SOC/745

Prekarno delo in duševno zdravje

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Prekarno delo in duševno zdravje

[raziskovalno mnenje na zaprosilo španskega predsedstva]

Poročevalec: José Antonio MORENO DÍAZ

1.Sklepi in priporočila

1.1V skladu z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 prekarna zaposlitev pomeni vse zaposlitve, pri katerih niso upoštevani evropski, mednarodni in nacionalni standardi in zakonodaja in/ali ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite.

1.2Delo lahko varuje duševno zdravje, lahko pa prispeva tudi k pojavu bolezni, zato ga Svetovna zdravstvena organizacija šteje za družbeni dejavnik zdravja.

1.3Glede na trdne znanstvene dokaze prekarno delo povečuje možnosti za poslabšanje duševnega zdravja delavcev. Velika negotovost zaposlitve na primer povečuje možnosti za depresijo, tesnobo in samomor. Visoke zahteve in majhen nadzor povečujejo možnosti za bolniško odsotnost zaradi diagnosticirane duševne motnje. Kombinacija teh dveh tveganj pa povečuje možnosti za razvoj depresivnih motenj.

1.4Prekarne oblike zaposlitve lahko vključujejo: neprostovoljno zaposlitev s krajšim delovnim časom; nizke plače, ki ne pokrivajo osnovnih potreb; pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, pogodbe za delo na zahtevo ali pogodbe o delu za določen čas za kritje strukturnih potreb; stalna negotovost glede trajanja zaposlitve, delovnega časa, plače, nalog itd.; pomanjkanje avtonomije in kariernega razvoja ter pretirane zahteve, katerih posledica je dolg ali intenzivnejši delovnik ter neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Te oblike zaposlitve delavci redko izberejo sami, nekateri pa se namenoma odločijo zanje.

1.5Prekarna zaposlitev je pogostejša pri fizičnih delavcih, ženskah, mladih in priseljencih. To prispeva k družbeni neenakosti ter lahko povečuje diskriminacijo in družbeno pogojeno tveganje za duševne motnje.

1.6V skladu z Direktivo 89/391/EGS o varnosti in zdravju pri delu, Listino EU o temeljnih pravicah, Evropsko socialno listino, Pogodbo o delovanju EU ter načeli evropskega stebra socialnih pravic in njegovim akcijskim načrtom pridobivanje in povečevanje dobička podjetij, zmanjševanje stroškov dela ali zagotavljanje prožnosti za delodajalce ne smejo škodovati varnosti in zdravju pri delu.

1.7Prekarno delo je nezdružljivo z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja v EU.

1.8Evropski ekonomsko-socialno odbor (EESO) meni, da je treba za zmanjšanje prekarnega dela in z njim povezanih težav z duševnim zdravjem zagotoviti izvajanje in uveljavljanje evropske in nacionalne zakonodaje, ki določa kakovostne, zdravju prijazne in dostojne delovne in zaposlitvene pogoje, ki omogočajo dostojno življenje.

1.9V ta namen je treba po mnenju EESO nujno povečati število ukrepov za spremljanje in nadzor skladnosti s to zakonodajo, pri čemer je treba pristojnemu javnemu organu dodeliti ustrezna sredstva ter sprejeti ustrezne finančne sankcije za njeno neizpolnjevanje.

1.10EESO predlaga tudi, da se v skladu z veljavnimi direktivami o javnih naročilih onemogoči dostop do javnih razpisov in javnih pomoči tistim podjetjem in organizacijam, ki ne jamčijo za spoštovanje te zakonodaje.

