Evropski ekonomsko-socialni odbor
INT/874
Digitalna zdravstvena pismenost
MNENJE
Evropski ekonomsko-socialni odbor
Digitalna zdravstvena pismenost – državljanom prijazno zdravstvo v Evropi v času demografskih sprememb
(mnenje na lastno pobudo)
Poročevalka: Renate HEINISCH
|
Sklep plenarne skupščine
|
20. 9. 2018
|
|
Pravna podlaga
|
člen 32(2) Poslovnika
|
|
|
mnenje na lastno pobudo
|
|
|
|
|
Pristojnost
|
strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
|
|
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine
|
7. 3. 2019
|
|
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju
|
21. 3. 2019
|
|
Plenarno zasedanje št.
|
542
|
|
Rezultat glasovanja
(za/proti/vzdržani)
|
153/0/2
|
1.Sklepi in priporočila
1.1Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira prizadevanja Evropske komisije, da se digitalni zdravstveni pismenosti v okviru agende e-zdravje nameni pomembna prednostna vloga. EESO priporoča oblikovanje krovne strategije EU, ki bo natančno spremljala jasne cilje zdravstvene pismenosti, da bi podprli pravice ljudi na področju zdravja in preprečili neenakosti zaradi digitalnih naprav.
1.2EESO podpira rezultate projekta IC-Health
, pri čemer še posebej poudarja priporočila, da bi v prizadevanja vključili aktivne državljane. Priporoča nadaljnje izvajanje projekta, da bi zaključili programe spletnega usposabljanja, ki že potekajo.
1.3EESO poudarja, da različne generacije potrebujejo različne pristope za izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti, odvisno od tega, koliko uporabljajo digitalna orodja v vsakdanjem življenju. V razvoj digitalnih informacijskih virov je treba vključiti državljane vseh starostnih skupin, kultur in različnih vrst invalidnosti ter migrante. Osredotočiti bi se bilo treba na ljudi starejše generacije, katerih dobro počutje in zdravstveno varstvo se vse pogosteje obravnavata.
1.4EESO priporoča, naj prizadevanja vključujejo tudi digitalne informacije o zdravilih in medicinskih pripomočkih ter naj se k sodelovanju pritegnejo vse organizacije, ki bi lahko k temu prispevale. Poleg tega priporoča, naj se povežejo prizadevanja Evropske agencije za zdravila (EMA), vodij agencij za zdravila (HMA) in Evropske komisije.
1.5EESO podpira stališče, da bi bilo treba rešitve e-zdravja uporabiti kot stroškovno učinkovito orodje v sistemih zdravstvenega varstva. Privlačna digitalna orodja bi lahko povečala dojemljivost ljudi za uporabo digitalnih medijev.
1.6EESO vseeno poudarja, da bo prednosti digitalnih storitev mogoče v celoti izkoristiti le, če bodo ljudje sposobni dostopati do informacij in jih ustrezno presojati. Bralne spretnosti in osnovno znanje matematike sta glavna pogoja za zdravstveno pismenost državljanov, kar morajo doseči že med šolanjem, da bodo ustrezno usposobljeni.
1.7EESO poudarja, da je treba v akcijskem načrtu za e-zdravje spodbujati obsežno sodelovanje in zajeti celotno življenjsko dobo ljudi. Na lokalni ravni so izhodiščna točka za zagotavljanje digitalne zdravstvene pismenosti vrtci in šole. Vzgojitelji, učitelji, starši in stari starši bi morali skupaj z ustreznim osebjem v zdravstvenih službah (npr. zdravniki, babicami, medicinskimi sestrami, farmacevti in oskrbovalci) oblikovati pobude za izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti. Zdravstveno pismenost pacientov je mogoče povečati zlasti s tesnim sodelovanjem med zdravniki (splošnimi zdravniki) in farmacevti. Te izkušnje je treba vključiti v nadaljnji razvoj akcijskega načrta. Države članice morajo pripraviti in izvajati akcijski načrt za izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti.
