SOC/674

Evropska strategija za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij
Zagotavljanje pravnega varstva v EU – evropska strategija za usposabljanje
na področju pravosodja za obdobje 2021–2024
[COM(2020) 713 final]

Poročevalka: Elena-Alexandra CALISTRU

1.Sklepi in priporočila

1.1Z usposabljanjem na področju pravosodja o pravu EU se je izboljšala pravilna in enotna uporaba prava EU ter vzpostavilo medsebojno zaupanje v čezmejnih sodnih postopkih, kar je pripomoglo k razvoju evropskega pravosodnega prostora. Strategija temelji na uspehu preteklih prizadevanj in poskuša zagotoviti, da usposabljanje na področju pravosodja ostane visoko na dnevnem redu EU, pri čemer se posebej osredotoča na reševanje novih izzivov, kot so zeleni prehod ali spremenjeni odnosi med delodajalci in delojemalci, ter prilagajanje novi tehnološki dobi.

1.2Ob zagotovljenih ustreznih virih, podpori in usposabljanju se lahko delavci v pravosodju v vseh državah članicah odzovejo na potrebe državljanov, delavcev in podjetij po vsej EU. Dobro usposobljeni delavci v pravosodju imajo pomembno vlogo pri krepitvi kulture pravne države in ohranjanju same pravne države s spodbujanjem evropskih vrednot in načel, kot je neodvisnost sodstva, ter podpiranjem dejanskega spoštovanja temeljnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni.

1.3Zaradi trenutnega dogajanja na trgu dela so vse bolj v ospredju vprašanja glede statusa in pravil, ki veljajo za delavce prek digitalnih platform. Odločitve sodišč v državah članicah se na tem področju razlikujejo pri podobnih ali enakih vprašanjih, celo v zadevah v zvezi z istim podjetjem, in so odvisne od pogleda na to vprašanje, ki se izoblikuje v posamezni državi. Nedavno je bil z novim zakonom v Španiji in upravnim sporazumom v Italiji tej vrsti delavcev priznan status zaposlenih. Zaradi enotnosti sodne prakse in ustreznega delovanja notranjega trga je zato treba zagotoviti smernice in usposabljanje za sodstvo v skladu s španskim in italijanskim stališčem.

1.4EESO popolnoma razume in priznava, da ima Komisija zgolj podporno vlogo pri usposabljanju na področju pravosodja, za katerega so primarno odgovorni nacionalni deležniki. Kljub temu bi morali biti ustrezna vključitev v strategijo in finančna podpora za izvajanje strategije skupna skrb.

1.5Glede na izzive, ki se pojavljajo na ravni EU, in vse večje število vprašanj z evropsko razsežnostjo (tj. zaščita finančnih interesov EU v novih finančnih mehanizmih, digitalni in zeleni prehod) je čedalje bolj pomembno, da se pri usposabljanju na področju pravosodja določijo pravila za enotnejši pristop v državah članicah.

1.6EESO se prav tako zaveda, kako velik pomen Komisija pripisuje rednemu spremljanju izvajanja strategije in sodelovanju z drugimi institucijami EU, da se zagotovi potrebna politična podpora za doseganje ciljev. Komisiji močno priporoča, naj poišče načine, kako bi lahko v spremljanje izvajanja strategije na ravni EU in držav članic vključili organizacije civilne družbe in socialne partnerje.

1.7Zaradi zaščite finančnih interesov EU ter varstva okolja in pravic, ki jih zagotavlja Unija, EESO meni, da bi bilo treba zaščito in pravice žvižgačev, ki pomembno prispevajo k preprečevanju zlorab v povezavi z goljufijami in korupcijo ter vsakršnih kršitev pravic, ki jih zagotavlja Unija, vključiti v usposabljanje delavcev v pravosodju.

