SOC/712

Pobuda za vključitev vseh oblik kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora na evropski seznam kaznivih dejanj

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Za večje vključevanje in zaščito v Evropi: vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj
[COM(2021) 777 final]

Poročevalec: Cristian PÎRVULESCU

Soporočevalka: Milena ANGELOVA

1.Sklepi in priporočila

1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je močno zaskrbljen zaradi porasta sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva v Evropi v preteklih desetih letih. Številne študije in posvetovanja kažejo, da se je število primerov občutno povečalo, vse več posameznikov in skupin pa je izpostavljenih napadom iz sovraštva. Ti naraščajoči trendi so razvidni tudi iz dela organizirane civilne družbe v Evropi, saj so organizacije same tarča napadov, prav tako pa so primorane vse bolj pomagati ogroženim posameznikom in skupnostim ter jih ščititi.

1.2EESO podpira pobudo Komisije ter spodbuja Svet in Parlament, naj polno sodelujeta pri obrambi ključnih vrednot EU. EESO meni, da so sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva „področja kriminala“, ki izpolnjujejo merila iz člena 83(1) PDEU. Sklep Sveta, s katerim bodo opredeljena kot taka, bo omogočil, da se naknadno določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na tem področju kriminala.

1.3Natančneje, EESO glede na razpoložljive dokaze meni, da je prišlo do znatnega in zaskrbljujočega porasta kaznivih dejanj iz sovraštva, da imajo njihovi vzroki, spodbujevalci in učinki očiten čezmejni element ter da tovrstnih kaznivih dejanj ni mogoče učinkovito preprečevati in se proti njim boriti brez zakonodajnih in institucionalnih ukrepov EU.

1.4Tako kot Evropsko sodišče za človekove pravice tudi EESO meni, da lahko v primerih, ko so huda kazniva dejanja usmerjena zoper telesno ali duševno celovitost osebe, le učinkoviti kazenskopravni mehanizmi zagotovijo ustrezno zaščito in delujejo odvračalno.

1.5Proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva se je treba boriti ne glede na to, kje pride do izražanja ali dejanja, najsi bo to pri delu, javnih manifestacijah, prostočasnih dejavnostih, zasebnih ali javnih storitvah itd. Razmislili bi lahko o več usmerjenih ukrepih, kjer je večja verjetnost za incidente iz sovraštva. Splošnejši cilj, ki bi ga uresničevali na različne načine in z različnimi instrumenti, bi lahko bil, da v javnih prostorih v Evropi ne bi bilo sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva.

1.6EESO poziva Komisijo, naj nameni pozornost tudi neposrednim in posrednim učinkom sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na pogoje za podjetništvo in zaposlovanje ter jih prouči, tudi z vidika njihovih posledic za gospodarski in družbeni razvoj.

1.7Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi ozaveščenosti ter znanju in spretnostim zaposlenih v poklicih, ki imajo ključno vlogo v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, na primer učiteljem, novinarjem in osebju organov kazenskega pregona. Za slednje bi morala biti ozaveščanje in usposabljanje obvezna ter del splošne strategije za krepitev zmogljivosti vključenih institucij, kar je tudi v skladu z najboljšimi praksami iz držav članic EU.

1.8Zagotoviti bi bilo treba ustrezen dostop žrtev do informacij in posebnih zaščitnih ukrepov za najranljivejše žrtve kaznivih dejanj v skladu z direktivo o pravicah žrtev.

1.9Tudi organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, imajo bistveno vlogo v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva: po eni strani so družbeni nadzorniki, po drugi pa s svojimi dejavnostmi spodbujajo ravnanje v skladu z vrednotami. Treba bi jih bilo zaščititi in podpreti, ko skušajo različne prostore, skupnosti, skupine, organizacije in medije obvarovati pred sovraštvom in diskriminacijo, tudi s spodbujanjem prostovoljnih kodeksov ravnanja in izmenjavo dobrih praks. Potrebnih je več finančnih sredstev, da bi lahko izkoristili njihove zmogljivosti in strokovno znanje na tem področju.

