1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da so biološki gradbeni materiali pomemben vzvod za pospešitev zelenega prehoda. Za zmanjšanje emisij ogljika je treba z aktivnim in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi v EU spodbujati povečanje deleža lesa v gradbeništvu, ne pa ga preprečevati s političnimi omejitvami.

1.2EESO poziva države članice, naj povečajo uporabo lesa v javnih stavbah, ki je pod povprečjem, saj javni sektor s svojim ravnanjem postavlja zgled drugim.

1.3EESO meni, da je podpora za raziskave, razvoj in inovacije na področju alternativnih gradbenih materialov, ki bi bila enostavno dostopna tudi malim in srednjim podjetjem (MSP), pomemben način za izkoriščanje potenciala lesene gradnje.

1.4EESO poziva, naj se preučijo ovire za leseno gradnjo, ki so posledica formalnih, pravnih in tehničnih zahtev, da se ugotovi, ali so potrebne za kakovostno načrtovanje; ugotavlja, da je treba pri inovacijah omogočiti, da se najnovejši tehnični razvoj upošteva tudi z uporabo enakovrednih alternativnih rešitev in ne le z izpolnjevanjem standardov.

1.5Ker uporabo gradbenih materialov iz obnovljivih virov ovirajo tudi različni gradbeni predpisi, ki veljajo zanje, EESO poziva k poenotenju in meni, da je novi evropski Bauhaus pri tem pomembna gonilna sila.

1.6EESO priporoča, da se za kvalificirane ocene trajnosti v celotnem življenjskem ciklu stavb in za primerjavo okoljskih vplivov dosledno uporabljajo ocene življenjskega kroga.

1.7EESO opozarja na pomen minimalnih standardov za emisije ogljika v celotni življenjski dobi stavb in na ustrezno obvezno poročanje o emisijah ogljika v celotnem gradbeništvu.

1.8EESO meni, da je direktiva o energetski učinkovitosti stavb glavni politični instrument za določitev zahtev za zmanjšanje emisij ogljika v celotni življenjski dobi stavb. Evropsko komisijo poziva, naj razvije sistem certificiranja ogljika, ki bo v celoti upošteval pomen lesnih izdelkov za izravnavo emisij.

1.9EESO meni, da je na nacionalni ravni nujno poskrbeti za prenos znanja in izkušenj, kot je načrtovan v okviru akademije novega evropskega Bauhausa, ter za ustrezno ponudbo usposabljanja in nadaljnjega izobraževanja. Usposabljanje in izpopolnjevanje o uporabi novih trajnostnih gradbenih metod in materialov potrebujejo vsi, ki sodelujejo v procesu gradnje: načrtovalci, arhitekti, inženirji, tehniki, informatiki in gradbeni delavci.

1.10EESO meni, da so javna naročila, ki temeljijo na kakovosti in vključujejo merila trajnosti ter življenjskega cikla, in izbira ustreznih postopkov javnih naročil, ki omogočajo inovativne rešitve, pogoj za doseganje podnebnih ciljev in spodbujanje lesene gradnje. Zato poziva k večji pravni zavezanosti za konkurenčnost, ki temelji na kakovosti, in za podnebju prijazno javno naročanje ter k ukrepom za ustrezno izobraževanje javnih naročnikov.

1.11EESO poziva države članice, naj sodelujejo pri pobudi avstrijske in finske vlade Wood POP, katere cilj je na nacionalni in regionalni ravni mobilizirati javne in zasebne akterje v lesnem sektorju ter podpreti preusmeritev naložb v trajnostne biološke rešitve in vrednostne verige, ki temeljijo na lesu.

2.Splošne ugotovitve

2.1Tradicija lesene gradnje temelji na stoletni zgodovini inovacij. Uporaba trajnostnih materialov je bila med drugim vključena v zamisli novega evropskega Bauhausa. 1

2.2EESO se strinja s stališčem Komisije, da so inovativni, biološki in trajnostni (gradbeni) materiali, proizvedeni v postopkih z nizkimi emisijami ogljika, izjemno pomembni za zeleni prehod. Kot kaže poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o stavbah, 2 te trenutno (2021) ustvarijo 33 % svetovnih emisij CO2. Večino emisij neposredno in posredno povzroča obratovanje stavb, 6,4 % (2021) pa jih nastane pri gradnji in proizvodnji gradbenega materiala. Promet, rušenje in infrastrukturne gradnje niso vključeni v ta izračun; emisije iz prometa se namreč pripišejo prometnemu sektorju. Torej lahko predvidevamo, da so dejanske emisije, povezane z gradnjo, še višje. Po podatkih Komisije stavbe v EU porabijo približno 40 % energije in povzročijo približno tretjino emisij toplogrednih plinov v EU; zmanjšanje teh emisij je predvsem rezultat ukrepov za energetsko prenovo, večjega deleža obnovljivih virov energije in obnove sistemov ogrevanja. V nasprotju s tem pa se povečujeta število stalnih prebivališč in uporabna površina na stanovanje.

