1.Sklepi in priporočila

1.1Sektor strojev in strojne opreme je ena najpomembnejših gospodarskih panog v Evropski uniji. Zmožnosti in področja uporabe strojev se zaradi novih tehnično-tehnoloških možnosti bliskovito povečujejo. Skrajni čas je, da večjo pozornost namenimo digitalnim tehnologijam, kot so umetna inteligenca, internet stvari in robotika. Skladno s tem je treba tudi regulativne zahteve prilagoditi varnosti in varovanju zdravja pri uporabi strojev. Glede na to je predlagana uredba zelo pomembna tudi za notranji trg. EESO je direktivo o strojih obsežno obravnaval že leta 2020 v informativnem poročilu o reviziji direktive o strojih. 1

1.2Čeprav je treba urediti vseevropske standarde za stroje, opredeliti pravno zavezujoče zahteve in skrbeti za skladno izvajanje, EESO poudarja, da ob tem ne smemo pozabiti na podjetja v EU ter proizvajalce in upravljavce strojev. To velja za velika podjetja, predvsem pa za mala in srednja podjetja. Strojništvo je mednaroden posel, zato mora ureditev EU na področju izdelkov‑ spodbujati kakovost, varnost in konkurenčnost ter podjetja podpirati – in ne ovirati – pri razvoju inovativnih pristopov.

1.3EESO pozdravlja dejstvo, da so upravljavci strojev in strojne opreme, tj. delavci, še naprej v središču predlagane uredbe, saj sta njihova varnost in varovanje njihovega zdravje osrednjega pomena. Poleg tega naj bi se z normativnim preoblikovanjem direktive o strojih v uredbo doseglo enotnejše tolmačenje v državah članicah. Tako bo v prihodnje mogoče še lažje prepoznati in odpraviti pomanjkljivosti na področju varnosti, kar je še posebej pomembno za osebe, ki upravljajo stroje.

1.4EESO Komisiji daje naslednja priporočila:

1.4.1Za zagotovitev pravne varnosti za vse akterje je treba oblikovati vmesne določbe za prehod na novo uredbo o strojih.

1.4.2Prilagoditi je treba strukturo in vsebino prilog, ki so del predlagane uredbe. V zvezi s sistemom številčenja, razvrstitvijo vrst strojev in prekrivanjem s podobnimi predpisi EU je še nekaj odprtih vprašanj.

1.4.3Jasno je treba navesti, da morajo biti stroji varni ob dajanju na trg in v svoji celotni življenjski dobi.

1.4.4Ker so stroji čedalje bolj kompleksni, je potrebno posebno usposabljanje uporabnikov, da delavci ne bi bili izpostavljeni nepotrebnim nevarnostim. 2 Poleg tega so potrebne strukture za jasno določanje odgovornosti v primeru nesreče. Predstavnike zaposlenih bi bilo treba vključiti v postopke nabave in nameščanja novih strojev.

1.4.5Za uporabo umetne inteligence je potreben individualno določen varnostni okvir, v katerem lahko takšni sistemi delujejo.

1.4.6Obvezna udeležba priglasitvenih organov pri ugotavljanju skladnosti strojev in strojne opreme mora biti za podjetje še vedno finančno izvedljiva.

1.4.7Stalno je treba spremljati zakonodajo o strojih in strojni opremi ter se pri tem vedno usklajevati z ustreznimi deležniki, da bi se lahko odzvali na tehnične inovacije, izzive za proizvajalce ter varovanje fizičnega in psihičnega zdravja zaposlenih.

