificirane, 16,8 % pa premalo kvalificirane, kar vpliva na rast in konkurenčnost EU. Po mnenju Cedefop 10 bi morali upoštevati ne le osebne dohodke, temveč tudi delovne pogoje; plačan študijski dopust za usposabljanje, ki je primerno za delovno mesto, je izjemno pomemben v primeru individualnih učnih računov in mikrodokazil. Za osebe, ki živijo na obmejnih območjih, bi lahko predvideli čezmejni plačan študijski dopust za usposabljanje v sosednji državi, ki je primerno za delovno mesto, vendar udeležba na spletnih tečajih usposabljanja še ni prilagojena. Poudarek bi moral biti predvsem na nadaljnji krepitvi obstoječih pristopov držav članic k usposabljanju, vključno z vlogo skladov za usposabljanje, ali drugih prednostnih nacionalnih rešitvah.

3.2Po podatkih Cedefopa je bilo leta 2019 25 % mladih diplomantov s terciarno izobrazbo v EU previsoko kvalificiranih, delež delavcev EU z znanji in spretnostmi, ki niso ustrezali njihovim delovnim mestom, pa je dosegel 45 % (2019). Izguba produktivnosti v gospodarstvu EU zaradi neskladja v znanju in spretnostih je leta 2019 znašala 2 %. 11

3.3Še ena pobuda je digitalni kompas do leta 2030, katerega cilj je, da bi vsaj 80 % odraslih imelo osnovne digitalne spretnosti, v EU pa bi bilo zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov za IKT. Namen pobude je opremiti podjetja in ljudi za humanocentrično, trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost. To naj bi prispevalo k razvoju znanj in spretnosti, vendar večinoma pri kvalificiranih delavcih.

3.4Po podatkih Eurostata so med osebami z visokošolsko in srednješolsko izobrazbo velike razlike pri plačah. 12 Izobraževalna politika ter program znanj in spretnosti bi morala biti zmožna izkoristiti tehnološki napredek. Tako je rast vsake države članice EU odvisna od sposobnosti oblikovanja politike na področju znanj in spretnosti, ki bo ustrezala potrebam nacionalnega gospodarstva, in primernosti delavcev za izvajanje te politike.

3.5Resolucija Sveta o novem evropskem programu za izobraževanje odraslih 2021–2030 (v nadaljnjem besedilu: resolucija Sveta) priznava, da bi morali „z novo kulturo učenja […] poudariti, kako pomembna so osnovna znanja in spretnosti za vse ter stalno pridobivanje ustreznega znanja, spretnosti in kompetenc“ 13 .

3.6V resoluciji Sveta je navedeno, da lahko izobraževanje odraslih prispeva k produktivnosti, pa tudi k socialni vključenosti, enakosti spolov, ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetništvu. Čeprav je v resoluciji Sveta poudarjeno sodelovanje držav članic z ustreznimi deležniki, da se nazaj k učenju pritegnejo sicer nezainteresirani odrasli in določene ciljne skupine, pa v njej niso izrecno omenjeni socialni partnerji ter se z njo ne krepita vloga in odgovornost socialnih partnerjev pri izobraževanju odraslih. To bi tudi spodbudilo kulturo vseživljenjskega učenja in vključevanje odraslih v izobraževanje ter okrepilo vlogo in odgovornost socialnih partnerjev pri upravljanju sistemov izobraževanja in usposabljanja, tudi kar zadeva posodabljanje učnih načrtov, da bi se bolje odzivali na spreminjajoče se potrebe trga dela, ob upoštevanju obstoječih nacionalnih praks.

3.7Kultura vseživljenjskega učenja bi morala odražati tudi kratkoročne in dolgoročne potrebe družbe. Zaposleni bi lahko na primer na podlagi pobud nacionalne vlade ali kolektivnih sporazumov dobili pravico do enega ali več plačanih dni na leto za udeležbo v poklicnem usposabljanju, povezanim z delovnim mestom. Podjetja potrebujejo učinkovito podporo za krepitev in financiranje svojih strategij za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile, da bi spodbudila inovacije. Evropski socialni partnerji so v svojem delovnem programu za obdobje 2022–2024 predvideli izvedbo projekta o usklajevanju spretnosti.

3.8Hanushek (2016) 14 navaja, da je kakovost osnovnih znanj in spretnosti ključna in da daljše visokošolsko izobraževanje brez dobrih osnovnih znanj in spretnosti ne prinaša koristi. Dodatna leta visokošolskega izobraževanja nimajo tako velikega učinka kot dodatna leta osnovnega izobraževanja.

