Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document EESC-2023-00525-AS

Evropska kartica ugodnosti za invalide

EESC-2023-00525-AS

SL

SOC/765

Evropska kartica ugodnosti za invalide

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Evropska kartica ugodnosti za invalide

[raziskovalno mnenje na zaprosilo Evropske komisije]

Kontakt

valeria.atzori@eesc.europa.eu

Administratorka

Valeria ATZORI

Datum dokumenta

11. 4. 2023

Poročevalec: Ioannis VARDAKASTANIS

Zaprosilo

raziskovalno mnenje na zaprosilo Komisije

dopis Maroša Šefčoviča, podpredsednika za medinstitucionalne odnose in predvidevanje, z dne 20. 1. 2023

Pravna podlaga

člen 11 Protokola o sodelovanju med Evropsko komisijo in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja na seji strokovne skupine

3. 4. 2023

Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)

59/2/1

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

...

Plenarno zasedanje št.

Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)

…/…/…



1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja vodilno pobudo Evropske komisije za uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide, ki bo slednjim omogočila uveljavljanje pravice do prostega gibanja in prebivanja po vsej EU, saj bo olajšala vzajemno priznavanje statusa invalida za imetnike kartice. Evropska kartica ugodnosti za invalide je zaradi sedanjega omejevanja pravic do prostega gibanja, ki je posledica nepriznavanja invalidnosti, dolgoletna zahteva in pomembna prednostna naloga invalidskega gibanja.

1.2EESO poudarja, da invalidi ne morejo neovirano dostopati do podpornih ukrepov, ker invalidnost ni vzajemno priznana, kar pomeni neposredno kršitev njihove pravice do potovanja in/ali selitve v druge države EU.

1.3EESO se zaveda, da bi z večjo svobodo gibanja na podlagi vzajemnega priznavanja invalidnosti pospešili nastajanje skupne evropske identitete med invalidi in povečali skladnost, saj bi ponudnike storitev ozavestili o pomanjkljivi dostopnosti in dolgoročno izboljšali dostop. To bo hkrati koristno za ponudnike, saj se bo povečalo število obiskovalcev.

1.4Z evropsko kartico ugodnosti za invalide se bo okrepilo tudi sodelovanje med različnimi nacionalnimi organi in vladnimi agencijami pri ozaveščanju o vprašanjih invalidnosti, nekatere osebe s skritimi oblikami invalidnosti pa bodo tako dobile možnost za lažji dostop do ugodnosti in storitev, ne da bi jim bilo treba pojasnjevati svojo invalidnost. Poleg tega bo kartica olajšala zagotavljanje storitev invalidom iz držav članic, ki nimajo nacionalne kartice ugodnosti za invalide, saj je dokument, ki ga bodo kot dokazilo o invalidnosti lahko uporabljali tudi na nacionalni ravni.

1.5EESO poudarja, da je treba uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide dopolniti z ukrepi na evropski in nacionalni ravni za izboljšanje splošne dostopnosti grajenega okolja, prometa, storitev in blaga v skladu z Direktivo (EU) 2019/882, 1 Direktivo (EU) 2016/2102, 2 predpisi o dostopnosti prometa 3 in povezanimi standardi dostopnosti.

1.6EESO je zadovoljen, da Komisija predlaga zakonodajno pobudo za evropsko kartico ugodnosti za invalide, in jo poziva, naj predlaga uredbo, saj je primernejši instrument za zagotovitev prožnosti pri uporabi ter preprečitev razlik pri izvajanju na nacionalni ravni.

1.7EESO poudarja, da je treba v evropsko kartico ugodnosti za invalide vključiti dostop do vseh vrst storitev, ugodnosti in popustov, ki so že odobreni na nacionalni ravni in jih sprejemajo vse službe, ki invalidom ponujajo ugodnejše pogoje ali prilagoditve, ne glede na to, ali so javne ali zasebne.

1.8EESO predlaga, naj evropska kartica ugodnosti za invalide omogoča odobritev začasnega dostopa do ugodnosti, povezanih z javnimi socialnimi politikami in/ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kadar se invalid preseli v državo članico zaradi študija ali dela, vsaj med postopkom ponovnega ocenjevanja in potrjevanja invalidnosti.