1.8Evropsko usposabljanje na področju pravosodja bi moralo presegati pravno izobraževanje in Odbor zlasti pozdravlja poudarek na „sodnih veščinah“ kot osrednjem elementu učinkovitosti pravosodja. EESO podpira razvoj strokovnih znanj in spretnosti na dopolnjujočih se področjih, kot so etika, forenzika in psihologija, in zagotavljanje, da pravni strokovnjaki razumejo tehnične elemente, ki se splošno uporabljajo na različnih področjih zakonodaje EU, kot so okolje, infrastruktura ali finance/bančništvo.

1.9EESO ravno tako priporoča posebno usposabljanje v zvezi z digitalizacijo, zlasti pri uporabi orodij umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Še posebej bi si bilo treba močno prizadevati za poznavanje in uporabo načel Evropske etične listine za uporabo umetne inteligence v pravosodnih sistemih ter ju priporočati.

2.Ozadje mnenja

2.1V oceni evropske strategije za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2011–2020 je ugotovljeno, da je prispevala k izboljšanju usposabljanja o pravu EU za delavce v pravni stroki (zlasti sodnike in tožilce), vzpostavila zmogljivosti mrež, kot je Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju (EJTN), ter okrepila mreže in ponudnike usposabljanja na ravni EU.

2.2Usposabljanje na področju pravosodja na ravni EU mora biti kos novemu razvoju dogodkov in izzivom, ki vključujejo slabšanje razmer na področju pravne države, napade na temeljne pravice v nekaterih državah članicah, nova področja regulacije na ravni EU, pa tudi digitalni prehod.

2.3Cilj evropske strategije za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 je utrditi skupno evropsko pravosodno kulturo, ki temelji na pravni državi, temeljnih pravicah in medsebojnem zaupanju. V njej sta predlagana okvir in nabor ključnih ukrepov za spodbujanje pravilne in učinkovite uporabe prava EU. Države članice, ponudniki usposabljanja, nacionalne in evropske organizacije strokovnjakov za pravosodje ter EU so pozvani, naj na podlagi skupne odgovornosti obravnavajo naslednje prednostne naloge:

-usposabljanje na področju pravosodja za spodbujanje skupne kulture pravne države;

-varovanje temeljnih pravic in uresničevanje Listine EU o temeljnih pravicah v vsakdanjem življenju ljudi s poudarkom na zaščiti žrtev in ranljivih posameznikov;

-povečanje digitalizacije pravosodja;

-sledenje razvoju prava EU, vključno z instrumenti za čezmejno pravosodno sodelovanje;

-priprava delavcev na nove izzive, posebno v obdobju po pandemiji;

-razširitev usposabljanja na področja, ki se ne nanašajo le na pravo EU, kot je usposabljanje na področju sodnih veščin ter nepravnega znanja in spretnosti;

-oblikovanje in izvajanje bolj neposrednega, praktičnega, prilagojenega programa usposabljanja za delavce v pravosodju;

-povečano, širše in bolj ciljno usmerjeno usposabljanje za različne skupine delavcev v pravosodju;

-spodbujanje visokokakovostnih, učinkovitih dejavnosti usposabljanja, tudi različnih oblik učenja s poudarkom na hibridnih metodah in/ali metodah e-učenja ter uporabi zanesljivih in preizkušenih učnih načrtov;

-spodbujanje usposabljanja na področju pravosodja za mlade delavce;

-povečanje skupne odgovornosti nacionalnih deležnikov, mrež strokovnjakov za pravo EU, Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju ter drugih akterjev na ravni EU in Komisije;

-ciljna usmerjenost na delavce v pravosodju zunaj EU, zlasti iz držav Zahodnega Balkana.

3.Splošne ugotovitve

3.1Kriza zaradi COVID-19 je povzročila precejšnje težave v delovanju pravosodnega sistema, poleg tega pa je prinesla tudi nekaj novih izzivov, ki jih morajo delavci v pravosodju obravnavati. EESO je zadovoljen, ker se ne obravnavajo le potrebe po zagotavljanju infrastrukture za digitalni prehod, temveč tudi po naložbah v kompetence delavcev v pravosodju, ki bodo morali biti del te digitalne preobrazbe.