1.11EESO je seznanjen s sporočilom o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 (COM(2021) 323 final). Poleg tega predlaga, da se sprejme posebna zakonodaja o preprečevanju psihosocialnih tveganj na ravni EU, dopolni in posodobi direktiva o varnosti in zdravju pri delu (89/391/EGS), preprečujejo psihosocialna tveganja na delovnem mestu pri njihovem viru ter spremeni zasnova, upravljanje in organizacija dela, saj je iz znanstvenih dokazov razvidno, da je posebna nacionalna zakonodaja na tem področju učinkovitejša z vidika preventivnih ukrepov in zmanjšanja izpostavljenosti tveganjem. Njene koristi bi zato lahko z direktivo razširili na vse države EU.

1.12EESO poudarja, da je preprečevanje ugotovljenih psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, pri njihovem viru z organizacijskimi ukrepi za preoblikovanje delovnih pogojev eden od korakov pri spodbujanju duševnega zdravja na delovnem mestu, kar je v skladu s smernicami in poročilom o politiki, ki sta jih septembra 2022 sprejeli Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija dela 1 .

1.13EESO je seznanjen s pogajanji, ki potekajo o predlogu direktive iz leta 2021 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, in jih podpira. Predlaga tudi, da se oblikujejo ustrezni pristopi za upravljanje uporabe umetne inteligence pri delu na način, ki preprečuje poklicna tveganja in ogrožanje drugih pravic delavcev.

1.14Nazadnje EESO predlaga, da se na evropski in nacionalni ravni oblikuje industrijska politika za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ki zagotavljajo zdrave delovne pogoje in izboljšujejo konkurenčnost.

2.Splošne ugotovitve

2.1Španska vlada meni, da je prednostna naloga njenega predsedovanja Svetu EU v letu 2023 obravnavati vpliv prekarnega dela na duševno zdravje, saj ga je nujno odpraviti z novimi politikami zaposlovanja, ki omogočajo napredek v smeri bolj zdravih, na ljudi osredotočenih in vključujočih trgov dela, ki temeljijo na dostojnem delu, 2 zato je zaprosila EESO za pripravo raziskovalnega mnenja o tem.

2.2Prekarno delo ni združljivo z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja OZN do leta 2030, zlasti s ciljem trajnostnega razvoja 8 Dostojno delo in gospodarska rast, pa tudi s ciljem 3 Zdravje in dobro počutje ali ciljem 5 Enakost spolov. 3 Svetovna zdravstvena organizacija 4 navaja, da dostojno delo prispeva k duševnemu zdravju, slabo delovno okolje – vključno z diskriminacijo in neenakostjo, prekomerno delovno obremenitvijo, nizkim nadzorom nad delom in negotovostjo zaposlitve – pa ogroža duševno zdravje.

2.3Resolucija Evropskega parlamenta o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi opredeljuje prekarno zaposlitev 5 kot vse zaposlitve, pri katerih niso upoštevani evropski, mednarodni in nacionalni standardi in zakonodaja in/ali ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite.

2.4Po tezavru Evropske agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je prekarna zaposlitev zaposlitev, ki je slabo plačana, negotova, nezaščitena in ne omogoča preživljanja gospodinjstva. 6 Mednarodna mreža strokovnjakov za raziskovanje prekarnosti (Precarious Work Research – PWR) pa opredeljuje prekarno delo kot večdimenzionalen pojem, ki med drugim vključuje negotovost zaposlitve, neustrezen dohodek ter pomanjkanje pravic in zaščite v delovnem razmerju, kar bi lahko vplivalo tako na neformalne kot na formalne delavce. 7 Kot ugotavlja Eurofound, za prekarno delo ni univerzalne opredelitve, vendar je splošno priznano, da je to vprašanje treba rešiti, da bi zagotovili dostojne in zdrave delovne pogoje v skladu z agendo Mednarodne organizacije dela za dostojno dela. 8

2.5Glede na te pojme je mogoče nekatere oblike zaposlitve in delovne pogoje, ki pomenijo slabšo kakovost delovnih mest, šteti za prekarne. Takšne oblike so neprostovoljna zaposlitev s krajšim delovnim časom, dolg delovnik ali zahteve po stalni razpoložljivosti, nizke ali negotove plače, zloraba pogodb o zaposlitvi za določen čas, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznost ali pogodbe za delo na zahtevo, delo brez pogodbe ali delo brez preventivnih ukrepov.