2.Ozadje mnenja in obravnavani zakonodajni predlog

2.1Leta 2018 je strojna industrija ustvarila promet v vrednosti 700 milijard EUR in dodano vrednost 230 milijard EUR ter proizvedla za 670 milijard EUR blaga. Iz EU je bilo izvoženih za 517 milijard EUR strojev in strojne opreme, od tega 50 % v države članice EU (tj. trgovina znotraj EU) ostalo pa v države zunaj EU (trgovanje s tretjimi državami). 3

2.2Predlog Komisije za novo uredbo o strojih in strojni opremi je del širšega svežnja o umetni inteligenci. Predlog, ki obravnava stroje, se nanaša na revizijo t. i. direktive o strojih (Direktiva 2006/42/ES). Namen revizije je spodbuditi digitalno preobrazbo in krepiti notranji trg. Direktiva o strojih je del zakonodaje o varnosti izdelkov. S tem, ko v središče postavlja varnost samih strojev, naj bi zagotovila visoko raven zaščite delavcev, potrošnikov in drugih izpostavljenih oseb. Proizvajalce strojev zavezuje, da varnostne vidike upoštevajo že pri zasnovi in izdelavi strojev (vgrajena varnost).

2.3Predlog ima šest posebnih ciljev:

1.    omejitev novih nevarnosti, povezanih z novimi digitalnimi tehnologijami,

2.    zagotovitev skladne razlage področja uporabe, opredelitev pojmov in izboljšanje varnosti tradicionalnih tehnologij,

3.    ponovna ocena strojev z visokim tveganjem in ponovna preučitev s tem povezanih postopkov potrjevanja skladnosti,

4.    zmanjšanje zahtev po dokumentaciji v papirni obliki,

5.    zagotovitev skladnosti z drugimi predpisi iz novega zakonodajnega okvira in

6.    zmanjšanje morebitnih razhajanj pri razlagah, ki izhajajo iz prenosa v nacionalno zakonodajo.

2.4Komisija je pri analizi učinka pretehtala različne možnosti obravnave direktive o strojih, ki je bila sprejeta leta 2006 in torej velja že 15 let, temelji pa na ureditvi iz leta 1989. Glede na hitrost tehničnega in tehnološkega razvoja je to zelo dolgo obdobje. Ob upoštevanju navedenega je bila sprejeta odločitev za revizijo, katere cilj je povečati konkurenčnost z zmanjšanjem obremenitev za proizvajalce ter okrepiti varnost z jasnejšimi ali dodatnimi zahtevami. Pri tem se v zakup vzamejo dodatni stroški za skladnost s predpisi.

2.5Z normativno spremembo direktive v uredbo naj bi preprečili neenotno izvajanje v posameznih državah članicah. Komisija želi na ta način povečati in na splošno zagotoviti skladnost pri razlagi pravnega akta in njegovem izvajanju.

3.Splošne ugotovitve

3.1Doslej veljavna direktiva o strojih v nasprotju z mnogimi drugimi direktivami še ni bila prilagojena t. i. novemu zakonodajnemu okviru. S tega vidika EESO pozdravlja dejstvo, da bo ureditev zdaj posodobljena in prilagojena spremenjenim okvirnim pogojem v zakonodaji EU.‑ Pomembna so pojasnila glede področja uporabe, zlasti v zvezi z razmejitvijo od direktive o nizki napetosti, direktive o tlačni opremi in drugih direktiv, pa tudi natančnejše opredelitve pojmov, kot je na primer delno dokončani stroj.

3.2EESO meni, da je predlog revizije ukrep na področju, ki je pomembno za številna podjetja, delavce in druge skupine v EU. Predlagana pravila so glavna pravna podlaga za vsako podjetje, ki načrtuje, izdeluje ali upravlja stroje. Varnost delavcev, ki upravljajo stroje, je močno odvisna od skladnega izvajanja in nadzora zahtev v državah članicah.

3.3V skladu z načelom enakosti v EU morajo biti zahteve glede varnosti in zdravja za stroje v vseh državah članicah enake ter enako zavezujoče za vse proizvajalce, distributerje in upravljavce v teh državah. Če so te zahteve izpolnjene, je po mnenju EESO mogoče z izdelki prosto trgovati med vsemi državami članicami.