2.3EESO poudarja, da so gozdovi izjemno pomembni za življenje ljudi po vsem svetu. 400 milijard dreves v Evropi na primer absorbira skoraj 9 % evropskih emisij toplogrednih plinov. EESO se zaveda, da je krčenje gozdov ogromen problem na svetovni ravni, toda v EU se gozdni viri povečujejo. V obdobju 1990–2020 se je gozdna površina povečala za 9 %, količina lesa v evropskih gozdovih pa za 50 %. 3 EESO v celoti podpira vsa prizadevanja Evropske komisije za obvladovanje tega svetovnega problema in poudarja, da je treba še naprej spodbujati zdrave in rastoče gozdove v Uniji. Povečanje deleža lesa v gradbeništvu za zmanjšanje emisij ogljika bi bilo treba spodbujati z aktivnim in trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi po vsej EU, ne pa preprečevati s političnimi omejitvami.

2.4EESO zato meni, da mora biti izkoriščanje potenciala lesene gradnje (tako masivne kot nemasivne) za varstvo podnebja neločljivo povezano s trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi. V okviru avstrijskega projekta CareforParis, 4 pri katerem so sodelovali Zvezni raziskovalni center za gozdove (BFW), Univerza za naravne vire in biološke znanosti (BOKU), raziskovalna ustanova Wood K plus in Zvezna agencija za okolje, so bili pripravljeni in preučeni različni scenariji gospodarjenja z gozdovi. Ti scenariji upoštevajo različne podnebne spremembe in strategije prilagajanja nanje za avstrijski gozd ter prikazujejo možen razvoj do leta 2150. Podrobneje sta bila analizirana ogljična bilanca gozda in lesnih proizvodov ter preprečevanje emisij CO₂ z uporabo lesnih proizvodov. Kombinacija rasti gozdov, uporabe lesa in preprečevanja emisij toplogrednih plinov zaradi lesnih proizvodov vodi v pozitivno bilanco toplogrednih plinov. Evropski gozdovi so pomemben ponor ogljika. Povprečna letna količina sekvestriranega ogljika v gozdni biomasi v Evropi je med letoma 2010 in 2020 znašala 155 milijonov ton. V EU28 sekvestracija znaša 10 % bruto emisij toplogrednih plinov. 5 Večji vzvod za varstvo podnebja je zamenjava fosilnih surovin in virov energije z lesom (v smislu materiala in energije), saj se tako preprečijo emisije. Nadomeščanje materialov z višjimi emisijami v življenjskem ciklu z lesom je zato pomemben ukrep v prizadevanjih za varstvo podnebja.

2.5Siva energija je energija, ki je potrebna za proizvodnjo, skladiščenje, prevoz, vgradnjo in na koncu odstranjevanje materialov oziroma gradbenih delov ter rušenje stavb. V primerjavi z drugimi običajnimi gradbenimi materiali les veže ogljik, še preden se uporabi kot gradbeni material (drevo sestavlja približno 50 % čistega ogljika). Pri ocenjevanju ogljičnega odtisa lesa so bistveni dejavniki izvor, prevozna razdalja, način predelave in možnosti za ponovno uporabo. Primerjave z enakimi stavbami – gledano v celotnem življenjskem ciklu – kažejo, da ima les v nasprotju z drugimi gradbenimi materiali boljše vrednosti glede sive energije, emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja zraka in vode ter drugih kazalnikov učinka. Lesni izdelki, ki se trenutno proizvedejo vsako leto (les, ki se uporablja kot material), samo zaradi učinka nadomestitve preprečijo približno 10 % skupnih letnih emisij toplogrednih plinov.

2.6Konkretno lahko gradnja z lesom prihrani do 40 % emisij CO2 v primerjavi z betonom. Če uporabimo pretvorbo prostornine v težo, ki jo priporočajo Hagauer in drugi (2009), 6 je suha teža kubičnega metra lesa (mešanice iglavcev in listavcev) 417 kg. Če predpostavljamo, da je delež ogljika 50 %, znaša ekvivalent CO2 0,765 t na kubični meter. To pomeni, da se iz milijona kubičnih metrov dodatno posekanega lesa, pripravljenega za uporabo, 0,765 milijona ton CO2 veže v trajne izdelke.

2.7Delež lesene gradnje se je v zadnjih letih povečeval. V Avstriji se je na primer 7 v 20 letih povečal za več kot 70 % in je leta 2018 znašal 24 % glede na uporabno površino. Od tega so 53 % zajemale stanovanjske gradnje, 11 % poslovne in industrijske gradnje ter 29 % kmetijske funkcionalne stavbe. V primerjavi s tem je delež lesene gradnje v javnih stavbah znašal le 7 %. Na Švedskem in Finskem je 90 % vseh novih enodružinskih hiš izdelanih iz lesa, približno 20 % novozgrajenih večstanovanjskih hiš pa ima leseno konstrukcijo.