2.6Prekarno delo lahko vključuje: intenziviranje in podaljšanje delovnika; premalo samostojnosti in razvoja na delovnem mestu; nepredvidljiv in neugoden delovni čas, kar povzroča neravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem; nezadostno število delovnih ur in nezadostno plačilo, ki ne omogoča zadovoljevanja osnovnih potreb; stalna negotovost glede trajanja zaposlitve in delovnih pogojev (delovni čas, plače, naloge itd.); težave pri uveljavljanju pravic delavcev, vključno s kolektivnimi ukrepi, kar zmanjšuje pogodbeno moč; večja ranljivost za zlorabe, diskriminacijo in nadlegovanje; nezmožnost dostojnega življenja kljub zaposlitvi („revni zaposleni“).

2.7Prekarno delo ima lahko posledice na različnih področjih vsakdanjega življenja, vključno z zdravjem. Agencija EU-OSHA ugotavlja, da so študije o vplivih prekarnega dela na varnost in zdravje pri delu pokazale negativne posledice, namreč bolj ko je zaposlitev negotova, večja je obolevnost/umrljivost. 9

2.8Nekateri konkretni primeri, ki temeljijo na znanstvenih dokazih najvišje kakovosti in vsebujejo primerjavo izpostavljenih delavcev z neizpostavljenimi delavci (longitudinalne študije ali študije na podlagi obsežnih podatkovnih zbirk, ki omogočajo izključitev naključij in izločitev drugih vzrokov zunaj in znotraj delovnega okolja), kažejo, da se zaradi velike negotovosti zaposlitve, ki je značilna za prekarno delo, verjetnost obolevanja za depresijo poveča za 61 % in tesnobo za 77 % 10 ter verjetnost samomora za 51 % 11 . Kažejo tudi, da se zaradi visokih kvantitativnih zahtev verjetnost bolniške odsotnosti zaradi diagnosticirane duševne motnje poveča za 23 %, zaradi nizke stopnje nadzora pa za 25 % 12 , in da se s kombinacijo teh dveh dejavnikov verjetnost motenj poveča za 77 %. Poleg tega se zaradi dolgega delovnega časa poveča možnost depresije za 14 %. 13

2.9Če bi v EU odpravili izpostavljenost psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu, bi se pojavnost depresije zmanjšala za 17 do 35 %, srčno-žilnih bolezni pa za 5 do 11 %. 14

2.10Prekarne oblike zaposlitve in prekarni delovni pogoji so redko prostovoljna izbira. Podatki dosledno kažejo, da so te oblike zaposlitve pogostejše pri fizičnih delavcih, ženskah, mladih in priseljencih, 15 pri čemer se izkoriščajo družbene neenakosti glede na razred, spol, starost, nacionalnost in etnično pripadnost, kar lahko povečuje presečno diskriminacijo, obstoječe neenakosti na področju zdravja in družbeno pogojene duševne motnje. Čeprav takšne oblike zaposlitve pogosto niso stvar izbire, se nekateri delavci namenoma odločijo zanje.

2.11Prav tako je prekarno delo različno razširjeno med državami EU 16 in posameznimi sektorji. Pogostejše je v dejavnostih, ki pokrivajo gospodinjska opravila in skrb za druge (npr. čiščenje, socialno in zdravstveno varstvo, gostinstvo, hotelirstvo, varovanje, dostava na dom itd.), 17 ki se je zaradi pandemije COVID-19 še okrepilo. Vendar je prekarno delo prisotno v vseh sektorjih, vključno z javnim, in v vseh državah.