3.4EESO pozdravlja dejstvo, da se s predlagano uredbo ohranja osrednji cilj dosedanje direktive: oblikovati temeljne, vseevropske predpise o varnosti, varovanju zdravja in prostem pretoku blaga na področju strojev. Glavna cilja ostajata na eni strani varnost, na drugi pa odprava trgovinskih ovir, vendar zdaj ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih tehnično-tehnoloških inovacij v strojništvu.

3.5EESO poudarja, da so pri prehodu z direktive o strojih na novo uredbo o strojih potrebne pregledne, ustrezne in razumljive vmesne določbe. Člen 50 predloga je treba podrobneje določiti. Ni jasno, katera pravila veljajo za stroje, ki bodo proizvedeni ali dani na trg v 30-mesečnem prehodnem obdobju, in kako bodo ti stroji ločeni od izdelkov, proizvedenih pred tem. Proizvajalci in uvozniki potrebujejo ustrezno pripravljalno obdobje. Smiselno bi bilo na primer določiti, da države članice do 42 mesecev po začetku veljavnosti nove uredbe ne smejo ovirati dajanja na trg strojev, ki so bili izdelani v skladu z Direktivo 2006/42/ES pred datumom razveljavitve direktive.

3.6Zdajšnji predlog o strojih in strojni opremi znova povečuje razpon zelo različnih vrst strojev, ki jih je treba obravnavati v taki uredbi. Po mnenju EESO je to ustrezno za celovit in razumljiv sklop pravil. Ravno za proizvajalce, izvoznike in tudi kupce strojev je še posebno pomembno, da je varno urejena integracija sistemov umetne inteligence v stroje. Zaradi celovitega pristopa k regulaciji morajo podjetja tako le enkrat ugotavljati skladnost.

3.7Po mnenju EESO je treba strukturno in vsebinsko prilagoditi priloge, ki so del predloga uredbe. Za spreminjanje številčenja prilog k predlagani uredbi (Priloga IV je zdaj Priloga I itd.) ni razloga. Spremembe bi morale biti omejene na primere, v katerih je to res potrebno. Poleg tega je treba nekatere varnostne komponente iz Priloge II, kot so ROPS (konstrukcija za zaščito pri prevrnitvi), FOPS (konstrukcija za zaščito pred padajočimi predmeti) ali programska oprema, ki imajo varnostno funkcijo, zaradi njihovega potencialno visokega tveganja vključiti na seznam strojev in strojne opreme z visokim tveganjem v skladu s Prilogo I. Izogniti se je treba neskladnostim z drugimi pravili EU, ki veljajo za stroje, kot je direktiva o nizki napetosti. Postopke ugotavljanja skladnosti bi bilo treba izvajati le enkrat. To bi bilo pomembno na primer za nekatere varnostne in zdravstvene zahteve iz Priloge III obravnavanega predloga, ki so povezane s tveganji (npr. iz direktive o radijski opremi (Direktiva št. 2014/53/EU) ali direktive o tlačni opremi (Direktiva št. 2014/68/EU)). V tem primeru naj bi se pri dajanju opreme na trg ali v obratovanje uporabljali le postopki ugotavljanja skladnosti, določeni v tem predlogu uredbe.

3.8EESO meni, da sta varnost in zdravje delavcev bistvena. Proizvajalci in načrtovalci strojev so odgovorni za osnovno varnost stroja. Če varnosti ni mogoče zagotoviti, stroj ne sme biti dan v obratovanje. Osebe, ki vsak dan upravljajo stroje, pri tem ne smejo biti izpostavljene nevarnostim, ki se jim je mogoče izogniti. Konkretno to pomeni, da morajo biti stroji varni ob dajanju na trg in v svoji celotni življenjski dobi. Upoštevanje varnostnih predpisov je treba redno preverjati. Upravljanje strojev mora biti varno, pri čemer morajo biti vse varnostne in varovalne naprave zasnovane tako, da jih ni mogoče enostavno obiti ali izključiti. Poleg tega morajo biti za uporabnike oziroma upravljavce vsa preostala tveganja, ki jih ni mogoče odpraviti z načrtovanjem, jasno prepoznavna na podlagi oznak in tehnične dokumentacije, zlasti navodil za uporabo. EESO Komisiji priporoča, naj v predlog uredbe vključi priporočilo o nujnosti posvetovanja s predstavniki delavcev in osebami, ki so na delovnem mestu pristojne za varnost. Poleg tega bi bilo treba jasno določiti fizične ali pravne osebe, ki odgovarjajo v primeru nesreče, zlasti v povezavi z uporabo umetne inteligence.