2.Uvod
2.1Digitalne informacije imajo vse pomembnejšo vlogo v družbi. Digitalna zdravstvena pismenost državljanov je bistvena za uspešno uvajanje e-zdravja. Zdravstvena pismenost pomeni sposobnost poiskati, razumeti, oceniti in uporabiti informacije v zvezi z zdravstvenim varstvom, preprečevanjem bolezni in spodbujanjem zdravja. Za to so potrebne tako osebne kompetence kot ugodni okvirni pogoji, na primer zagotavljanje informacij v razumljivem jeziku. To so začetni koraki, uporaba interneta v ta namen pa zahteva dodatna znanja in spretnosti.
2.2Digitalno zdravstveno pismenost je mogoče opisati na zelo pragmatičen način: ne gre toliko za to, da poiščemo informacije v zvezi z zdravjem, kot za to, da vemo, kje jih poiskati in ali znamo v virih, ki so nam dostopni, najti ustrezne in koristne ter zanesljive informacije.
2.3„Digitalna zdravstvena orodja“ se nanašajo na digitalne storitve, ki uporabnikom nudijo splošne zdravstvene informacije, zdravstvene aplikacije (nadaljnje ukrepanje in spremljanje zdravljenja), orodja, ki bodo ljudem pomagala, da ostanejo doma (spremljanje na daljavo za starejše), skupne zdravstvene kartoteke, digitalna orodja za zdravstvene delavce (storitev varnega sporočanja, telemedicina, strokovno mnenje na daljavo) in splošne digitalne zdravstvene informacije.
2.4Leta 2012 je Evropska komisija objavila akcijski načrt, v katerem je navedla ovire za polno uporabo digitalnih rešitev v evropskih zdravstvenih sistemih. Izvaja se pod naslovom Akcijski načrt za e-zdravje za obdobje 2012–2020 – Inovativno zdravstveno varstvo za 21. stoletje.
2.5Cilji tega akcijskega načrta za e-zdravje so bili aprila 2018 dopolnjeni s Sporočilom o omogočanju digitalne preobrazbe zdravstva in zdravstvenega varstva na enotnem digitalnem trgu; krepitev vloge državljanov in oblikovanje bolj zdrave družbe.
2.6V tem sporočilu je navedeno poročilo o zdravstvenem stanju v EU, ki ugotavlja, da lahko samo s temeljitim premislekom o prenovi naših zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe zagotovimo, da bodo še naprej ustrezali namenu. Eden od stebrov je uvajanje digitalnih rešitev za zdravje in oskrbo. Ta digitalna orodja omogočajo, da se znanstvena spoznanja uporabijo kot pomoč državljanom, da ostanejo zdravi.
2.7EU finančno podpira raziskave in inovacije na področju digitalnih rešitev za zdravstvo in zdravstveno varstvo prek programa Obzorje 2020 in javno-zasebnih partnerstev. Komisija je v vmesnem pregledu izvajanja strategije za enotni digitalni trg napovedala, da namerava sprejeti nadaljnje ukrepe na treh področjih:
-varen dostop državljanov do svojih podatkov in izmenjava zdravstvenih podatkov prek meja;
-boljši podatki za napredek pri raziskovanju, preprečevanju bolezni in personaliziranem zdravstvenem varstvu ter oskrbi;
-digitalna orodja za večjo vlogo državljanov in oskrbo, osredotočeno na posameznika.
Poleg tega je treba države članice spodbujati, da razvijejo mehanizme za prepoznavanje in, kolikor je to mogoče, odstranjevanje spletnih strani z napačnimi informacijami oziroma zagotavljanje, da se bodo zaupanja vredne spletne strani v iskalniku prikazale najprej.
2.8Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je v svojem poročilu HEN-57 objavil zelo obsežen pregled projektov in njihovih rezultatov. Avtorji v zaključku navajajo, da je za zdravstveno pismenost bistvenega pomena pridobivanje znanj in spretnosti v vseh življenjskih obdobjih, tudi pri predšolski vzgoji, šolskem izobraževanju in izobraževanju odraslih. Priporočajo politične pobude, s katerimi bi v državah članicah spodbujali oblikovanje celostne politike zdravstvene pismenosti ter razvoj, izvajanje in dosledno ocenjevanje dejavnosti, ki so z njo povezane, ter tako državljanom in družbi prikazali njene koristi.