2.12V skladu z Direktivo 89/391/EGS o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v vseh vidikih, povezanih z delom. V skladu s členom 31 Listine Evropske unije ima vsak delavec pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo dostojanstvo. Poleg tega ima vsak delavec med drugim pravico do omejitve najdaljšega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter letnega plačanega dopusta. To se odraža tudi v Evropski socialni listini, Pogodbi o delovanju Evropske unije ter načelih evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta. Pridobivanje in povečevanje dobička podjetij, zmanjševanje stroškov dela ali zagotavljanje prožnosti za delodajalce ne smejo škodovati zdravju in varnosti delavcev.

3.Posebne ugotovitve

3.1Neravnovesje moči med kapitalom in delom je dejavnik tveganja za prekarno delo. To neravnovesje je treba izravnati z zakonodajo, socialnim dialogom in sindikalnim delovanjem ter ustvarjanjem razmer, v katerih bodo delavci zaščiteni, hkrati pa ohranjene ugodne gospodarske okoliščine brez nelojalne konkurence.

3.2Okrepitev izvajanja in razvoja zakonodaje v zvezi s pravicami delavcev ter njihovih predstavnikov je potrebna zaradi dejstva, da so v EU trije glavni razlogi, zaradi katerih delodajalci začnejo obravnavati varnost in zdravje pri delu v podjetjih, naslednji: zagotavljanje skladnosti z zakonodajo (89,2 %), zahteve delavcev in njihovih predstavnikov (81,8 %) ter sankcije pristojnega organa za delo (79,4 %). 18

3.3Španski primer kaže na učinkovitost zakonodaje pri zmanjševanju pogodbene prekarnosti: nedavno sprejeta reforma trga dela, ki je rezultat socialnega dialoga, je zmanjšala neobičajno visok delež pogodb za določen čas na španskem trgu dela.

4.Predlogi

4.1EESO ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da prekarno delo povečuje možnosti za slabo duševno zdravje. V skladu s priporočili znanstvenikov glede zdravja pri delu, javnega zdravja in epidemiologije dela ter mednarodnih institucij v zvezi z duševnim zdravjem na delovnem mestu in ob upoštevanju pravic iz Direktive 89/391/EGS v zvezi s preprečevanjem poklicnih tveganj pri njihovem viru je za vse tukaj predlagane ukrepe zavestno uporabljen pristop, katerega namen je omejiti širjenje tveganj, povezanih s prekarnim delom, da bi preprečili poslabšanje duševnega zdravja delavcev. Dejavniki tveganja, ki bi lahko vplivali na duševno zdravje, se med različnimi sektorji in celo med različnimi delovnimi mesti v istem sektorju močno razlikujejo, zato se najboljše rešitve najpogosteje najdejo s socialnim dialogom na ravni sektorja ali podjetja, saj ta omogoča ciljno usmerjen pristop ob upoštevanju vseh pravnih okvirov.

4.2EESO ugotavlja, da je Komisija v svojem strateškem okviru za zdravje in varnost pri delu (2021–2027) 19 navedla, da bo med drugim:

·začela kampanjo agencije EU-OSHA za zdravo delovno okolje za obdobje 2023–2025 za vzpostavitev varne in zdrave digitalne prihodnosti, katere cilj bo oblikovanje varne in zdrave digitalne prihodnosti, ki bo zajemala zlasti psihosocialna in ergonomska tveganja;

·pred koncem leta 2022 v sodelovanju z državami članicami in socialnimi partnerji pripravila nezakonodajno pobudo na ravni EU o duševnem zdravju pri delu, ki bo ocenila porajajoča se vprašanja v zvezi z duševnim zdravjem delavcev in predstavila smernice za ukrepanje;

·razvila analitično podlago, e-orodja in smernice za ocene tveganja, povezane z zelenimi in digitalnimi delovnimi mesti in procesi, vključno zlasti s psihosocialnimi in ergonomskimi tveganji.