1.9Čeprav priznavanje invalidnosti na podlagi evropske kartice ugodnosti za invalide ne pomeni poenotenja modelov ocenjevanja invalidnosti v državah članicah, pa države članice obvezuje, da izboljšajo sedanje sisteme, ki temeljijo zlasti na medicinskem pristopu, da bi bili bolj usklajeni z modeli, pri katerih se upošteva Konvencija o pravicah invalidov.

1.10EESO meni, da mora biti kartica v fizični obliki z digitalnimi značilnostmi, v celoti dostopna in v standardizirani velikosti osebne izkaznice ter da mora vključevati informacije o osebni asistenci in/ali spremljevalcu lastnika kartice.

1.11Po mnenju EESO mora zakonodaja o evropski kartici ugodnosti za invalide vključevati v celoti dostopno spletno mesto na ravni EU, ki bo na voljo v vseh jezikih EU v lahko berljivi obliki in znakovnem jeziku, s praktičnimi informacijami za posamezne države. Poleg tega je treba predvideti vseevropske in nacionalne kampanje ozaveščanja v vseh jezikih EU, namenjene splošni javnosti, potencialnim uporabnikom kartice in ponudnikom storitev.

1.12EESO podpira predlog, da se nova zakonodaja za evropsko parkirno karto pripravi skupaj s predlogom za evropsko kartico ugodnosti za invalide. Kljub temu poziva Komisijo, naj upošteva, da morata obe kartici v vseh primerih ostati fizično ločeni.

1.13EESO poudarja, da morajo institucije EU pri razvoju, upravljanju in poznejši oceni evropske kartice ugodnosti za invalide še naprej tesno sodelovati z invalidi kot tudi z njihovimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi predstavniškimi organizacijami.

1.14EESO domneva, da je evropska kartica ugodnosti za invalide v celoti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) 4 in da varuje osebne podatke uporabnikov. Komisijo poziva, naj pri oblikovanju in uporabi evropske kartice ugodnosti za invalide s predlagano zakonodajo poskrbi za visoko raven varstva podatkov kot tudi varnostne ukrepe in ukrepe proti ponarejanju.

2.Splošne ugotovitve

2.1EESO opozarja, da status evropskega državljana v skladu s členom 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije pomeni pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. 5 Invalidom to pravico daje Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki so jo ratificirale Evropska unija in 27 držav članic, in sicer v členu 18, ki določa, da se invalidom enako kot drugim zagotavlja pravica do svobode gibanja ter svobode pri izbiri prebivališča in državljanstva. Če invalidnost razumemo kot vrsto prizadetosti, ki lahko v povezavi z različnimi ovirami invalidom preprečujejo, da bi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi, 6 je odgovornost družbe kot celote, da zlasti z nacionalnimi in evropskimi javnimi politikami varuje in dejansko omogoča uresničevanje te pravice.

2.2Glede na navedeno so podpora, pomoč, ukrepi za dostopnost, posebne storitve, razumne prilagoditve, pozitivni ukrepi in druge oblike ugodnosti za invalide orodja, s katerimi se uresničujejo enake pravice in premagujejo ovire. Zato nepriznavanje invalidnosti, zaradi česar ti podporni ukrepi niso v celoti na voljo, pomeni neposredno kršitev pravice 87 milijonov invalidov, ki živijo v EU, do potovanja in/ali selitve v druge države EU.

2.3EESO je zadovoljen, da Komisija predlaga zakonodajno pobudo za evropsko kartico ugodnosti za invalide, in močno priporoča, naj se uvede z uredbo, ki se bo hitro, učinkovito in enotno uporabljala v vseh državah članicah. To je ustreznejši instrument za zagotovitev prožnosti pri uporabi in preprečevanje razlik pri izvajanju na nacionalni ravni. Zakonodaja ne more biti v obliki priporočila, saj tako ne bi omogočila univerzalne in enotne uporabe kartice. V primeru direktive bi obstajalo veliko tveganje, da bi se njen prenos podaljševal v nedogled. Tako bi se lahko zgodilo, da bi evropska kartica ugodnosti za invalide v nekaterih državah članicah imela aktiven status, druge države EU pa ne bi imele ustrezne zakonodaje za uveljavljanje teh ugodnosti. Nasprotno bi imela uredba takojšen učinek v vseh državah članicah.

2.4Evropska kartica ugodnosti za invalide, ki bi spodbudila odpravo ovir za prosto gibanje invalidov v EU, bi se torej uporabljala kot evropski potni list za invalide in bi imela njegove značilnosti, kar bi omogočilo opredelitev in posledično dostop do vseh storitev in ugodnosti, ki invalidom upravičeno pripadajo.