1.10Poudariti bi bilo treba pomen varnih spletnih interakcij. Z razvojem platform družbenih medijev in spletnih forumov je nastal prostor, v katerem nekateri verjamejo, da lahko delujejo nekaznovano. Nujno je treba sodelovati z nacionalnimi regulatorji in platformami družbenih medijev, da bi sovraštvo v spletu hitro prepoznali, odpravili in preiskali.

2.Splošne ugotovitve

2.1EESO se zaveda, da so zaščita dostojanstva, temeljne pravice in enakost vgrajeni v zasnovo EU in demokratične ureditve držav članic. Demokracija in sama EU nista mogoči, če ljudje živijo v strahu in sramu in če so v vsakodnevnem življenju, med delom, študijem ali udejstvovanjem v družbi in politiki izpostavljeni nadlegovanju ali napadom. Z razmahom družbenih medijev se lahko sovraštvo in stigmatizacija hitreje in enostavneje širita, tveganje za otroke in mlade pa nenehno narašča. Imamo le eno možnost, tj. da odločno in dejavno preprečujemo širjenje sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter se borimo proti njim.

2.2Z vojaško agresijo Ruske federacije na Ukrajino, ki jo EESO v celoti obsoja, je v Evropi prišlo do porasta dezinformacij in sovražnega govora. To ni novost, vendar so članice EU postale bolj pozorne in odporne na ta pojav. Ruska federacija skuša vnašati zmedo, širiti propagando ter zmanjševati legitimnost podpore demokraciji in človekovim pravicam. Preprečevanje sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter boj proti njim sta zato odgovornost, ki je za EU in države članice življenjskega pomena.

2.3Za uspešen boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva je potrebno skupno izhodišče. Evropske družbe so medsebojno prepletene, s svobodo gibanja pa nastaja vse bolj povezan družbeni in javni prostor. Glavna orodja za boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva so v rokah držav članic, vendar je njihov uspeh malo verjeten brez jasnih zavez, sodelovanja in sinergij, potrebni pa so tudi ustrezni zakonodajni instrumenti EU, usklajene opredelitve in pristopi ter priložnosti za spoznavanje politik in njihov prenos. Vsa tovrstna prizadevanja bi morala biti skladna s temeljnimi pravicami iz listine EU.

2.4EESO je večkrat poudaril, da morajo EU in države članice odločneje ukrepati, če želijo zaščititi temeljne pravice ter odpraviti celo vrsto diskriminatornih ravnanj in ravnanj, ki temeljijo na sovraštvu. Zato priporoča, da Komisija predlog uskladi z drugimi ključnimi političnimi dokumenti, kot so nova strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU, Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strategiji za enakost spolov in oseb LGBTIQ oseb, strateški okvir za Rome, strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja, strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in strategija o pravicah žrtev (2020–2025).

2.5V predlogu Komisije so celovito opredeljene značilnosti, ki so morda skupne posameznikom in skupinam, izpostavljenim sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, kot so rasa, etnična pripadnost, jezik, vera, državljanstvo, starost, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, spolni izraz, spolni znaki ali kakršna koli druga temeljna značilnost ali kombinacija takih značilnosti. Dodati bi bilo treba še vse ideološke in politične razloge ter druga prepričanja in vrednote, povezane z vestjo. EESO meni, da bi bilo treba pripraviti tudi pregled tveganj in groženj ter jih obravnavati v povezavi z njihovim socialno-kulturnim okvirom. Sedanje in nove raziskave bi lahko pokazale, v katerih situacijah najpogosteje prihaja do sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva.