3.9Čeprav je število let šolanja ena od metod za merjenje kakovosti izobraževanja, sta v zadnjih letih kakovost izobraževanja in stopnja zaposljivosti postali pomembnejši od let šolanja, saj se šolski sistemi in kakovost izobraževanja razlikujejo ne le med državami, temveč tudi znotraj posamezne države. 15

3.10EESO upa, da bodo individualni učni računi spodbujali razvoj sposobnosti zaposlenih v pravi smeri, tj. v skladu s potrebami trga dela in sposobnostmi zaposlenih. Ne smemo zanemariti želja, potreb in odgovornosti posameznikov. Osebni razvoj zaposlenih lahko prispeva k njihovemu zadovoljstvu in produktivnosti.

3.11Vlaganje v človeški kapital je temeljnega pomena in pri tem lahko sodeluje več delodajalcev. Individualni učni računi odraslim ponujajo več priložnosti za usposabljanje ter jim omogočajo spremljanje udeležbe pri usposabljanju in vsebine usposabljanja, uporablja pa jih lahko več delodajalcev. Francija je edina država članica, v kateri se tovrstni učni računi oblikujejo in upravljajo na podlagi sodelovanja med delodajalci in sindikati. Vendar pa zgolj obstoj učnih računov ne zadostuje: na voljo morajo biti informacije o tej priložnosti in dostopu do nje kakor tudi svetovanje. Poleg tega se v zvezi z učnimi računi pojavljajo tudi vprašanja o tem, kako usposabljanje tesneje uskladiti s potrebami trga dela.

3.12Vseživljenjsko učenje ter razvoj znanj in spretnosti sta bistvena elementa za gospodarsko rast in socialno kohezijo. Učenje lahko poteka v različnih okoljih, najsi gre za prostore formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja, ki so enako pomembni in pozitivno vplivajo na posameznike. Vendar je treba razlikovati med prečnimi znanji in spretnostmi ter posebnimi znanji in spretnostmi, povezanimi z delovnim mestom, oziroma tehničnimi znanji in spretnostmi. Zato je nujno, da se še naprej krepita vloga in profil poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da se nadalje razvijejo dualni sistemi kot način za usposabljanje ljudi na področju osnovnih in prečnih spretnosti ter znanj in spretnosti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM). Čeprav so za trg dela potrebna posebna znanja in spretnosti, povezana z delovnim mestom, pa so lahko splošna znanja in spretnosti vir motivacije in samozavesti, ki posredno vplivajo na rezultate posameznikovega dela, ti pa prispevajo h gospodarskemu razvoju. Obe vrsti znanj in spretnosti se dopolnjujeta in prispevata k splošnemu razvoju posameznika.

3.13Pri spodbujanju vključevanja odraslih v izobraževanje in usposabljanje je bistveno sodelovanje socialnih partnerjev, ki so v Franciji na primer vključeni prek individualnih učnih računov, na Danskem prek skladov za znanja in spretnosti, v Belgiji pa prek študijskega dopusta. Socialni partnerji lahko v pogajanja o kolektivnih pogodbah opozorijo tudi na pravico zaposlenega do usposabljanja v podjetju. Socialni partnerji so zelo pomembni, vendar na žalost zlasti v neformalnem izobraževanju primanjkuje strukturiranega socialnega dialoga, v nekaterih državah pa so izvajalci izobraževanja večinoma samozaposleni, ki imajo v nekaterih primerih neprimerne delovne pogoje in nimajo možnosti za članstvo v sindikatu. Ne gre le za vprašanje, kako izboljšati delovne pogoje ponudnikov izobraževanja in njihovega osebja, temveč tudi za kakovost izobraževanja. To je povezano tudi s financiranjem, saj izobraževanje v nekaterih državah temelji predvsem na projektih, vendar zanj ni socialnih prejemkov ali infrastrukture.

3.14Organizacije civilne družbe imajo pomembno vlogo pri izvajanju neformalnega izobraževanja, pa tudi pri njegovem spodbujanju, zlasti mladinske organizacije, ter privabljanju oseb, ki so težko dosegljive in bolj oddaljene. Dandanes postaja neformalno izobraževanje in usposabljanje vse bolj priljubljeno, zlasti med mladimi. Priljubljeno je tudi med odraslimi, ki so imeli negativne izkušnje s formalnim izobraževanjem. Zato bi bilo treba na splošno spodbujati priznavanje neformalnega izobraževanja, zlasti za mlade.