3.9EESO opozarja na vsebino svojega mnenja o usklajenem načrtu za umetno inteligenco 4 iz leta 2019. Tam je že navedel, da je treba za zmanjšanje tveganj, ki bi jim lahko bili ljudje izpostavljeni pri upravljanju strojev, zaposlene individualno usposobiti za uporabo umetne inteligence in robotov, da bi lahko varno delali z njimi in jih lahko ustavili v sili (t. i. načelo zasilne zavore). To zlasti velja za primere, kadar je delo ljudi in strojev še posebej tesno povezano. Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je v ta namen sprejela standard o robotih, ki je namenjen proizvajalcem, distributerjem in uporabnikom. Ta standard vsebuje smernice za zasnovo in organizacijo delovnih področij, da se zmanjšajo tveganja na delovnem mestu.

3.10EESO daje prednost digitalnim navodilom za uporabo. Na željo kupca lahko proizvajalec navodila za uporabo predloži v papirni obliki. Izkušnje industrije kažejo, da stranke v mnogih primerih že zdaj zahtevajo digitalna navodila za uporabo.

3.11Vsakodnevna praksa kaže, da se stroji uporabljajo za najrazličnejše namene in so povezani z različnimi nevarnostmi. Zato je praktično nemogoče pripraviti posplošene in domnevno enostavnejše predpise, ki bi veljali za vse situacije, kot je preprosta „prepoved“ ostrih kovinskih robov, saj so ti lahko sestavni del delovanja stroja. Pri mnogih vrstah strojev, na primer stiskalnicah ali napravah za lasersko rezanje, so nevarnosti za upravljavca stroja neločljivo povezane z želeno funkcijo stroja. Odgovornost proizvajalca je, da z ustreznimi zaščitnimi ukrepi čim bolj zmanjša tveganje za poškodbe.

3.12Po mnenju EESO je prav, da obravnavani predlog uredbe zdaj vključuje tudi stroje, ki so naprednejši in zato manj odvisni od človeškega upravljanja. Delež takih tehnologij na celotnem evropskem trgu strojev naj bi se v prihodnjih letih močno povečal. Enotni standardi so zlasti potrebni za stroje, ki se lahko samostojno učijo, postopoma postajajo bolj samostojni ter tako izvajajo tudi nove aktivnosti in delovne korake. Skoraj samoumevno je namreč, da bo digitalna tehnologija, kot so umetna inteligenca, internet stvari in robotika, s seboj prinesla nove izzive glede varnosti izdelkov. Ravno za uporabo umetne inteligence je potreben individualno določen varnostni okvir, v katerem lahko poteka delovanje takih sistemov.

3.13EESO poudarja, da morajo poleg vidika varovanja (fizičnega in psihičnega) zdravja upravljavcev strojev tudi okoljski in podnebni vidiki močno vplivati na to, ali se stroj šteje za varnega. Proizvodnjo in delovanje stroja ter vprašanje trajnosti je treba obravnavati skupaj in jih ovrednotiti glede na vplive na človeka in okolje. Stroj, ki trajno škoduje podnebju, težko štejemo za varen. Obravnavani predlog zajema vidik vpliva na okolje. Pri tem gre zlasti za vprašanje, kaj se zgodi, če se stroji in strojna oprema naknadno spremenijo s fizičnim posegom ali na digitalni način, česar proizvajalec morda ni predvidel. Posledica tega bi lahko bila, da bistvene varnostne in zdravstvene zahteve ne bi bile več izpolnjene, opravljena ocena skladnosti pa neveljavna. Pri splošnem obravnavanju varstva okolja in podnebja v okviru proizvodnje in delovanja stroja je potrebna ustrezna povezava z drugo zakonodajo EU (npr. o trajnosti izdelkov).