4.3Zagotoviti izvajanje veljavne evropske in nacionalne zakonodaje, s čimer bodo vzpostavljeni kakovostni zaposlitveni in delovni pogoji

4.3.1EESO ugotavlja, da veljavne direktive EU o delovnih in zaposlitvenih pogojih, zastopanosti in udeležbi zajemajo pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z organizacijo delovnega časa (2003/88/ES), usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja (2019/1158/EU), ustrezno minimalno plačo (2022/2041/EU), nediskriminacijo (2006/54/ES, 2000/78/ES, 2000/43/ES), predvidljivimi in preglednimi delovnimi pogoji (2019/1152/EU), preprečevanjem poklicnih tveganj ter zdravjem in varnostjo pri delu (89/391/EGS in njene spremembe) ter obveščanjem delavcev in njihovih predstavnikov ter posvetovanjem z njimi (2009/38/ES, 2003/72/ES, 2002/14/ES). Z Listino EU o temeljnih pravicah so zaščiteni tudi svoboda združevanja, kolektivna pogajanja, demonstracije in stavke. Z doslednim izvajanjem te zakonodaje bi lahko delavcem omogočili dostojno delo, zmanjšali negotovost in spodbujali duševno zdravje.

4.3.2Vendar EESO ugotavlja, da je treba izboljšati izvajanje, uveljavljanje in spoštovanje teh zakonov o delovnih pogojih, ki so določeni kot nujne minimalne pravice, pa tudi uporabo veljavne zakonodaje.

4.4EESO zato predlaga, da se:

4.4.1okrepita spremljanje in nadzor nad zagotavljanjem skladnosti z delovno zakonodajo iz teh direktiv, da bo njihovo izvajanje učinkovito. Za to morajo države članice pristojnemu organu za delo zagotoviti več ustreznih človeških virov in pri tem upoštevati razmerja, ki jih priporoča Mednarodna organizacija dela 20 ;

4.4.2naložijo ustrezne finančne sankcije v primeru neupoštevanja teh direktiv;

4.4.3v skladu z veljavnimi direktivami o javnih naročilih v primeru neskladnosti s temi direktivami onemogoči dostop do vseh vrst evropskih, nacionalnih in lokalnih razpisov in javnih pomoči;

4.4.4v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) za usklajevanje na ravni EU pri spremljanju uveljavljanja zakonodaje iz točke 4.3.1.

4.4.5EESO podpira pogajanja, ki potekajo o predlogu direktive iz leta 2021 o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, in je seznanjen s pogajanji, ki potekajo o stališču Sveta, ter s spremembami, ki jih je decembra 2022 predlagal Odbor Evropskega parlamenta za zaposlovanje. Predlaga tudi, da se oblikujejo ustrezni pristopi za upravljanje uporabe umetne inteligence pri delu na način, ki preprečuje poklicna tveganja in ogrožanje drugih pravic delavcev.

4.5Osredotočanje na preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

4.5.1EESO je seznanjen s sporočilom o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 (COM(2021) 323 final). Poleg tega predlaga, da se sprejme posebna zakonodaja o preprečevanju psihosocialnih tveganj na ravni EU, dopolni in posodobi direktiva o varnosti in zdravju pri delu (89/391/EGS), preprečujejo psihosocialna tveganja na delovnem mestu pri njihovem viru ter spremeni zasnova, upravljanje in organizacija dela, saj je iz znanstvenih dokazov razvidno, da je posebna nacionalna zakonodaja na tem področju učinkovitejša z vidika preventivnih ukrepov in zmanjšanja izpostavljenosti tveganjem. 21