2.5EESO meni, da je pilotni projekt, ki se je začel izvajati med letoma 2016 in 2019 v osmih državah članicah, pokazal, da je kartica izvedljiva, in opozoril na priložnosti, ki jih prinaša uporabnikom, saj jim omogoča ugodne pogoje za nekatere storitve, ki so že na voljo invalidom v državi članici gostiteljici, in s tem lažjo mobilnost.

2.6Učinkovitost tega pilotnega projekta 7 iz leta 2021 je podrobno opisana v njegovi oceni. Z uporabo kartice sta se na primer povečali udeležba invalidov v kulturnem sektorju in sektorju prostočasnih dejavnosti ter čezmejna mobilnost, številni uporabniki pa so imeli boljše turistične izkušnje v tujini.

2.7Kljub temu je bilo v oceni ugotovljeno, da so uporabniki zahtevali večjo ambicioznost in pokritost več sektorjev, vključno s prometnim sektorjem, ki je bila omejena. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so kampanje ozaveščanja še kako potrebne, da bi potencialni uporabniki bolje razumeli nove možnosti, ponudniki storitev pa prepoznali kartico ter popuste in storitve, ki jih prinaša.

2.8V poročilu o oceni so jasno navedene priložnosti, pa tudi zahteve invalidov in morebitne vrzeli, na katere se lahko opozori z evropsko kartico ugodnosti za invalide, če so pokriti samo nekateri sektorji. EESO zato poudarja, da je pomembno omogočiti dostop do vseh vrst storitev, ugodnosti in popustov, ki so na nacionalni ravni že na voljo imetnikom evropske kartice ugodnosti za invalide in jih sprejemajo vse službe, ki invalidom ponujajo ugodnejše pogoje ali prilagoditve, ne glede na to, ali so zasebne ali javne. Meni, da zakonodaja ne bi smela določati omejenega seznama sektorjev, temveč bi morala veljati za vse storitve na enotnem trgu EU. Seznam bi namreč pomenil številne izjeme, ohranila bi se večina sedanjih ovir in omejila učinkovitost zakonodaje.

2.9EESO meni, da bi morala evropska kartica omogočati začasno odobritev ugodnosti, povezanih z javnimi socialnimi politikami in/ali nacionalnimi sistemi socialne varnosti, kot so neposredna ekonomska podpora, osebna asistenca, podpora študentom ali z delom povezane ugodnosti za podjetja, ki zaposlujejo invalide, kadar se invalid preseli v državo članico zaradi študija ali dela, in sicer vsaj med postopkom ponovnega ocenjevanja in potrjevanja invalidnosti. To bo pomenilo, da bodo lahko invalidi, ki se zaradi dela ali študija (npr. v okviru programa Erasmus+) preselijo v drugo državo članico, pod enakimi pogoji pridobili vso podporo, ki jo potrebujejo v ta namen.

2.10EESO poudarja, da je evropska kartica ugodnosti za invalide v celoti skladna s splošno uredbo o varstvu podatkov 8 in varuje osebne podatke njenih imetnikov, saj njena uporaba za dostop do storitev in ugodnosti ščiti pred obveznostjo navajanja in posredovanja osebnih podatkov, zlasti o oceni invalidnosti, in osebnih zdravstvenih podatkov.

2.11Predlog o evropski kartici ugodnosti za invalide bi moral vključevati tudi uvedbo sistema izvrševanja in spremljanja, da se zagotovi nemoteno in učinkovito izvajanje, ter strukturo za usmerjanje in obravnavo pritožb ter zahtev uporabnikov.

2.12EESO se zaveda, da priznavanje invalidnosti z evropsko kartico ne pomeni poenotenja modelov ocenjevanja invalidnosti v državah članicah. Kljub temu države članice obvezuje, da izboljšajo sedanje sisteme, ki temeljijo predvsem na medicinskem pristopu, da bi se bolj približali modelom, pri katerih se upošteva Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov. Glede na nedavno raziskavo Evropskega parlamenta o ocenjevanju invalidnosti, vzajemnem priznavanju in evropski kartici ugodnosti za invalide obstaja močno soglasje, da je treba izboljšati sprejemanje skupnih načel ter povečati usklajenost ocenjevanja, opredelitev in vzajemno priznavanje invalidnosti. Raziskava je tudi pokazala, da so sedanji sistemi ocenjevanja bolj osredotočeni na individualne značilnosti kot na značilnosti okolja in se močno opirajo na medicinska spoznanja ali teste posameznikov, izvzetih iz konteksta, namesto da bi izhajali iz bolj celostnega pristopa, pri katerem bi se upoštevale dejanske življenjske razmere ljudi. 9