3.14Komisija v predlogu predvideva, da bi lahko pri strojih z visokim tveganjem, za katere velja obveznost pregleda, odpravili možnost, da proizvajalec sam izvede postopek ugotavljanja skladnosti, tudi ko se lahko uporabijo harmonizirani standardi. Ker pa se številni zadevni stroji izdelujejo v majhnih serijah ali kot posamezni kosi, v teh primerih vključitev zunanjega organa za ugotavljanje skladnosti v praksi ni primerna. EESO zato priporoča, da se v utemeljenih posameznih primerih ohranijo veljavna pravila, na primer tudi, če je umetna inteligenca prisotna le v statični programski opremi, ki se ne more sama razvijati ali sprejemati odločitev. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali obvezno sodelovanje priglasitvenega organa pri ugotavljanju skladnosti ni povezano tudi s precejšnjimi stroški, ki nenazadnje močno bremenijo mala in srednja podjetja. To zlasti velja, če je le majhen del stroja opremljen z umetno inteligenco, vendar je zato treba stroj v celoti preveriti in priglasiti kot stroj z visokim tveganjem. Vprašanje učinkovitosti zunanjega priglasitvenega organa se postavlja zlasti pri posameznih kosih, ko ni mogoče uporabiti ustreznega preskusnega standarda.

3.15EESO pozdravlja dejstvo, da lahko Komisija oblikuje lastne tehnične specifikacije, kadar ustrezni harmonizirani standardi niso na voljo. V to delo je treba že prej vključiti vse ustrezne deležnike.

3.16V zvezi z enotnimi postopki preizkušanja in priglasitve EESO priporoča uvedbo evropskega certifikata za podjetja kot dokazila za zaupanja vredne sisteme umetne inteligence. 5

3.17Predlog določa, da se lahko stroji in strojna oprema dajo na trg ali v obratovanje le, če so pravilno nameščeni in vzdrževani ter se uporabljajo v skladu s predvideno uporabo. Poleg tega morajo biti izpolnjene bistvene varnostne in zdravstvene zahteve iz Priloge III (člen 7). Ker pa delno dokončanih strojev ni treba dati v obratovanje, bi jih bilo treba izvzeti iz določb o dajanju v obratovanje. Ločeno bi lahko v ta namen na primer uredili, da se delno dokončani stroji lahko dajo na trg le, kadar izpolnjujejo bistvene varnostne in zdravstvene zahteve iz Priloge III, za katere je proizvajalec v izjavi o vgradnji potrdil skladnost.

3.18Zaradi čim bolj skladnega izvajanja uredbe o strojih EESO meni, da bi bilo potrebno stalno spremljanje, ki bi ga izvajali Evropska komisija in vsi ustrezni deležniki. Za to bi bili potrebni koordinirani postopki usklajevanja generalnih direktoratov GROW, EMPL in CONNECT. Poleg tega bi bilo treba na primer ustanoviti organ, ki bi ga sestavljale skupine za upravno sodelovanje za strojni sektor in Odbor višjih inšpektorjev za delo za področje varnosti in zdravja pri delu, da bi poskrbeli za stalno usklajevanje. Delo organa bi financirala Komisija.

V Bruslju, 22. septembra 2021

Christa SCHWENG
predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

_____________

(1)       Informativno poročilo: Revizija direktive o strojih ,

(2)       UL C 240, 16.7.2019, str. 51 .

(3)      Vir: https://ec.europa.eu/growth/sectors/mechanical-engineering/machinery_sl .

(4)       UL C 240, 16.7.2019, str. 51 .

(5)       UL C 240, 16.7.2019, str. 51 .