2.9Evropska komisija je vključila programe za večjo digitalno zdravstveno pismenost v svoje raziskovalne strategije, poleg tega pa je financirala pomembne projekte v okviru sedmega okvirnega programa in programa Obzorje 2020.
2.10Znano je, da so starejši ljudje in/ali ljudje z nižjo izobrazbo manj digitalno pismeni na področju zdravja. To vpliva na njihovo sodelovanje pri lastnem zdravstvenem varstvu in zmožnost iskanja zdravstvenih informacij. Rešitve za starejše generacije zagotavlja projekt IROHLA. EESO je že obravnaval mnoge vidike e-vključevanja (v skladu z izjavo iz Rige).
2.11V projektu IC-Health je zajeto veliko analiz in virov o digitalni zdravstveni pismenosti. Projekt je namenjen ustvarjanju niza množičnih odprtih spletnih tečajev (MOOC) za izboljšanje digitalne zdravstvene pismenosti evropskih državljanov ter za spodbujanje njenega razumevanja in tega, kako se lahko uporabi za izboljšanje rezultatov na področju zdravja. Povzetek rezultatov projekta je v pripravi.
3.Splošne ugotovitve
3.1Ob priznanem družbenem izzivu, ki ga prinašajo demografske spremembe, se vse pogosteje zastavlja vprašanje spodbujanja pismenosti ter znanj in spretnosti. Zaradi hitrega staranja družbe in da bi ohranili vzdržnost sistemov zdravstvenega varstva in oskrbe, je treba spodbujati digitalno pismenost vsega prebivalstva, poleg tega pa zagotoviti dodatno usposabljanje zdravstvenih delavcev in oskrbovalcev, da bodo njihova znanja in spretnosti skladna z novimi potrebami, ter najustreznejše upravljanje odhodkov za zdravstvo.
3.2EESO podpira dejavnosti Komisije za krepitev vloge državljanov, ki so osredotočene na preoblikovanje zdravstvenega sistema. Vendar meni, da je treba državljanom hkrati omogočiti, da bodo ta digitalna orodja znali uporabljati. V vseh državah članicah je treba izvajati akcijski načrt za izboljšanje zdravstvene pismenosti in digitalne zdravstvene pismenosti.
3.3Nekatere evropske države, ki so zaskrbljene nad rezultati primerjalne študije OECD, so izvedle svoje študije. V Franciji je bilo med letoma 2004–2005 3,1 milijona odraslih oseb, ki so sodile v skupino funkcionalno nepismenih (9 % delovno aktivnega prebivalstva). V študiji, opravljeni v Združenem kraljestvu leta 2011, je bilo ugotovljeno, da je 14,9 % (več kot 5 milijonov) britanskih državljanov funkcionalno nepismenih. Študija v Nemčiji je pokazala, da je 4,5 % ljudi v starostni skupini od 18 do 64 let popolnoma nepismenih, pri čemer je v tej starostni skupini funkcionalno nepismenih 10 % ljudi. Skupno število popolnoma oziroma funkcionalno nepismenih prebivalcev znaša 7,5 milijona. Ta dejstva je treba upoštevati v razpravi o digitalni zdravstveni pismenosti.
3.4EESO poudarja, da je treba zagotoviti sodelovanje vseh poklicev s področja izobraževanja, raziskav in zdravja. Člani EESO bi morali to sodelovanje spodbujati prek svojih organizacij. Cilj vseh prizadevanj mora biti povečati ozaveščeno in ustrezno uporabo digitalnih orodij v vseh delih družbe.