2.8Povečanje gostote poseljenosti v mestih je pomembno sredstvo za boj proti podnebnim spremembam in neizogibno povezano z višjimi stavbami. Sedanji projekti kažejo, da je mogoče z lesom graditi zelo visoke stavbe. Primera za to sta kulturni center Sara na Švedskem, ki ima 20 nadstropij in je visok 75 metrov, 8 ter Ascent Tower v Milwaukeeju z 18 nadstropji lesene gradnje. 9

2.9Današnje sisteme lesene gradnje je mogoče preprosto prilagoditi tako, da zagotavljajo celovite rešitve za prenovo stavb, pri čemer nastajajo kakovostna stanovanja in znatni prihranki energije. Pri projektih prenove se poleg enostavno razpoložljive mestne infrastrukture izkorišča tudi siva energija, ki je že vključena v stavbni fond.

2.10Uporaba rezerv namesto gradnje novih stavb pomeni učinkovitejšo rabo virov, ki jih ima mesto na voljo, zato ji je treba vedno dati prednost. Prednosti so hitra montaža in sestavljanje gradbenih delov, boljše razmerje med nosilnostjo in težo v primerjavi z drugimi materiali ter s tem razmeroma majhna obremenitev obstoječe gradnje.

2.11Les je poleg tega zelo primeren za kaskadno uporabo. Več stopenj uporabe poveča dodano vrednost, zmanjša porabo virov in za daljši čas veže CO2.

2.12Formalne, pravne in tehnične zahteve za kakovostno načrtovanje lesene gradnje so sorazmerno večje in obsežnejše kot pri drugih načinih gradnje. Ta zapletenost zavira povečanje tržnega deleža lesene gradnje. Standardizacija gradbenih delov, povezav in sklopov lahko podpira izvajanje ter zagotavlja stroškovno učinkovitost in kakovost. Ena od sedanjih pobud je podatkovna zbirka dataholz.eu, v kateri so na spletu na voljo preizkušeni sklopi sestavnih delov in spojev za Nemčijo in Avstrijo. EESO se načeloma zavzema za to, da je treba na vseh področjih omogočiti, da tudi inovacije v leseni gradnji sledijo najnovejšemu tehničnemu razvoju ne le z izpolnjevanjem veljavnih standardov, ampak tudi z uporabo enakovrednih alternativnih rešitev.

3.Posebne ugotovitve

3.1EESO ugotavlja, da so sistemi lesene gradnje zaradi standardizacije, natančnosti in kakovosti primerni tako za novogradnje kot tudi za prenovo že zgrajenih stavb ter naknadno povečanje gostote poseljenosti v mestih. Med njihovimi številnimi prednostmi so prilagodljivost, visoka stopnja predhodne izdelave, krajši čas gradnje in manjša teža v primerjavi z drugimi gradbenimi materiali.

3.2Bistveno merilo za ocenjevanje stavb je vpliv na okolje v celotnem življenjskem ciklu. Ti vplivi nastajajo med gradnjo (proizvodnja in prevoz uporabljenih gradbenih proizvodov), uporabo in razgradnjo (vključno z recikliranjem ali odstranjevanjem gradbenih proizvodov) ter se beležijo z ocenami življenjskega kroga (EN 15804:15.02.2022).

3.3Ocena življenjskega kroga je primerno orodje za oceno trajnosti gradbenih proizvodov. EESO priporoča, da se ocene življenjskega kroga, ki omogočajo kvalificirane ocene trajnosti v celotnem življenjskem ciklu, dosledno uporabljajo za stavbe za predstavitev in primerjavo okoljskih vplivov.

3.4Gradbeni predpisi so v zadnjih letih postali manj strogi z vidika uporabe gradbenih materialov iz obnovljivih virov. Možnosti gradnje z lesom so bile razširjene zlasti v zvezi s požarno zaščito. Tej temi so posvečeni tudi tekoči projekti.

3.5V okviru raziskovalnega projekta TIMpuls 10 pod vodstvom Tehnične univerze v Münchnu (TUM) se trenutno raziskujejo požari v večnadstropnih lesenih stavbah, da bi se oblikovala veljavna podlaga za enotna pravila za gradnjo lesenih stolpnic.

3.6Sedanji rezultati raziskav in zaključeni projekti kažejo, da lesene gradnje z vidika požarne zaščite nikakor niso slabše od drugih načinov gradnje in imajo prednosti tudi pri potresni varnosti. 11

3.7Različni pravni predpisi, tudi znotraj držav članic, pogosto povzročajo nepotrebne ovire. Zato EESO poziva k nadaljnji uskladitvi gradbenih predpisov, da bi lesu zagotovili enak status kot drugim gradbenim materialom.

3.8EESO poziva države članice, naj povečajo uporabo lesa v javnih stavbah, ki je pod povprečjem. Javni sektor mora biti zgled pri izkoriščanju potenciala lesene gradnje za doseganje ciljev na področju varstva podnebja. Predvsem posamezne izjemne in inovativne stavbe iz lesa lahko ustvarijo identiteto in spodbudijo večjo uporabo tega materiala.