2.6Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva so lahko usmerjeni proti podjetnikom ali zaposlenim v podjetjih, na primer tistim, ki skrbijo za stranke. To škodljivo vpliva tako na posameznike kot na zadevna podjetja. Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva lahko tudi posredno negativno vplivajo na splošno poslovno in gospodarsko okolje, saj povečujejo negotovost, nestabilnost in konflikte.

2.7EESO meni, da obstaja velika potreba po ozaveščanju in izobraževanju za razumevanje učinkov in resnosti sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter za njihovo prepoznavanje in boj proti njim v vsakdanjem življenju. To velja za osebe vseh starosti: otroke, mlade in odrasle. Ozaveščanje in izobraževanje (informativno gradivo, usposabljanje, izdelki) bi morala biti v celoti na voljo v dostopni obliki.

2.8Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tudi ozaveščenosti ter znanju in spretnostim zaposlenih v poklicih, ki imajo ključno vlogo v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva. Učitelji imajo na primer pomembno vlogo pri vzgoji šolarjev, novinarji imajo edinstveno vlogo, ko gre za svobodo izražanja, osebje organov kazenskega pregona, policisti, tožilci, sodniki in javni uslužbenci pa imajo osrednjo vlogo pri obravnavi zadev ter oblikovanju preventivnega pravnega okvira in drugih ukrepov.

2.9Politiki nosijo glavno odgovornost za celoten sistem pravne države in temeljnih pravic. Njihova odgovornost se začne takoj, ko prosijo za podporo državljanov, žal pa nekateri politiki in stranke to počnejo tako, da širijo strah ter se obračajo proti manjšinam in družbenim skupinam. Tovrstna mobilizacija volivcev je nevarna in jo je treba omejiti. Še resneje pa je, če nekateri politiki med opravljanjem javne funkcije morda želijo z institucionalnimi in pravnimi instrumenti spodbujati diskriminacijo ali se izogibati boju proti njej. EESO poziva vse politične voditelje in stranke k odgovornemu ravnanju v okviru in duhu vključujoče demokracije.

2.10S tem je povezano tudi to, da so voditelji političnih strank ali celo predsedniki vlad, ki naj bi jamčili za omikanost javnega prostora, žalili in verbalno napadali novinarje, s tem pa tvegali, da bodo izzvali nasilje proti njim. EESO poziva politične voditelje in stranke, naj spoštujejo novinarje in medijske organizacije, ter želi spomniti, da so štirje mednarodni posebni poročevalci za svobodo govora potrdili resnost tega problema.

2.11Tudi organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji, imajo bistveno vlogo v boju proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva: po eni strani so družbeni nadzorniki, po drugi pa s svojimi dejavnostmi spodbujajo ravnanje v skladu z vrednotami. Spodbujati in promovirati bi bilo treba prostovoljne kodekse ravnanja in izmenjavo dobrih praks.

2.12EESO poudarja pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri preprečevanju kaznivih dejanj iz sovraštva in boju proti njim. Te oblasti so skupnostim najbliže in lahko spremljajo, ali se tovrstne grožnje in dejanja utegnejo uresničiti. Prav tako lahko prek skupnostnih in izobraževalnih programov izkoristijo moč solidarnosti in empatije ob podpori centralnih vlad, organizacij civilne družbe in socialnih partnerjev.

2.13Za oblikovanje okolja, v katerem se spodbujajo pravice do svobode izražanja, enakosti in nediskriminacije, so odgovorne države. Te lahko tudi sprejmejo pozitivne ukrepe za boj proti diskriminaciji in odpravo temeljnih vzrokov, ki povzročajo sovraštvo.

3.Posebne ugotovitve

3.1Dejstva in argumenti, podani v sporočilu Komisije, se zdijo tehtni za oceno, da sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva ustrezajo merilom, določenim za opredeljevanje evropskih kaznivih dejanj, tudi zaradi njihove resnosti, obsega, porasta in čezmejnega elementa.