3.5EESO priporoča, naj se pri nadaljnjem izvajanju prednostnih nalog Evropske komisije za e-zdravje, katerega namen je doseči večjo ozaveščenost o rešitvah e-zdravja, ki so bile objavljene v sporočilu iz aprila 2018, opre na rezultate projekta IC-Health. Ukrepe in zaključke tega projekta ter izkušnje, pridobljene pri spletnih tečajih MOOC, bi bilo treba upoštevati v programu Obzorje 2020.
3.6Pomembno je, da so v postopke v zvezi z digitalno zdravstveno pismenostjo vključeni državljani vseh starostnih skupin, kultur in različnih vrst invalidnosti. EESO poleg tega priporoča, naj se v razvoj novih digitalnih orodij vključijo tudi zdravstveni delavci in delavci na domu, da bi jih pridobili za spremembe v njihovem delovnem okolju in upoštevali njihove potrebe. To vključuje tudi usposabljanje in nadaljnje izobraževanje medicinskih sester.
3.7EESO podpira pobudo organizacije Friends of Europe, da bi razmislili o prenovi zdravstvenega sistema v Evropi in razvili zamisli za „pametne (ne)naložbene izbire v zdravstvu“. Njen namen je, da bi prepoznali in odpravili neučinkovite ukrepe v sistemu zdravstvenega varstva ter tako zagotovili, da bodo dodatna sredstva, ki so na voljo, prispevala k še boljšim rezultatom na področju zdravja.
3.8EESO podpira zamisel organizacije Friends of Europe, da bi ustanovili delovno skupino za vzgojo zdravih državljanov vseh starostnih skupin v skladu s priporočili Evropskega sveta iz leta 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. Vsakdo mora poznati „elemente zdravega duha, telesa in življenjskega sloga“, kar je dobra podlaga za sodelovanje in aktiviranje državljanov. Države članice bi morale to obravnavati kot medsektorsko prednostno nalogo, ki bi zajemala izobraževanje, zdravstvo, socialno politiko in politiko zaposlovanja, ter kot ključni mehanizem za zmanjšanje stroškov zdravstvenega varstva in izboljšanje rezultatov na področju zdravja. Čeprav se na primer ob zaprtju bolnišnice vedno pojavi določena mera kritik, je zaprtje včasih potrebno, če institucija ni več stroškovno učinkovita ali ne zagotavlja obljubljene oskrbe. Z avtomatizacijo se postopek organizacije oskrbe lahko poenostavi. Na primer, v nedavnem pilotnem projektu, ki je potekal v treh bolnišnicah v Združenem kraljestvu, so bili virtualni pomočniki, ki so delovali s pomočjo umetne inteligence, pri upravljanju rutinskih napotitev in rezultatov testov osemkrat bolj produktivni kot pa bolnišnično administrativno osebje.
3.9Informirani državljani si prizadevajo za izboljšanje svojega zdravja. To vodi do bolj zdravega načina življenja, bolj množičnega cepljenja, zdravega staranja, večjega upoštevanja navodil zdravljenja, večje uporabe storitev za preprečevanje tveganega vedenja. Digitalna orodja bi bila lahko koristna na področju terapevtskega izobraževanja, saj bi se ljudje s kroničnimi boleznimi bolj zavedali, kako poteka njihovo zdravljenje.
3.10EESO je že poudaril pomen digitalne zdravstvene pismenosti na področju cepljenja, ki omogoča dostop do digitalnih informacij o cepivih in njihovo razumevanje.
3.11Digitalne storitve lahko pomagajo zlasti nizko usposobljenim ljudem, ki so na primer nepismeni ali imajo težave z branjem, in slabovidnim, če se informacije posredujejo prek videoposnetkov ali podcastov. Na ta način bi lahko podprli tudi programe za migrante z omejenim znanjem jezika države gostiteljice. Predvideti bi bilo treba ustrezne ukrepe in vire, ki bi tem skupinam omogočili dostop do digitalnih zdravstvenih orodij.