3.9V postopkih oddaje naročil se merila, kot so biogospodarstvo, trajnost, stroški življenjskega cikla, vpliv na podnebje in druga merila, pri izbiri najboljšega ponudnika pogosto le deloma ali pa sploh ne upoštevajo, kar škodi rešitvam na področju lesene gradnje. EESO zato poziva k večji zavezanosti za vključitev meril, ki so potrebna za doseganje podnebnih ciljev, v javna naročila.

3.10Pri montažni leseni gradnji mora biti načrtovanje že skoraj v fazi izvajanja, da se preprečijo različne razlage in zagotovi jasna primerljivost. Obsežno ponudbo izdelkov ter vpliv proizvodnih, logističnih in montažnih procesov je treba upoštevati v zgodnejši fazi kot pri gradnji z nizko stopnjo predhodne izdelave, da se izkoristijo prednosti v smislu tehnično-ekonomske optimizacije in časa izvedbe. 12 To se lahko omogoči z zgodnjo vključitvijo informacij o ponudnikih, za kar je treba izbrati ustrezen postopek naročila, kot je arhitekturni natečaj ali konkurenčni dialog, ali pa tako, da naročnik v postopek vključi specializirane načrtovalce.

3.11EESO poudarja pomen novega evropskega Bauhausa za spodbujanje visokokakovostnih podnebju prijaznih gradbenih materialov in s tem uporabe lesa v gradbeništvu. Delež lesa kot gradbenega materiala v EU trenutno znaša samo 3 %; potencial lesene gradnje za varstvo podnebja torej še zdaleč ni izkoriščen. EESO zato meni, da so podporni ukrepi za raziskave, razvoj in inovacije na področju alternativnih gradbenih materialov v okviru novega evropskega Bauhausa pomemben element za izkoristek tega potenciala.

3.12Uporabniki v gradbenem sektorju v mnogih primerih še ne poznajo dovolj možnosti za uporabo lesene gradnje. Zaradi pomanjkanja znanja se les pogosto uporablja le v omejenem obsegu. EESO zato meni, da je prenos znanja in izkušenj znotraj Evrope, kot je načrtovan v okviru akademije novega evropskega Bauhausa, zelo pomemben, hkrati pa opozarja, da je treba poskrbeti za ustrezno usposabljanje in izpopolnjevanje, tudi na nacionalni ravni. Usposabljanje in izpopolnjevanje o uporabi novih trajnostnih gradbenih metod in materialov potrebujejo vse kategorije delavcev, ki sodelujejo v procesu gradnje: načrtovalci, arhitekti, inženirji, tehniki, informatiki in gradbeni delavci. Zeleni prehod je mogoče doseči le z ustrezno usposobljenimi ljudmi.

3.13EESO pozdravlja skupni evropski socialni projekt RESILIENTWOOD, ki ga vodita Evropsko združenje lesnopredelovalne industrije (CEI-Bois) ter Evropska zveza gradbenih in lesnih delavcev (EFBH). Njegov cilj je pripraviti priporočila in smernice za podjetja, poklicno usposabljanje in javne organe, da bi v lesno industrijo EU privabili mlade, se prilagodili tehnološkim spremembam in dodatno usposobili delavce.

3.14Po mnenju EESO je pomembno objavljati tehnične informacije, da bi vsem akterjem omogočili dostop do najnovejšega tehničnega razvoja na področju lesene gradnje ter določili standarde projektiranja in gradbene fizike za lažjo gradnjo z lesom.

3.15Direktiva o energetski učinkovitosti stavb je najpomembnejši pravni akt EU za gradbeni sektor. Države članice EU zavezuje, da določijo ravni učinkovitosti za svoje stavbe, strateško načrtujejo razogljičenje stavbnega fonda z dolgoročnimi strategijami prenove in izvajajo dodatne ukrepe. Zato je ta direktiva očiten politični instrument za določitev zahtev in jasnih spodbud za zmanjšanje emisij ogljika v celotnem življenjskem ciklu stavb.

3.16Določbe direktive o energetski učinkovitosti stavb je treba uskladiti s cilji glede podnebne nevtralnosti ter opredeliti najpomembnejše in najnujnejše ukrepe, ki jih je treba sprejeti do leta 2050. Čeprav je pomembno izboljšati energijsko učinkovitost stavb, obstaja nevarnost, da ukrepi brez jasnega razumevanja celostnega ogljičnega odtisa stavb ne bodo optimalni.

3.17EESO pozdravlja uredbo o okoljsko primerni zasnovi za trajnostne izdelke, ki je bila predlagana spomladi 2022, saj je pomemben korak v smeri okolju prijaznejših in bolj krožnih izdelkov. Minimalna merila, na primer zmanjšanje okoljskega in podnebnega odtisa izdelkov, se lahko zelo dobro uporabljajo tudi za lesene gradnje in lahko ustvarijo gospodarske priložnosti za inovacije, čeprav tovrstne gradnje trenutno niso vključene v uredbo.