3.15Pomembni deležniki so tudi lokalni organi in najrazličnejši ponudniki izobraževanja. Očitno je, da je izobraževanje uspešno, ko v njem sodelujejo vsi deležniki, tj. lokalni organi, socialne službe, stanovanjski skladi, delodajalci in organizacije socialnih partnerjev, ki vedo, kdo potrebuje usposabljanje. Zato bi lahko bili skupnostni centri za vseživljenjsko učenje koristen instrument. Nekatere države članice jih že imajo, z razpoložljivimi nacionalnimi finančnimi instrumenti in finančnimi instrumenti EU pa bi jih bilo treba spodbujati in financirati po vsej Evropi. Drug dober primer so „cités des métiers“, lokalna javno-zasebna partnerstva na več ravneh, ki podpirajo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delovne sile. 16

3.16EESO poziva, naj se pozornost nameni malim in srednjim podjetjem, saj imajo manj možnosti za izobraževanje svojih zaposlenih. Vendar položaj ni jasen, saj s podporo strukturnih skladov EU mala in srednja podjetja podpirajo tudi združenja, ki oblikujejo posebne izobraževalne programe. Te priložnosti je treba bolje upoštevati po vsej Evropi, o njih bolje obveščati mala in srednja podjetja ter jih bolje izkoristiti.

4.Donosnost naložb in produktivnost

4.1Glede na to, da ljudje izobraževanje vse bolj dojemajo kot naložbo, je želja po empiričnem merjenju donosnosti naložbe logična. Zato bi bilo treba naložbe v človeški kapital spodbujati pri vseh udeleženih straneh – državi, delodajalcih in odraslih. Z javnimi naložbami bi bilo treba povečati produktivnost dela, hkrati pa obravnavati vprašanja, kot je na primer demografija.

4.2Zaposleni v sektorju IKT zaslužijo skoraj 37 % več kot delavci v izobraževanju. 17 Čeprav je bila naložba v izobraževanje morda enakovredna, je ob upoštevanju parametrov, kot so čas, vložen v učenje, dohodek, ki ni bil zaslužen med študijem, stroški študija, dodatki k plačam med pandemijo COVID-19 itd., donosnost naložbe v prvem primeru, izračunana v eurih, znatno višja kot v drugem primeru.

4.3Iz razčlenitve po spolu je razvidno, da je stopnja zaposlenosti bolj usklajena kot stopnja plač, tj. stopnja plač oseb s srednješolsko in visokošolsko izobrazbo znaša v EU v povprečju malo več kot 32 %, kar kaže na zelo veliko neenakost med ženskami in moškimi. 18 Čeprav je visoko izobraženih 5,4 % več žensk kot moških, plače žensk v EU v povprečju znašajo 79 % plač moških. 19

4.4„Po podatkih nedavne študije, ki jo je naročil Evropski ekonomsko-socialni odbor, evropsko gospodarstvo zaradi neskladja v znanju in spretnostih vsako leto izgubi več kot 2 % produktivnosti. To pomeni izgubo 80 centov za vsako uro dela. Brez reform se bodo razmere v prihodnosti zaradi demografskih trendov in trenutnega tehnološkega razvoja še poslabšale.“ 20 Uspeh industrijskega razvoja in rasti je odvisen od kakovosti človeških virov. Študije kažejo, da izobraževanje neposredno vpliva na produktivnost dela, kar posledično povzroči verižno reakcijo, tj. povečanje produktivnosti dela vpliva na splošno uspešnost industrije. Z vidika trga dela bi se morale naložbe v izobraževanje osredotočiti na sektorje z najvišjimi donosi.

4.5Višje plače mlade spodbujajo k visokošolskemu izobraževanju in nadaljnjemu usposabljanju. Po podatkih OECD se razlika v plačah povečuje, na kar vplivata tudi tehnološki razvoj in globalizacija. 21