3.Posebne ugotovitve

3.1Glede oblike kartice EESO meni, da mora biti fizična z digitalnimi značilnostmi, na primer s kodo QR in/ali elektronskim čipom s povezavo do podatkov o oceni invalidnosti, kar bi bil pozitiven dodatek. Fizična kartica mora biti v celoti dostopna, na njej mora biti opis v Braillovi pisavi in ustrezati mora standardizirani velikosti osebne izkaznice.

3.2Projekt evropske kartice ugodnosti za invalide mora vključevati spletno mesto na ravni EU s praktičnimi informacijami za vsako državo, na primer o tem, kje je mogoče kartico dobiti in kako deluje. Spletno mesto EU bi moralo biti na voljo v vseh jezikih in dostopno na najvišji ravni skladnosti (AAA) v skladu s smernicami za dostopnost spletnih vsebin. 10 Na voljo bi moralo biti v lahko berljivi obliki in v znakovnem jeziku. To velja tudi za nacionalna spletna mesta in celoten postopek pridobitve kartice.

3.3Evropska kartica ugodnosti za invalide bi morala vsebovati tudi informacije o osebni asistenci in/ali spremljevalcih imetnika kartice, da bi tudi zanje veljale ugodnosti in podpora, kadar je to ustrezno. Te informacije je mogoče navesti s konkretnim simbolom ali na fizični kartici.

3.4EESO meni, da mora biti uporaba evropske kartice ugodnosti za invalide prostovoljna, pri čemer mora biti zakonsko določeno, da se lahko vsak invalid sam odloči, ali želi zaprositi zanjo, in da njeno lastništvo nikoli ne sme biti obvezno za dokazovanje invalidnosti.

3.5EESO poziva Komisijo, naj zagotovi instrument financiranja za uvedbo evropske kartice ugodnosti za invalide v vseh državah članicah EU, vključno s spletnim mestom na ravni EU. Nato je treba poskrbeti za stalno financiranje tiskanja in izdajanja kartice, osebja, komunikacije in vzdrževanja spletnega mesta ter povezanih orodij, kot so morebitne mobilne aplikacije. To bi bilo mogoče zagotoviti z nadaljevanjem instrumenta financiranja EU in/ali z nacionalnimi viri financiranja.

3.6Obveščanje in ozaveščanje o kartici sta ključnega pomena za to, da bi kartica dosegla vse potencialne upravičence in ponudnike storitev. Njeno uvedbo bi bilo treba pospremiti s kampanjami ozaveščanja na ravni EU in nacionalni ravni, namenjenimi splošni javnosti; potencialne imetnike kartice bi bilo treba spodbuditi, da zanjo zaprosijo, ponudnike storitev pa, da se pridružijo shemi, ki bo tako lahko v celoti dosegla svoj potencial. Shema bi morala biti na voljo v vseh jezikih EU v lahko berljivi obliki in v znakovnem jeziku, da bodo vsi imeli dostop do nje. Posebno pozornost je treba nameniti doseganju invalidov, ki imajo morda več težav pri dostopu do informacij o kartici, njenih koristih in postopku pridobitve, kot so osebe s psihosocialno ali umsko prizadetostjo ter osebe z omejenim sistemom podpore, na primer invalidni begunci. Da bi lažje dosegli invalidne begunce iz Ukrajine, bi bilo treba komunicirati tudi v ukrajinskem jeziku. Kampanjam mora slediti redno obveščanje imetnikov kartice in splošne javnosti o novih dopolnitvah sheme kartic in prednostih na splošno, da bi bil ta projekt EU zelo prepoznaven.

3.7EESO poudarja, kako pomembno je, da institucije EU še naprej sodelujejo z invalidi kakor tudi z njihovimi evropskimi, nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi predstavniškimi organizacijami. Projekt bi bilo treba izvajati ob polnem vključevanju invalidov in njihovih predstavniških organizacij, in sicer tako na politični ravni, na kateri se kartica razvije, kot tudi na operativni ravni, na kateri se uvede, razširja in o njej obvešča. Komisija bi morala organizirati letne izmenjave informacij o izzivih, napredku in dobri praksi med državami članicami, pri čemer bi morali sodelovati invalidi in invalidske organizacije, da bi se sčasoma izboljšala obseg in uporaba kartice.