3.2Pri tem je pomembno upoštevati, da izvajanje strategije ni mogoče brez sodelovanja vseh deležnikov, vključno s ministrstvi za pravosodje, sodnimi in tožilskimi sveti, organi samoreguliranih poklicev, evropskimi združenji delavcev v pravosodju, ponudniki usposabljanja na nacionalni ravni in na ravni EU ter institucijami in organi EU. EESO se pridružuje pozivu Komisije, naj se ti akterji zavežejo doseganju kvantitativnih in kvalitativnih ciljev strategije.

3.3EESO opozarja na ugotovitve, navedene v več predhodnih mnenjih 1 , da je enak dostop do sodnega varstva v vsej EU ključni dejavnik, na katerem temeljita enotni trg in usklajeno uresničevanje pravic iz evropske zakonodaje v Uniji, državljanom in podjetjem pa zagotavlja potrebno pravno varnost in jasnost, saj je med državami članicami še vedno precej razlik pri uporabi pravnega reda EU. Zato je bistveno podpreti države članice na nacionalni ravni s potrebnim dodatnim financiranjem (vključno s sredstvi za okrevanje in odpornost), pa tudi z orodji, s katerimi bomo zagotovili, da se bodo vsi deležniki in vsi, ki delajo na področju pravosodja, pripravljeni pridružiti tem prizadevanjem.

3.4EESO se prav tako zaveda, kako velik pomen Komisija pripisuje rednemu spremljanju izvajanja strategije in sodelovanju z drugimi institucijami EU, da se zagotovi potrebna politična podpora za doseganje ciljev. Komisijo poziva, naj poišče načine, kako bi lahko v spremljanje izvajanja strategije na ravni EU in držav članic vključili organizacije civilne družbe in socialne partnerje.

3.5EESO se strinja, da imajo dobro usposobljeni delavci v pravosodju pomembno vlogo pri krepitvi kulture pravne države in varstvu pravne države same po sebi s spodbujanjem evropskih vrednot in načel, kot je neodvisnost sodstva, ter podpiranjem dejanskega spoštovanja temeljnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni. Vendar poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezne vire, podporo in usposabljanje kot del širših prizadevanj za zagotovitev, da se bodo lahko delavci v pravosodju v vseh državah članicah odzivali na potrebe državljanov in podjetij po vsej EU ob upoštevanju istih standardov in vrednot.

3.6Skupina za temeljne pravice in pravno državo v EESO od svoje ustanovitve leta 2018 namenja pozornost stališčem deležnikov glede vprašanj, ki se nanašajo na kakovost in neodvisnost sodstva. EESO se strinja, da imajo dobro usposobljeni delavci v pravosodju pomembno vlogo pri krepitvi kulture pravne države in ohranjanju same pravne države s spodbujanjem evropskih vrednot in načel, kot je neodvisnost sodstva, ter podpiranjem dejanskega spoštovanja temeljnih pravic na ravni EU in nacionalni ravni.

4.Posebne ugotovitve

4.1Pozdravljamo stalno zavezanost temeljnemu usposabljanju delavcev v pravosodju v državah članicah, zlasti z upoštevanjem pravnega reda EU na področju pravne države in učinkovitim izvajanjem zavez držav članic glede temeljnih pravic (vključno s pravicami določenih ranljivih skupin, kot so otroci, invalidi ter žrtve nasilja na podlagi spola, rasizma in diskriminacije).

4.2Zaradi trenutnega dogajanja na trgu dela so vse bolj v ospredju vprašanja glede statusa in pravil, ki veljajo za delavce prek digitalnih platform. Odločitve sodišč v državah članicah se na tem področju razlikujejo pri podobnih ali enakih vprašanjih, celo v zadevah v zvezi z istim podjetjem, in so odvisne od pogleda na to vprašanje, ki se izoblikuje v posamezni državi. Nedavno je bil z novim zakonom v Španiji in upravnim sporazumom v Italiji tej vrsti delavcev priznan status zaposlenih. Zaradi enotnosti sodne prakse in ustreznega delovanja notranjega trga je zato treba zagotoviti smernice in usposabljanje za sodstvo v skladu s španskim in italijanskim stališčem.