3.2V sporočilu je pravilno opisana resnost sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, saj so v nasprotju s skupnimi vrednotami in temeljnimi pravicami EU ter škodljivo vplivajo na posameznike, skupnosti in družbo na splošno. Vrednote EU služijo odprti družbi, kar je pomembno za ljudi, podjetja in organizacije. Enakost je globoko zakoreninjena v vrednotah EU, enake možnosti pa so osnova za družbeni napredek. Del tega sta tudi raznolikost in pluralizem. Enakost je vir inovacij ter ustvarja ekonomsko dodano vrednost.

3.3Države članice skušajo sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva vse bolj vključevati v svoje kazensko pravo, obenem pa se je treba izogniti razdrobljenosti med državami članicami in še bolj uskladiti pogoje v EU. Zato se zdi kazenski okvir EU – ob spoštovanju nacionalnih pravosodnih sistemov in člena 2 Pogodbe – primeren za odpravljanje sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva.

3.4Hkrati je treba spoštovati pristojnosti EU na področju kazenskega prava, ki omogočajo določitev minimalnih pravil z direktivami, prenesenimi v nacionalno zakonodajo.

3.5Po mnenju EESO je sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva pomembno obravnavati kot področje kriminala s skupnim izhodiščem, ki temelji na sovraštvu na podlagi predsodkov do oseb ali skupin. Zato je treba na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva gledati celostno ter se izogniti nepovezani obravnavi različnih oblik in ciljev sovraštva, zlasti med državami članicami. EESO ravno tako poziva, naj se sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva obravnavajo v povezavi z vrednotami EU in temeljnimi pravicami kot celoto. Poziva tudi, naj se opredelijo povezave med sovražnim govorom in kaznivimi dejanji iz sovraštva ter obstoječimi evropskimi kaznivimi dejanji. Pri tem bi bilo treba okrepiti izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona in vladami.

3.6EESO z veseljem pričakuje, da bo kot naslednji korak pripravljena opredelitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, ter je pripravljen prispevati k medinstitucionalnemu posvetovanju. Ta opredelitev je ključna za pravno varnost, pa tudi za zaščito temeljnih pravic in zagotavljanje dobre splošne komunikacije. Okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi je ustrezno izhodišče za oblikovanje opredelitve, ki bi jo lahko uporabili v tem širšem kontekstu, uporabili pa bi lahko tudi opredelitve Sveta Evrope.

3.7Opredelitve sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva bi morale zajemati vse ustrezne zaščitene značilnosti, ki izhajajo iz temeljnih pravic EU, vključno z biološkim/družbenim spolom, raso ali etnično pripadnostjo, vero ali prepričanjem, invalidnostjo, starostjo in spolno usmerjenostjo, pa tudi ideološka prepričanja in prepričanja, povezana z vestjo. Čeprav se zaščitene značilnosti medsebojno razlikujejo, bi morale biti v opredelitvi različne značilnosti obravnavane po enakih načelih. Izogniti bi se morali tudi razdrobljeni obravnavi različnih manjšin in skupin, namesto tega pa bi morali uporabiti splošne izraze, veljavne za celoten nabor zaščitenih značilnosti. Poleg tega bi morala biti opredelitev dovolj vključujoča, da bi omogočala odzivanje na nove vrste družbenih pojavov, ki bi sčasoma nastali.

3.8Opredelitve bi morale zajemati vse oblike dejanj in izražanja, bodisi ustnih ali pisnih, ne glede na to, kje pride do njih, najsi bo to pri delu, javnih manifestacijah ali dostopu do zasebnih ali javnih storitev itd. Zajemati bi morale tudi izražanje v spletu ali zunaj njega.