3.18Obvezno poročanje o emisijah ogljika v celotnem življenjskem ciklu v gradbeništvu bo olajšalo zbiranje podatkov in primerjalno analizo ter gradbeništvu omogočilo razvoj potrebnih znanj in zmogljivosti. Uvesti je treba obvezne minimalne standarde za emisije ogljika v celotnem življenjskem ciklu in jih sčasoma zaostriti. EESO poziva Evropsko komisijo, naj razvije sistem certificiranja ogljika, pri katerem se bo v celoti upošteval pomen lesnih izdelkov za izravnavo emisij.

3.19EESO poziva države članice, naj obsežno sodelujejo pri novi pobudi avstrijske in finske vlade Wood POP. To je platforma za spodbujanje dialoga o politiki na področju lesa, njen cilj pa je na nacionalni in regionalni ravni mobilizirati pomembne javne in zasebne akterje v lesnem sektorju ter hkrati podpreti preusmeritev naložb v trajnostne biološke rešitve in vrednostne verige, ki temeljijo na lesu.

3.20EESO v dopolnilnem mnenju CCMI/205 z naslovom Industrija 5.0 v sektorju lesene gradnje poudarja, da je „uporaba lesa kot gradbenega materiala velika priložnost, saj trajnostno in stroškovno učinkovito nadomešča in dopolnjuje tradicionalne gradbene materiale, kot sta beton in jeklo“. Še ena korist je visoka produktivnost dela, saj omogoča hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo. Poleg tega lesena gradnja v podeželskih regijah ustvarja možnosti za zaposlovanje. Les ima okoljske koristi, saj je obnovljiv vir in v primerjavi z drugimi materiali v proizvodnji ter v celotnem življenjskem ciklu povzroča manj emisij ogljika. Lesena gradnja tudi spodbuja ohranjanje in vzdrževanje gozdov ter s tem prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov.

V Bruslju, 22. marca 2023

Christa SCHWENG

predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

*

*    *

Opomba:    sledi priloga k temu dokumentu (dopolnilno mnenje posvetovalne komisije za spremembe v industriji – CCMI/205 – Industrija 5.0 v sektorju lesene gradnje (EESC-2023-00282-00-00-AS-TRA)).

CCMI/205

Industrija 5.0 v sektorju lesene gradnje

MNENJE

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji

Industrija 5.0 v sektorju lesene gradnje

(dopolnilno mnenje k mnenju TEN/794)

Poročevalec: Martin BÖHME

Soporočevalec: Rolf GEHRING

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poudarja, da je uporaba lesa kot gradbenega materiala velika priložnost, saj trajnostno in stroškovno učinkovito nadomešča in dopolnjuje tradicionalne gradbene materiale, kot sta beton in jeklo Prednost pri leseni gradnji je tudi visoka produktivnost dela, saj omogoča hitrejšo in učinkovitejšo gradnjo stavb, z možnostjo vnaprejšnje izdelave sestavnih delov v tovarni pa se zmanjšajo tudi stroški in poveča varnost pri gradnji.

1.2Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje delovne sile v sektorju lesene gradnje še nikoli niso bili tako pomembni. Izobraževanje in usposabljanje morata biti rezultat socialnega dialoga, v katerem sodelujejo vsi socialni partnerji.

1.3Po mnenju EESO krepitev sektorja lesene gradnje prinaša velike priložnosti za delavce, zlasti na podeželju. Dostojna delovna mesta v lesni industriji in na področju lesene gradnje lahko prispevajo k izboljšanju gospodarskega položaja na podeželju, kjer ima lesno gospodarstvo pomembno vlogo.

1.4EESO poudarja številne okoljske prednosti lesene gradnje. Ena od največjih prednosti je dejstvo, da je les obnovljiva surovina, s katero pri izdelavi sestavnih delov in stavb ter v njihovem življenjskem ciklu nastaja manj emisij CO2 kot pri drugih gradbenih materialih. Poleg tega se z uporabo lesa v gradbeništvu spodbujata ohranjanje in vzdrževanje gozdov, saj taka uporaba pomeni spodbudo za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Les v fazi rasti absorbira in shranjuje CO2 iz ozračja. Ko se uporablja kot gradbeni material, tako postane zeleni gradbeni material in prispeva k splošnemu zmanjšanju toplogrednih plinov.

1.5EESO opozarja na nedavne dokumente, ki jih je pripravil na temo gradbeništva in gradbenih proizvodov, zlasti mnenji Harmonizirani pogoji za trženje gradbenih izdelkov 13 in Lesena gradnja za zmanjšanje emisij CO2 v gradbeništvu. 14

1.6Uporaba lesa v gradbenem sektorju krepi stališče o protipotresnih lastnostih lesa, kot se je pokazalo ob nekaterih dogodkih, med drugim potresu na Aljaski leta 1964. EESO meni, da bi bilo treba prebivalce na potresno ogroženih območjih spodbujati k uporabi lesa kot gradbenega materiala.