4.5.2EESO poleg tega poudarja, da je bila pravica do varnega in zdravega delovnega okolja na 110. zasedanju Mednarodne konference dela junija 2022 vključena v okvir Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu in da je preprečevanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, pri njihovem viru z organizacijskimi ukrepi za preoblikovanje delovnih pogojev nepogrešljiv korak pri spodbujanju duševnega zdravja na delovnem mestu, kar je v skladu z dogovorom, ki sta ga septembra 2022 sprejeli Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodna organizacija dela v svojih s smernicah in poročilu o politiki, ki določajo praktične strategije 22 . Ti instituciji poleg preprečevanja psihosocialnih tveganj kot drugi korak priporočata izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu, njegovo zaščito in spodbujanje, zlasti z usposabljanjem in ukrepi, ki izboljšujejo pismenost na področju duševnega zdravja. Tretji korak je podpora delavcem z motnjami v duševnem zdravju, da lahko z razumnimi prilagoditvenimi ukrepi in programi za vrnitev na delo v celoti in enakopravno sodelujejo pri delu. Na koncu priporočata vzpostavitev ugodnega okolja s horizontalnimi ukrepi za izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu z vodenjem, naložbami, pravicami, vključevanjem, sodelovanjem, dokazi in zagotavljanjem skladnosti z zakonodajo.

4.5.3EESO poudarja, kar je navedeno tudi v okvirnem sporazumu socialnih partnerjev o stresu na ravni EU, da so v skladu z okvirno direktivo 89/391 vsi delodajalci zakonsko obvezani, da varujejo varnost in zdravje delavcev pri delu. Ta dolžnost velja tudi za težave s stresom, povezanim z delom, če pomenijo tveganje za zdravje in varnost.

4.5.4V zvezi s tem EESO predlaga, naj se v tej direktivi zasnuje primarno preprečevanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu z organizacijskim in kolektivnim pristopom. V ta namen bi urejala:

4.5.4.1zahteve glede kakovosti uporabljenih metod ocenjevanja (potrjene z zdravstvenimi podatki, metode, ki merijo znanstveno ugotovljena psihosocialna tveganja, metode, ki upoštevajo neenakosti itd.);

4.5.4.2kjer je potrebno, vzpostavitev, načrtovanje in izvajanje preventivnih ukrepov za odpravo ali zmanjšanje teh tveganj: (1) z odzivanjem na rezultate ocene psihosocialnih tveganj; (2) s spremembo delovnih pogojev, ki so bili opredeljeni kot škodljivi, pri viru, in sicer z uporabo organizacijskih ukrepov, da se preventivni ukrepi ne bi osredotočali izključno na usposabljanje in rehabilitacijo;

4.5.4.3obveznost delodajalca za zmanjšanje poklicnih tveganj z izvajanjem ustreznih ukrepov za odpravljanje ugotovljenih psihosocialnih tveganj na delovnem mestu s preoblikovanjem delovnih pogojev, kar bi vključevalo: izboljšanje tehnologije in proizvodnih procesov za blago in storitve ter povečanje števila zaposlenih, da bi zmanjšali obremenitve; delovnik, ki je združljiv z zasebnim življenjem; spodbujanje participativnih in sodelovalnih metod dela, da bi delavci lahko vplivali na način opravljanja svojega dela ter da bi se povečala funkcionalna podpora med sodelavci in nadrejenimi; vzpostavitev pravičnih postopkov zaposlovanja, dodeljevanja nalog, usposabljanja in napredovanja za izboljšanje kakovosti vodenja; oblikovanje zahtevnejših nalog, ki omogočajo uporabo znanj in spretnosti ter pridobivanje novih; spodbujanje stabilnosti zaposlitve in delovnih pogojev ter predvidljivosti sprememb, ki morajo biti utemeljene in razumne, da se prepreči negotovost zaposlitve; ter ustrezno plačo, ki mora omogočati dostojno življenje, v skladu z veljavno zakonodajo, socialnim dialogom in kolektivnimi pogodbami. Vsi ti ukrepi bi prispevali k zmanjšanju prekarnega dela in varovanju duševnega zdravja;

4.5.4.4obveznost ustreznega upoštevanja preventivnega namena ocenjevanja, da se spodbudi učinkovito obvladovanje teh tveganj in prepreči zgolj birokratsko ponovno ocenjevanje;