3.8Pri uvajanju evropske kartice ugodnosti za invalide bi bilo treba zbirati anonimizirane podatke o upravičencih, razčlenjene po spolu in starosti.

4.Evropska parkirna karta

4.1EESO se zaveda pomena posodobitve zakonodaje za uskladitev značilnosti in uporabe evropske parkirne karte. Različne oblike karte, ki se uvajajo na nacionalni, regionalni ali celo lokalni ravni, so še vedno ovira za uporabnike in ne delujejo pravilno. Kljub temu je ta karta izjemno pomembna za številne invalide, zlasti ker je edina rešitev za prihod na mestna območja z omejenim dostopom, saj javni prevoz zaradi nedostopnosti pogosto ni alternativa.

4.2EESO meni, da je treba obliko, značilnosti in postopek izdaje evropske parkirne karte uskladiti v obliki, ki bo zavezujoča za države članice, njeni imetniki pa morajo biti o tem jasno obveščeni. Prav tako bi bilo treba okrepiti nadzor nad zlorabami karte in nezakonito uporabo parkirnih mest za invalide, izvajati strožje varnostne ukrepe in ukrepe proti ponarejanju ter nalagati višje in učinkovitejše globe. Za preprečevanje nezakonite uporabe parkirnih mest za invalide bi morale biti kampanje ozaveščanja namenjene tudi splošni javnosti.

4.3Z zakonodajo o evropski parkirni karti bi bilo treba dodatno uskladiti pravila o upravičenosti in postopku izdaje, in sicer v obliki, ki bo zavezujoča za države članice, imetniki karte pa morajo biti o tem jasno obveščeni. To lahko tudi olajša izmenjavo primerov dobre prakse med nacionalnimi organi z ustanovitvijo delovne skupine Komisije o tej temi, ki bo omogočila razvoj zamisli na ravni EU.

4.4Pri oblikovanju nove zakonodaje za evropsko parkirno karto skupaj s predlogom za evropsko kartico ugodnosti za invalide je treba upoštevati, da morata obe kartici v vsakem primeru ostati fizično ločeni. Nekateri invalidi, ki so potencialni imetniki kartice za invalide, ne vozijo, in iz praktičnih razlogov mora parkirna karta ostati v parkiranem vozilu, evropsko invalidsko kartico pa mora imeti uporabnik pri sebi.

V Bruslju, 3. aprila 2023

Aurel Laurenţiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

_____________

(1)     UL L 151, 7.6.2019, str. 70 .
(2)     UL L 327, 2.12.2016, str. 1.
(3)     UL L 204, 26.7.2006, str. 1 ; UL L 46, 17.2.2004, str. 1 ; UL L 334, 17.12.2010, str. 1 ; UL L 123, 17.5.2003, str. 18 ; UL L 315, 3.12.2007, str. 14 ; UL L 356, 12.12.2014, str. 110 ; UL L 55, 28.2.2011, str. 1 ; UL L 42, 13.2.2002, str. 1 .
(4)     UL L 119, 4.5.2016, str. 1 .
(5)     UL C 115, 9.5.2008, str. 47 , člen 20(2)(a).
(6)    Organizacija združenih narodov, 2006: Konvencija o pravicah invalidov, serija pogodb, 2515, 3.
(7)    Evropska komisija, 2021: Študija o oceni izvajanja pilotnega ukrepa v zvezi z evropsko kartico ugodnosti za invalide in s tem povezanih koristi, končno poročilo https://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=738&langId=sl&pubId=8407&furtherPubs=yes .
(8)       UL L 119, 4.5.2016, str. 1 .
(9)      Evropski parlament: Disability assessment, mutual recognition and the EU Disability Card. Progress and opportunities (Ocenjevanje invalidnosti, vzajemno priznavanje in evropska kartica ugodnosti za invalide – Napredek in priložnosti), Tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve, Generalni direktorat za notranjo politiko, PE 739.397 – november 2022.
(10)    Smernice za dostopnost spletnih vsebin (WCAG) 2.0, http://www.w3.org/TR/WCAG20/ .
Top