4.3Poudarjeno je tudi, da je treba nadaljevati dejavnosti usposabljanja na področjih, ki se v okviru evropske agende za varnost obravnavajo kot problematična, na primer kibernetska kriminaliteta, organizirani kriminal in finančni kriminal, ki vplivajo na proračun EU, zlasti glede na novost, tj. ustanovitev Evropskega javnega tožilstva. To so zadeve, s katerimi bi se morali redno ukvarjati vsi deležniki, za ta namen pa bi bilo treba dodeliti ustrezne vire.

4.4V zvezi z zaščito finančnih in okoljskih interesov Unije EESO meni, da mora usposabljanje delavcev v pravosodju vključevati zaščito žvižgačev, katerih pravice so še vedno premalo poznane in ki s prijavami pomembno prispevajo k preprečevanju zlorab v povezavi z goljufijami in korupcijo ter vsakršnih kršitev pravic, ki jih zagotavlja Unija.

4.5Eno najpomembnejših vprašanj bo povezano z napredkom pravosodnega sektorja na digitalnem področju. EESO ugotavlja, da obstajajo velike razlike na nacionalni ravni in da so pravosodni sistemi v državah članicah na različnih stopnjah digitalizacije. Predlagana strategija upošteva nacionalne pristojnosti in spoštuje načelo subsidiarnosti. Obenem je pomembno, da si vse države članice prizadevajo za zmanjšanje obstoječih vrzeli v digitalizaciji ne le z zagotavljanjem naložb v infrastrukturo, temveč tudi v kompetence delavcev v pravosodju, ki bodo morali digitalno preobrazbo udejanjiti.

4.6Brez digitalizacije pravosodja na nacionalni ravni in naložb v usposabljanje delavcev v pravosodju, da bodo lahko digitalna orodja in tehnologije uporabljali pri svojem vsakdanjem delu, bo težko doseči tesnejše čezmejno sodelovanje med pravosodnimi organi. Poleg tega bo brez ustreznega in usklajenega vlaganja v usposabljanje, ki ne bo zajemalo le digitalnih kompetenc, temveč tudi ozaveščanje, težko reševati nove izzive (tako vprašanja, kot je ustrezna zaščita pravic posameznikov in osebnih podatkov v digitalnem prostoru, kot nova vprašanja, na primer kibernetska kriminaliteta).

4.7EESO v zvezi z digitalizacijo, zlasti pri uporabi orodij umetne inteligence v pravosodnem sistemu, priporoča posebno usposabljanje. Spoštovanje temeljnih pravic, preprečevanje diskriminacije, sojenje na podlagi kakovostnih podatkov in upoštevanje pristopa človeškega nadzora so med drugim vključeni v Evropsko etično listino za uporabo umetne inteligence v pravosodnih sistemih 2 . Izredno pomembno je, da se v okviru usposabljanja poskrbi za seznanjanje s temi načeli in njihovo spoštovanje.

4.8Dobrodošlo je priznanje, da bi moralo evropsko usposabljanje na področju pravosodja presegati pravno izobraževanje ter podpirati razvoj strokovnih znanj in spretnosti. Posebej opažamo poudarek na usposabljanju na področju sodnih veščin kot bistvenem elementu za učinkovitost pravosodja, odnos zaupanja med pravosodnimi sistemi in posamezniki ter zaupanje med delavci pri čezmejnem sodelovanju.

4.9Druga ključna točka, ki jo je treba obravnavati, je usposabljanje delavcev v pravosodju na dopolnjujočih se področjih, kot so etika, forenzika in psihologija, in zagotavljanje, da pravni strokovnjaki razumejo tehnične elemente, ki se splošno uporabljajo na različnih področjih zakonodaje EU, kot so okolje, infrastruktura ali finance/bančništvo.