2.Splošne ugotovitve

2.1To mnenje dopolnjuje splošne ugotovitve iz mnenja TEN/794 z naslovom Lesena gradnja za zmanjšanje emisij CO2 v gradbeništvu.

2.2Gradbeništvo je velik vir emisij toplogrednih plinov in s tem pomemben povzročitelj podnebne škode. Emisije nastajajo predvsem z uporabo fosilnih goriv za pridobivanje toplotne in električne energije, ki se uporabljata v stavbah, ter s proizvodnjo gradbenih materialov. V gradbeništvu so potrebni številni ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, npr. z uporabo obnovljivih virov energije, izboljšanjem energijske učinkovitosti stavb in uporabo trajnostnih gradbenih materialov. 15

2.3EESO poudarja, da je treba, če želimo povečati pomen trajnostno pridelanega lesa kot gradbenega materiala v gradbeništvu, poudariti potrebo po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi za proizvodnjo lesa kot surovine. Trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomeni gospodarjenje in rabo gozdov na način, ki je ekološko, pa tudi ekonomsko in socialno trajnosten. To pomeni, da se gozdovi ohranjajo za sedanje in prihodnje generacije ter da se naravni viri uporabljajo odgovorno. Pomemben del trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev gozdov. Pomembno je tudi zmanjšati ranljivost gozdov za naravne motnje, kot so gozdni požari in napadi žuželk.

2.4V tehničnem smislu je mogoče reči, da je za leseno gradnjo potrebne znatno manj tako imenovane sive energije kot pri drugih gradbenih materialih, na primer pri betonu. Siva energija pomeni energijo, ki se uporablja za proizvodnjo, prevoz, shranjevanje in recikliranje izdelkov. Zmanjšanje sive energije pomeni, da se v teh procesih porabi manj energije, s čimer se zmanjšajo emisije CO2, raba energije pa je bolj trajnostna. Z zmanjšanjem sive energije lahko prispevamo tudi k večji konkurenčnosti podjetij.

2.5EESO ugotavlja, da zakonodaja včasih ovira razvoj lesene gradnje, saj omejuje uporabo lesa kot gradbenega materiala ali določa nekatere predpise in standarde, ki jim je pri leseni gradnji težko slediti oziroma to prinaša več stroškov. Primer tega je omejitev višine lesenih stavb, ki je določena v nekaterih državah. Zaradi tega so lahko možnosti lesene gradnje omejene, razvoj inovativnih lesenih konstrukcij pa je oviran. Z vidika požarne varnosti stavb ni sprejemljivo, da za les veljajo drugačna pravila glede učinkovitosti kot za druge materiale. EESO se zavzema za poenotenje pravil na evropski ravni, ne glede na material.

2.6Lesena gradnja lahko pomembno prispeva k bolj krožnemu gospodarstvu in zlasti h gospodarstvu na močnejši biološki osnovi, kot je določeno v ustreznih politikah EU. V zvezi s tem je treba nadalje razviti področje uporabe in materialne lastnosti lesa in lesnih proizvodov. Pri tem je zlasti pomembna možnost recikliranja lesnih proizvodov, vse pomembnejša pa bo tudi kombinacija lesa z drugimi materiali. Evropsko usklajeno in podprto spodbujanje sodelovanja pri preučevanju lastnosti materialov in kompozitnih materialov ima lahko pri tem pomembno vlogo in spodbuja inovacije.

2.7Preoblikovanje naše industrije v koncept industrije 5.0, ki je tudi socialno podprt, ima izrazito tehnično plat. Digitalizacija (informacijsko modeliranje gradbenih objektov), robotizacija in uporaba strojnega učenja (umetna inteligenca) bodo preoblikovali celotno vrednostno verigo, od gozdarstva do gradnje, ohranjanja in recikliranja. Za to je potreben pravni okvir o splošnih zahtevah za proizvode, zahtevah za gradbene proizvode in standardizaciji. Vse to je treba na področju lesene gradnje uskladiti. V skladu s socialnimi cilji, določenimi za industrijo 5.0, bi morali tehnološki razvoj in koncepti organizacije dela slediti pristopu k tehnološkemu oblikovanju, v središču katerega je človek. Pomembno bo tudi sistematično upoštevati morebitne pozitivne ali negativne učinke na zdravo delovno in življenjsko okolje od prvega koraka tehnološkega razvoja.

2.8EESO ugotavlja, da bodo tehnološke spremembe in tehnični razvoj materialov v leseni gradnji povzročili tudi spremembe organizacije dela in zahtev glede kvalifikacij. Tu prihaja do prekrivanj med gradbenim in lesnim sektorjem oziroma med tradicionalnimi poklici v teh dveh gospodarskih sektorjih. Prilagoditi bo treba obstoječe učne načrte za posamezne poklice ali preoblikovati poklice, za kar je potrebno usklajevanje na evropski ravni. S prizadevanji za privlačne poklice s širokim razponom nalog in ustrezno organizacijo dela se bo povečala tudi privlačnost gradbenega in lesnega sektorja.