4.5.4.5vsi ti ukrepi za preprečevanje psihosocialnih tveganj pri njihovem viru, od zasnove ocenjevanja do organizacijskih sprememb in spremljanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju tveganj, morajo temeljiti na udeležbi delavcev in njihovih predstavnikov na ravni kraja opravljanja dela ali podjetja v skladu z veljavnimi pravili o obveščanju delavcev in/ali njihovih predstavnikov ter posvetovanju z njimi. Za to je treba skladno z veljavnimi nacionalnimi pravili zagotoviti obstoj in delovanje ustreznih organov, če tako določajo nacionalna zakonodaja in/ali kolektivne pogodbe, in sicer odborov za varnost in zdravje, predstavnikov za področje preprečevanja, svetov delavcev itd., ter omogočiti pogajanja med predstavniki delavcev in delodajalcem v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami.

4.6Industrijska politika, ki podpira ustvarjanje kakovostnih delovnih mest

4.6.1Industrijska politika posameznih držav med drugim vpliva na zmožnost podjetij, da v gospodarstvu ustvarjajo kakovostna in kvalificirana delovna mesta. EESO zato predlaga, da se pri oblikovanju industrijske politike na evropski ravni upošteva cilj ustvarjanja kakovostnih in kvalificiranih delovnih mest, ki zagotavljajo zdrave delovne pogoje in izboljšujejo konkurenčnost. To bi med drugim lahko temeljilo na:

4.6.1.1veliko dejavnejšem sodelovanju javnih organov, vključno z javnimi agencijami za gospodarski razvoj, osredotočenem na zagotavljanje potrebne infrastrukture in aktivnih zaposlovalnih politik, usmerjenih v posebne potrebe industrijskih panog z največjim potencialom za ustvarjanje kakovostnih lokalnih delovnih mest, pri čemer je treba od upravičenih podjetij v zameno zahtevati minimalno število teh delovnih mest;

4.6.1.2usmerjanju naložb v raziskave in razvoj v tehnologije, ki povečujejo produktivnost in so prijazne delavcem, da se sinergijsko poveča njihova sposobnost ustvarjanja vrednosti;

4.6.1.3vključevanju meril za preprečevanje poklicnih tveganj in varovanje zdravja delavcev v oblikovanje industrijske politike;

4.6.1.4vključevanju poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju, ki zagotavljajo pravice delavcev, v mednarodne trgovinske sporazume.

4.7EESO predlaga, naj se v medpredmetni učni načrt obveznega izobraževanja in poklicnega usposabljanja v posameznih državah vključi poznavanje individualnih in kolektivnih pravic delavcev ter podjetniških spretnosti, da bi bodoči delavci in delodajalci o tem pridobili potrebno znanje.

4.8EESO predlaga, naj se na podlagi rezultatov raziskav in podatkov Eurofounda, agencije EU-OSHA in Eurostata redno ugotavljajo najbolj razširjene oblike prekarnega dela in okviri, v katerih so se razvile (države, sektorji itd.), ter najbolj prizadete skupine (fizični delavci, ženske, mladi itd.), da bi lahko spremljali razvoj tega trenda.

4.9EESO predlaga tudi, naj se spodbujajo raziskave o kakovosti dela in duševnem zdravju, začenši z izboljšanjem informacijskih sistemov in sistemov epidemiološkega nadzora na teh področjih.

V Bruslju, 3. aprila 2023

Aurel Laurenţiu Plosceanu

predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

*

*    *

Opomba:    sledi priloga

PRILOGA k MNENJU
Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Naslednji amandmaji, ki so bili med razpravo zavrnjeni, so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov (člen 60(2) Poslovnika):

_____________

(1)     https://www.ilo.org/global/about-the-ilo/newsroom/news/WCMS_856821/lang--en/index.htm .

(2)    Druga podpredsednica vlade, ministrstvo za delo in socialno ekonomijo: zaprosilo za raziskovalno mnenje.