4.6Trajnostno konkurenčnost je mogoče doseči z naložbami v ljudi; leta 2020 so delodajalci porabili približno 1,5 % skupnih stroškov dela vseh podjetij za izobraževanje in usposabljanje, kar je 0,2 % manj kot v prejšnjem letu raziskave (2015). Vodilne države na tem področju so Nizozemska (2,4 %), Francija (2,1 %) in Irska (1,9 %), manj uspešne pa so Grčija (0,3 %), Latvija, Poljska in Romunija (0,6 %). V navedeni resoluciji Sveta se države članice poziva, naj okrepijo učinkovito povezavo med pristojnimi ministrstvi in z deležniki, kot so socialni partnerji, podjetja, nevladne organizacije in organizacije civilne družbe na področju delovne sile, da bi spodbudile konkurenčnost in bolje uskladile politike s področja izobraževanja odraslih in širše socialno-gospodarske politike. Pristopi financiranja, ki temeljijo na deljeni odgovornosti javnih in zasebnih deležnikov, so lahko v pomoč in prispevajo k večji intenzivnosti sredstev. 22

4.7V evropskem programu znanj in spretnosti je krepitev trajnostne konkurenčnosti opredeljena kot ena od prednostnih nalog. „Znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje so ključnega pomena za dolgoročno in trajnostno rast, produktivnost in inovacije“, raziskave pa poudarjajo, da izobrazba še bolj vpliva na produktivnost kot na stroške plač. Ugotovitve raziskav kažejo, da se dobiček na uro dolgoročno v povprečju poveča za 6,2 % (3,4 % kratkoročno), če se delež visoko izobraženih delavcev v podjetju poveča za 10 % (in se izravna s sorazmernim zmanjšanjem deleža nizko izobraženih delavcev). 23

4.8V času, ko se tehnologija hitro spreminja, je temu najbolje slediti s pridobivanjem znanja na delovnem mestu. Delodajalce bi bilo treba spodbujati, naj razvijejo oziroma dodatno izboljšajo strategije podjetij za znanja in spretnosti, da bi si vsak zaposleni prizadeval za izpopolnjevanje ali preusposabljanje, saj bi bilo to v njegovem interesu ter bil zanj odgovoren.

4.9OECD ocenjuje, da je približno 30-odstotno razliko v skupni produktivnosti dela med državami mogoče pojasniti z ravnjo znanj in spretnosti, ki jih delavci uporabljajo na svojem delovnem mestu, kar pomeni, da sta za produktivnost pomembna tako večja usposobljenost kot čim večja uporaba teh znanj in spretnosti na delovnem mestu.

4.10Glede na rezultate, pridobljene v Španiji, 10-odstotno povečanje deleža srednješolskega izobraževanja pomeni 1,5-odstotno povečanje gospodarske rasti, 10-odstotno povečanje deleža terciarnega izobraževanja pa poveča gospodarsko rast za 0,9 %, če vsi drugi dejavniki ostanejo nespremenjeni. 24

4.11V publikaciji Going for Growth iz leta 2019 je navedeno, da je bil največji delež reformnih prednostnih nalog (16,9 %) po področjih politike v državah OECD povezan s človeškim kapitalom, čemur so sledile prednostne naloge, kot so regulacija proizvodnih trgov, konkurenca, odprtost za trgovino in neposredne tuje naložbe (14,9 %), davčna struktura in učinkovitost (10,4 %) 25 .

4.12Kljub temu da ekonomisti že dolgo časa menijo, da so znanja in spretnosti vzrok rasti produktivnosti in gonilo gospodarske rasti, EESO meni, da so potrebne nadaljnje raziskave o tem, kako doseči še večjo rast industrije na podlagi naložb v znanja in spretnosti.

4.13EESO meni, da lahko močna partnerstva med vladami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi, ponudniki izobraževanja in usposabljanja, podjetji in socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe ter javnimi zavodi za zaposlovanje in socialnimi službami zagotovijo ustrezna znanja in spretnosti, ki so potrebni na trgu dela. EESO priporoča, da se po novem evropskem programu znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost pripravi akcijski načrt za ustrezno izvajanje dvanajstih predlaganih ukrepov v tem programu za obravnavo glavnih rešitev, potrebnih za odzivanje na sedanje izzive.

V Bruslju, 4. oktobra 2023

Cinzia Del RIO
predsednica strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

_____________

(1)       UL C 323, 26.8.2022, str. 62 .

(2)      Priporočilo socialnih partnerjev o znanjih in spretnostih, inovacijah ter zagotavljanju usposabljanja in dostopu do njega (2021), poglavje o finančnih spodbudah in naložbah v znanja in spretnosti.

(3)      Predlog priporočila Sveta o krepitvi socialnega dialoga v Evropski uniji, 25. januar 2023.

(4)     UL C 486, 21.12.2022, str. 161 .

(5)    Program znanj in spretnosti za Evropo https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=1223&langId=en .