2.9EESO meni, da so zaradi naglih sprememb delovnih metod (digitalizacija, robotika, umetna inteligenca, novi stroji), bolj kot kdaj koli pomembni izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje delovne sile v sektorju lesene gradnje. Izobraževanje in usposabljanje morata biti rezultat socialnega dialoga, v katerem sodelujejo vsi socialni partnerji.

3.Posebne ugotovitve

3.1Pričakovati je, da bi povečanje deleža lesene gradnje lahko pomembno prispevalo h krepitvi regionalnih vrednostnih verig in zmanjšanju ekološkega odtisa. Lesena gradnja z vidika materialov zelo učinkovito prispeva k biogospodarstvu, zlasti če se v celotnem življenjskem ciklu lesene gradnje, vključno z zasnovo, namenja poudarek vzdrževanju in ohranjanju. Da bi preprečili ekološke premestitvene učinke, bi bilo treba poleg tega les pridobivati le iz krajev s certificiranimi gozdnimi površinami (sistema certificiranja gozdov FSC in PEFC) ter v katerih potencial neobdelanega lesa presega njihove lastne potrebe.

3.2EESO meni, da sta načrtovanje potrebe po zemljiščih za proizvodnjo lesa ter način gospodarjenja (intenzivno, ekstenzivno, monokulturno, ekološko) in nabave (konvencionalna ali trajnostna) osrednjega pomena za trajnostnost lesene gradnje kot celote. Zlasti zaradi želje po povečanju deleža lesene gradnje v gradbenem sektorju je ključno, da se pri povečevanju deleža zemljišč in preusmerjanju rabe zemljišč v proizvodnjo lesa dosledno upoštevajo cilji trajnostnosti in biotske raznovrstnosti.

3.3Praktični testi kažejo, da ima z vidika ocene življenjskega kroga lesena gradnja na splošno več prednosti od drugih načinov gradnje, kot je gradnja z armiranim betonom. Predvsem kazalnik učinka za določanje potenciala globalnega segrevanja daje znatno boljše rezultate in predstavlja le 57 % potenciala gradnje z armiranim betonom. 16

3.4EESO poudarja, da je ocena študij, v katerih se razlikuje med leseno in masivno gradnjo, pokazala, da ima lesena gradnja skoraj v vseh primerih manjši vpliv na okolje v smislu kazalnikov ocene življenjskega kroga, in sicer a) potrebe po primarni energiji (skupni in neobnovljivi) in b) potenciala globalnega segrevanja. To je bilo ugotovljeno neodvisno od izbranih gradbenih materialov za masivno konstrukcijo in od vrste konstrukcije pri leseni gradnji. 17

3.5Obseg vnaprejšnje izdelave je pri leseni gradnji znatno večji kot pri masivni. Delo na gradbišču je tako manj odvisno od vremena, večji delež izdelave pa poteka v optimalnih delovnih pogojih v delavnici. Vendar je zaradi bolj vertikalne narave proizvodnje potrebno obsežnejše načrtovanje in s tem tudi daljši čas načrtovanja.

3.6EESO ugotavlja, da se zaradi krajšega časa gradnje pri leseni gradnji zmanjšajo splošni stroški gradbišča in skrajšajo dobavni roki. Zaradi vnaprejšnje izdelave je manj prevozov na gradbišče. Zlasti na potencialnih zemljiščih v mestih se lahko z leseno gradnjo hitro ustvarijo novi bivalni prostori, na primer z nadzidavo in razširitvijo.

3.7Lesena gradnja omogoča večje bivalne površine ob enakih zunanjih dimenzijah, saj je pri leseni gradnji izolacijski sloj pogosto integriran v nosilno konstrukcijo, pri masivni gradnji pa je ta struktura postavljena ločeno. Tako je lahko pri leseni gradnji zunanja stena tanjša, čeprav je debelina izolacije enaka.

3.8EESO vidi dodaten potencial lesene gradnje tudi pri gradnji drugih vrst stavb (npr. uporaba za pisarniške, skladiščne in laboratorijske stavbe), ne le pri gradnji stanovanj.

3.9EESO ugotavlja, da sta enako kot pri vseh drugih oblikah gradnje kakovostno načrtovanje in izvedba gradnje zelo pomembna za življenjski cikel zgradbe. Za to so potrebni zlasti dobro usposobljeni arhitekti in inženirji ter evropska direktiva o načrtovanju, da bi poklice podprli z ustreznim regulativnim okvirom. Zlasti v sektorju načrtovanja je treba z zakonodajnimi spremembami in ustreznim izobraževanjem naročnikov zagotoviti, da se morajo naročila oddati glede na merila konkurenčnosti, ki temeljijo na kakovosti. 18

3.10Glede na posledice nedavnih potresov v Turčiji, pa tudi preteklih potresov, in napovedi strokovnjakov glede prihodnjih dogodkov EESO meni, da bi bilo treba prebivalce na potresno ogroženih območjih spodbujati h gradnji lesenih hiš in stavb.