(3)    Generalna skupščina OZN, 70. zasedanje (2015), resolucija Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), ki jo je Generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015.

(4)     https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/mental-health-at-work .

(5)     https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-8-2017-0290_SL.html .

(6)     https://osha.europa.eu/en/tools-and-resources/eu-osha-thesaurus/term/62001d .

(7)     https://doi.org/10.1186/s13643-021-01728-z .

(8)     https://www.eurofound.europa.eu/sl/node/91840 .

(9)    Agencija EU-OSHA (2013), Priorities for occupational safety and health research in Europe: 2013-2020 (Prednostne naloge za raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu v Evropi: 2013–2020), Luxembourg, Urad Evropske unije za publikacije, 10.2802/25457.

(10)    Niedhammer, I., Bertrais, S., & Witt, K. (2021), Psychosocial work exposures and health outcomes: a meta-review of 72 literature reviews with meta-analysis (Psihosocialna izpostavljenost pri delu in vpliv na zdravje: metapregled 72 pregledov literature in metaanaliza), Scandinavian Journal of Work, Environment & Health, 47(7), 489–508.

(11)    Blomqvist, S., Virtanen, M., LaMontagne, A. D., & Magnusson Hanson, L. L. (2022), Perceived job insecurity and risk of suicide and suicide attempts: a study of men and women in the Swedish working population (Zaznana negotovost zaposlitve in tveganje za samomor in poskus samomora: študija moških in žensk v švedskem delovno aktivnem prebivalstvu), Scandinavian Journal of Work, Environment & Health, 48(4), 293–301.

(12)    Duchaine, C.S., in drugi (2020), Psychosocial stressors at work and the risk of sickness absence due to a diagnosed mental disorder: a systematic review and meta-analysis (Psihosocialni povzročitelji stresa na delovnem mestu in tveganje za bolniško odsotnost zaradi diagnosticirane duševne motnje: sistematični pregled in metaanaliza), JAMA psychiatry, 77(8), 842-851.

(13)    Niedhammer, Bertrais, Witt (2021) (glej zgoraj).

(14)    Niedhammer, I., in drugi (2022), Update of the fractions of cardiovascular diseases and mental disorders attributable to psychosocial work factors in Europe (Nove informacije o deležu srčno-žilnih bolezni in duševnih motenj, ki jih je mogoče pripisati psihosocialnim dejavnikom na delovnem mestu v Evropi), International Archives of Occupational and Environmental Health, 95(1), 233-247.

(15)     https://oshwiki.osha.europa.eu/sl/themes/precarious-work-definitions-workers-affected-and-osh-consequences .

(16)    Matilla-Santander , N., in drugi (2019), Measuring precarious employment in Europe 8 years into the global crisis (Merjenje prekarnih zaposlitev v Evropi osem let po svetovni krizi), J Public Health (Oxf), 41(2):259-267.

(17)    Eurofound (2021), Working conditions and sustainable work: An analysis using the job quality framework (Delovni pogoji in trajnostno delo: analiza z uporabo okvira za kakovost delovnih mest), Luxembourg, Urad Evropske unije za publikacije.

(18)     https://visualisation.osha.europa.eu/esener/sl/survey/datavisualisation/2019 .

(19)    Sporočilo z naslovom Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 – Varnost in zdravje pri delu v spreminjajočem se svetu dela (COM(2021) 323 final).

(20)     https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_dialogue/---lab_admin/documents/publication/wcms_739890.pdf .

(21)    Jain, A., in drugi (2022), The impact of national legislation on psychosocial risks on organisational action plans, psychosocial working conditions, and employee work-related stress in Europe (Vpliv nacionalne zakonodaje o psihosocialnih tveganjih na organizacijske akcijske načrte, psihosocialne delovne pogoje in z delom povezan stres v Evropi), Social Science & Medicine 302.

(22)     https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_protect/---protrav/---safework/documents/publication/wcms_856976.pdf .