3.9Opredelitve bi sicer morale biti celovite, vendar ne morejo biti popolnoma nedvoumne. Zato bi bila pri njihovi uporabi vedno potrebna presoja na podlagi dokazov, umeščenih v ustrezen kontekst. Enotno uporabo opredelitev in pravil bi lahko med drugim izboljšali s skupnimi usmeritvami glede dejavnikov, ki bi jih bilo treba pri tem upoštevati

3.10Pomembno je tudi poskrbeti, da opredelitve in pravila ne bodo imeli nasprotnega učinka od pričakovanega. Tako ne bi smeli stigmatizirati besed, ki se običajno uporabljajo nezaznamovano. To se navezuje tudi na cilj, da se oblikujejo skupna pravila za zaščito vseh skupin, namesto da se izpostavijo le posamezne.

3.11Pri opredeljevanju sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ter sankcij zanje je pomembno pojasniti njihovo povezavo s temeljnimi pravicami kot celoto. To je še zlasti pomembno pri svobodi izražanja in obveščanja, vključno s pogoji, ki upravičujejo omejitev svobode izražanja posameznikov in medijev. V skladu s tem bo morda treba pojasniti tudi povezavo z drugimi temeljnimi pravicami.

3.12Sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva se sicer lahko obravnavajo kot samostojno področje kriminala, vendar se deloma prekrivajo tudi z obstoječimi evropskimi kaznivimi dejanji, ki pa ne zajemajo vseh oblik sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva, ker se na tem področju kriminala pojavljajo različne oblike in vsebine. To zelo dobro ponazarja „piramida sovraštva“, ki se začne z diskurzom na podlagi predsodkov in prek diskriminacije preide v fizično nasilje in celo terorizem.

3.13Kot je navedeno v sporočilu, odpravljanje sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva ni le stvar vsebine, temveč tudi postopka. Zato je treba ustrezno pozornost nameniti vprašanjem, povezanim z obveščanjem, sodstvom in pravnimi sredstvi. Čeprav so sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva priznani in urejeni na nacionalni ravni, je pri izvajanju/poročanju/preiskovanju veliko vrzeli. Če niso prijavljeni in ustrezno preiskani kot taki, podatki o njihovi razširjenosti v državah članicah in v EU niso zanesljivi.

3.14Vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na evropski seznam kaznivih dejanj je bistvena za zaščito pravic žrtev. Če dejavniki, ki privedejo do incidentov iz sovraštva, npr. invalidnost, niso priznani, pravilo iz direktive EU o pravicah žrtev (ki zajema žrtve kaznivih dejanj) ne bo nujno veljalo. S porastom števila incidentov bi bilo treba več pozornosti nameniti zaščiti žrtev. Zato bi bilo treba zagotoviti ustrezen dostop žrtev do informacij in posebnih zaščitnih ukrepov za najranljivejše žrtve kaznivih dejanj v skladu z direktivo o pravicah žrtev.

3.15Tako kot pri okvirnem sklepu, ki so ga vse države članice prenesle v nacionalno pravo, da bi inkriminirale sovražni govor, je moč opaziti, da vse države ne napredujejo enako hitro. Prenos in izvajanje nista bila povsod pravilna ali celovita, zato je morala Komisija proti nekaterim državam začeti postopke za ugotavljanje kršitev, kar bi se utegnilo ponoviti. Za zagotovitev sodelovanja in zavezanosti je potrebnega več sodelovanja z vladami držav članic, parlamenti in akterji civilne družbe.

3.16Poudariti bi bilo treba pomen varnih spletnih interakcij. Z razvojem platform družbenih medijev in spletnih forumov je nastal prostor, v katerem nekateri verjamejo, da lahko delujejo nekaznovano. Kot je razvidno iz več raziskovalnih poročil, obstaja neposredna povezava med sovražnim govorom v spletu in širjenjem sovražnega vedenja zunaj spleta. Nujno je treba sodelovati z nacionalnimi regulatorji in platformami družbenih medijev, da bi sovraštvo v spletu hitro prepoznali, odpravili in preiskali.

V Bruslju, 3. maja 2022

Aurel Laurenţiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

_____________