3.11V proizvodnih podjetjih je proizvodne procese mogoče optimizirati in poenostaviti z uporabo tehnologij industrije 5.0 ter s tem zmanjšati porabo energije in emisij CO2 v proizvodnem procesu. Poleg tega vnaprejšnja izdelava sestavnih delov v tovarni omogoča učinkovitejša gradbišča, na katerih nastaja manj odpadkov, saj se sestavni deli tam le sestavijo. S tem se zmanjšata poraba energije za prevoz in nastajanje odpadkov. 19

V Bruslju, 27. februarja 2023

Pietro Francesco De Lotto

predsednik posvetovalne komisije za spremembe v industriji

_____________

(1)     UL C 275, 18.7.2022, str. 73 ; UL C 155, 30.4.2021, str. 73 .

(2)    IEA (2022), poročilo o stavbah na povezavi: https://www.iea.org/reports/buildings .

(3)     https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/SoEF_2020.pdf .

(4)

   P. Weiss, M. Braun, D. Fritz, T. Gschwantner, F. Hesser, R. Jandl, G. Kindermann, T. Koller, T. Ledermann, A. Ludvig, W. Pölz, K. Schadauer, B. F. Schmid, C. Schmid, P. Schwarzbauer, G. Weiss, 2020: Končno poročilo o projektu CareforParis, sklad za podnebje in energijo, Dunaj.

(5)     https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/08/SoEF_2020.pdf ,

(6)

   D. Hagauer, B. Lang, C. Pasteiner in K. Nemesthoty, 2009: Empfohlene Umrechnungsfaktoren für Energieholzsortimente bei Holz- bzw. Energiebilanzberechnungen (Priporočeni pretvorbeni faktorji za energijske lesne sortimente v lesni in energetski bilanci), Avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in vodno gospodarstvo, oddelek V/10 – Energija in okoljska ekonomija, samozaložba, Dunaj.

(7)    Delež lesene gradnje v Avstriji, statistični pregled vseh gradbenih projektov v letih 1998–2008–2018. Robert Stingl, Gabriel Oliver Praxmarer, Alfred Teischinger, Univerza za naravne vire in biološke znanosti na Dunaju po naročilu ustanove za trženje proHolz Austria.

(8)    Sara Cultural Centre, Skelleftea, Švedska, White Arkitekter, 2021.

(9)    Ascent Tower, Milwaukee, WIEHAG Avstrija, 2021.

(10)     www.cee.ed.tum.de/hbb/forschung/laufende-forschungsprojekte/timpuls (zadnji dostop: 23.1.2023).

(11)    Raziskovalni projekt o potresni varnosti lesenih stavb, Univerza za uporabne znanosti v Bernu, 2020, www.bfh.ch/de/forschung/referenzprojekte/erdbebensicherheit-holzgebaeude (zadnji dostop: 23.1.2023).

(12)

   Raziskovalni projekt leanWOOD – Novi modeli sodelovanja in postopkov za montažno gradnjo z lesom, Univerza za uporabne znanosti in umetnost HSLU v Luzernu, 2017.

(13)     UL C 75, 28.2.2023, str. 159.

(14)     Mnenje EESO Lesena gradnja za zmanjšanje emisij CO2 v gradbeništvu  (UL, str. xx).

(15)    Glej Kreislaufwirtschaft für die Dekarbonisierung des EU-Bausektors – Modellierung ausgewählter Stoffströme und Treibhausgasemissionen (Krožno gospodarstvo za dekarbonizacijo gradbenega sektorja EU – modeliranje izbranih materialnih tokov in emisij toplogrednih plinov),

(16)     https://www.berlin.de/nachhaltige-beschaffung/studien/holz-versus-stahlbetonbauweise/ .

(17)    Potentiale von Bauen mit Holz (Potenciali gradnje z lesom), Nemška zvezna agencija za okolje, str. 25.

(18)    Glej Müller, Daniel: Holzbau vs. Massivbau – ein umfassender Vergleich zweier Bauweisen im Zusammenhang mit dem SNBS Standard (Lesena gradnja v primerjavi z masivno gradnjo – celovita primerjava dveh načinov gradnje v povezavi s standardom SNBS).

(19)    Glej Koppelhuber, J., Bok, M. (2019): Paradigmenwechsel im Hochbau (Spremembe paradigme pri gradnji stavb), v Hofstadler, C. (ur.): Aktuelle Entwicklungen in Baubetrieb, Bauwirtschaft und Bauvertragsrecht (Trenutni razvoj na področju gradbenih dejavnosti, gradbene industrije in pogodbenega prava na področju gradbeništva). Springer Vieweg, Wiesbaden. https://doi.org/10.1007/978-3-658-27431-3_19 .