4.10EESO ceni tudi osredotočenost na širši krog delavcev v pravosodju, ki uporabljajo pravo EU, kar vključuje predvsem sodnike, tožilce in sodno osebje, pa tudi poklice, kot so odvetniki, notarji, sodni izvršitelji, mediatorji, sodni tolmači/prevajalci, sodni izvedenci ter v nekaterih okoliščinah zaporniško osebje in uradniki za pogojni odpust. Kljub temu je treba posebno pozornost nameniti zelo raznolikim razmeram v državah članicah z različnimi posebnimi nacionalnimi okoliščinami, ki bi lahko precej otežile enotno izvajanje strategije.

4.11EESO se tudi strinja, da mora biti za dosego ciljev usposabljanje dovolj kakovostno in da je obvezno ocenjevanje potreb, pa tudi, da je treba delavcem v pravosodju omogočiti različne oblike učenja, ki vključujejo kombinacijo dejavnosti v živo v prostorih ponudnika, orodja za e-učenje in usposabljanje na delovnem mestu. Vendar je EESO zaskrbljen, da skupne metodologije in nacionalni ponudniki usposabljanja v zvezi s tem ne bodo zadostovali in da države članice kljub velikemu naboru virov, dobrih praks in vodnikov na ravni EU niso v celoti zavezane njihovi uporabi.

4.12Edinstvena vloga in rezultati Evropske mreže institucij za izobraževanje v pravosodju prinašajo sveže izkušnje, iz katerih se je mogoče veliko naučiti, EESO pa pozdravlja tudi osredotočenost na vlogo, ki bi jo morali imeti akterji na ravni EU pri spodbujanju in organizaciji čezmejnih dejavnosti usposabljanja, pri tem pa multiplicirati učinke usposabljanja.

4.13Evropsko usposabljanje na področju pravosodja ima pomembno vlogo tudi pri spodbujanju skupne kulture pravne države, in sicer z osredotočenjem na delavce v pravosodju zunaj EU ali s poudarkom na zagotavljanju, da novi delavci v pravosodju med svojim začetnim usposabljanjem pridobijo osnovno znanje o pravnem sistemu in pravni kulturi EU.

4.14EESO pozdravlja tudi prizadevanja Komisije za spodbujanje udeležbe delavcev v pravosodju iz držav nečlanic EU, zlasti regije Zahodnega Balkana, pri usposabljanju o pravnem redu EU ali čezmejnem pravosodnem sodelovanju. Nenehno poudarja 3 , da je treba podpirati pravno državo in neodvisnost sodstva v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za članstvo v EU.

4.15EESO opozarja, da se je treba zavedati izzivov, s katerimi se utegnejo po brexitu soočiti delavci v pravosodnem sistemu. To je zlasti pomembno v okviru sklenjenega sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, pa tudi za kazenski pregon in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah ter zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic.

4.16Nenazadnje EESO poudarja, da je treba za zagotovitev vzdržnosti predlaganih ukrepov poleg deležnikov iz pravosodja vanje vključiti tudi organizacije civilne družbe in poklicna združenja delavcev v pravosodju ter pravne aktiviste na določenih področjih (okolje, javna naročila, zdravstvo, varstvo potrošnikov, pravice delavcev, odnosi med delodajalci in delojemalci itd.). Široko sodelovanje civilne družbe in socialnih partnerjev lahko dodatno prispeva h krepitvi demokracije, človekovih pravic in pravne države.

V Bruslju, 16. aprila 2021

Aurel Laurenţiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

_____________

(1)      Mnenje EESO Dostop do pravnega varstva na nacionalni ravni v povezavi z ukrepi za izvajanje okoljske zakonodaje EU (sporočilo), UL C 129, 11.4.2018, str. 65 ; mnenje EESO Ukrepi EU za izboljšanje okoljske skladnosti in upravljanja, UL C 283, 10.8.2018, str. 83 ; mnenje EESO Uporaba Aarhuške konvencije – Dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah, EESO, str. 2 .

(2)       https://rm.coe.int/ethical-charter-en-for-publication-4-december-2018/16808f699c .

(3)      Mnenje EESO Okrepitev pristopnega procesa – verodostojna perspektiva EU za Zahodni Balkan, str. 9 , in mnenje EESO Strategija širitve EU, str. 1 .