(6)      Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost ( COM(2016) 381 final ).

(7)      Po podatkih Eurostata (iz leta 2020) je delež stroškov tečajev nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v skupnih stroških dela nad povprečjem EU v Franciji, na Irskem, v Estoniji, Nemčiji, na Švedskem in v Luksemburgu: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/TRNG_CVT_16S/default/table?lang=en .

(8)

   Psacharopoulos, George in Patrinos, Harry Anthony (2018): Returns to investment in education: a decennial review of the global literature (Donosi naložb v izobraževanje: desetletni pregled svetovne literature), delovni dokument za raziskave politik, št. 8402, Svetovna banka.

(9)    Povprečni letni zaslužek po spolu, gospodarski dejavnosti in doseženi izobrazbi: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EARN_SES18_30/default/table?lang=en .

(10)      Cedefop, 2018. Opredelitev pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile: povpraševanje po znanjih in spretnostih je večje kot ponudba, ob prevladujoči urni postavki in delovnih pogojih: Insights into skill shortages and skill mismatch (Vpogled v pomanjkanje znanj in spretnosti ter neskladje v znanju in spretnostih), CEDEFOP.

(11)

    https://www.cedefop.europa.eu/sl/themes/matching-skills-and-jobs .

(12)      Po podatkih Eurostata je povprečna mesečna plača zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (ISCED 5–8) 48 % višja od povprečne mesečne plače zaposlenih z visokošolsko izobrazbo (ISCED 3–4). Poleg tega je zaposlenost med osebami z višjo sekundarno in postsekundarno neterciarno izobrazbo leta 2021 znašala 71 %. Po drugi strani je stopnja zaposlenosti oseb s terciarno izobrazbo istega leta v EU27 v povprečju znašala 84,9 %. https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EARN_SES18_23/default/table?lang=en .

(13)

    UL C 504, 14.12.2021, str 9 .

(14)

   Hanushek, E.A., (2016): Will more higher education improve economic growth? (Ali bo več visokošolskega izobraževanja izboljšalo gospodarsko rast?), Oxford Review of Economic Policy 32, št. 4, str. 538.

(15)    Hanushek, E.A., (2016): Will more higher education improve economic growth? (Ali bo več visokošolskega izobraževanja izboljšalo gospodarsko rast?), Oxford Review of Economic Policy 32, št. 4, str. 538.

(16)     https://lllplatform.eu/news/briefing-paper-community-lifelong-learning-centres/ .

(17)    Ocena avtorja na podlagi podatkov Eurostata – https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EARN_SES18_20__custom_7099054/default/table?lang=en .

(18)    Povprečni mesečni zaslužek po spolu, gospodarski dejavnosti in doseženi izobrazbi: https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EARN_SES18_23/default/table?lang=en .

(19)    Prebivalstvo glede na stopnjo dosežene izobrazbe, spol, starost in stopnjo urbanizacije (%): https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/EDAT_LFS_9913__custom_6585685/default/table?lang=en .

(20)

    https://www.eesc.europa.eu/sl/news-media/press-releases/skills-mismatches-eu-businesses-are-losing-millions-and-will-be-losing-even-more .

(21)      OECD (2021): Does Inequality Matter? (Ali je neenakost pomembna?): https://www.oecd.org/wise/does-inequality-matter-3023ed40-en.htm .

(22)      Po podatkih Eurostata za izobraževanje v % BDP največ porabijo Švedska (7,34 %), Danska (6,86 %), Belgija (6,81 %) in Finska (6,27 %) (javni izdatki od predšolskega do terciarnega izobraževanja), najmanj pa Romunija (3,14 %), Hrvaška (3,80 %), Madžarska (3,83 %) in Luksemburg (3,84 %).

(23)

   Rycx F., Saks Y., Tojerow I.: Does Education Raise Productivity and Wages Equally? The Moderating Roles of Age, Gender and Industry (Ali izobraževanje v enaki meri povečuje produktivnost in plače? Vpliv starosti, spola in panoge), 2015; dokument za razpravo inštituta IZA: https://docs.iza.org/dp9043.pdf .

(24)

   Marquez-Ramos, L. in Mourelle, E. (2019): Education and economic growth: an empirical analysis of nonlinearities (Izobraževanje in gospodarska rast: empirična analiza nelinearnosti), Applied Economic Analysis, zvezek 27, št. 79, str. 21–45; https://doi.org/10.1108/AEA-06-2019-0005 .

(25)     Going for Growth 2019 Executive Summary .