3.12Ljudje, ne glede na starost in stanje, morajo biti sposobni uporabljati tovrstne digitalne vire (spletišča, aplikacije) za iskanje odgovorov na svoja vprašanja in za upravljanje lastnih zdravstvenih podatkov (npr. receptov, ki jih nadzirajo zdravstveni delavci, digitalnih zdravstvenih podatkov, digitalnih informacij o zdravilih, ki jih jemljejo, itd.). Zdravstvene zavarovalnice bi morale na primer sistematično izobraževati osebe, ki so pri njih zavarovane. V pobudi EESO so obravnavani nadaljnji ukrepi v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem.
3.13V šolskih programih in drugih oblikah izobraževanja za otroke in mladostnike bi bilo treba spodbujati tudi dialog med generacijami. Pri tem bi bilo treba predstaviti projekte, kot je nemška bralna ustanova.
3.14EESO predlaga razpravo o tem, ali bi se lahko splošne informacije o zdravju razširjale prek delodajalcev. Ljudje pogosto na delovnem mestu uporabljajo digitalna orodja. Usposabljanje o preprečevanju nesreč na delovnem mestu je postalo nekaj običajnega in bi se lahko razširilo tudi na informacije o zdravju.
3.15EESO ponavlja svoje stališče, da je zelo pomembno usposabljati paciente o tem, kako dostopajo do svojih podatkov, ki so zdaj v številnih primerih „zaseženi“ v zdravstvenih informacijskih sistemih, in kako jih uporabljajo, kar je bilo še okrepljeno s splošno uredbo o varstvu podatkov, ter da je bistvenega pomena, da se znanje o e-zdravju vključi v načrte usposabljanja za zdravstvene delavce.
4.Posebne ugotovitve
4.1Infrastruktura
4.1.1Evropska komisija je uvedla več programov za izboljšanje tehnične infrastrukture in omogočanje čezmejnega sodelovanja.
4.1.2Rezultati raziskave v okviru projekta IC-Health so na primer ponekod pokazali, da mladi in ljudje, ki so manj pismeni, raje uporabljajo mobilne naprave kot spletne vire na računalniku. EESO predlaga, da se ti vidiki nadalje preučijo in vključijo v ugotovitve, na katerih bodo temeljili prihodnji programi.
4.2Evropska komisija, Evropska agencija za zdravila in vodje agencij za zdravila so začeli postopek, na podlagi katerega bodo opredelili temeljna načela za elektronske informacije o zdravilih. V številnih državah članicah že obstajajo podatkovne zbirke z elektronskimi informacijami o zdravilih, ki so pacientom prijazne in jih je potrdil regulativni organ. EESO je podrobno predstavil pomen zanesljivih elektronskih informacij o zdravilih že v mnenju o temi „Na poti k digitalnemu zdravstvu – elektronske informacije za varno uporabo zdravil“. Ta pristop in pozornost, usmerjena v zanesljivost digitalnih informacij, bi morala veljati tudi za medicinske pripomočke.
4.3EESO meni, da se lahko te informacije poleg že obravnavanih virov uporabijo za izboljšanje zdravstvene pismenosti. Uporabili bi lahko na primer informacije o zdravilih, ki jih je odobril regulativni organ. Tako bi imeli vedno na voljo najnovejše informacije o zdravilih in oblikah zdravljenja. EESO meni, da je na ta način mogoče zagotoviti varno in učinkovito uporabo zdravil, večje upoštevanje navodil zdravljenja in njegov optimalen izid.
4.4Potreba po nadaljnjih raziskavah
4.4.1Tehnične raziskave in tehnični razvoj
4.4.1.1EESO priporoča, naj se sinergija doseže z dodatnimi javno-zasebnimi partnerstvi, ki bodo vključevala ljudi vseh starosti iz različnih okolij, da bi oblikovali privlačne digitalne informacijske vire in druga digitalna orodja, ki bodo sledila komercialnim digitalnim informacijskim virom, družbenim medijem in digitalni zabavi ter se bodo, na primer, lahko uporabljala pri izvajanju ukrepov, ki jih predlaga Evropska komisija. Partnerstva morajo delovati v skladu z listino o zanesljivosti podatkov in pri njih ne sme priti do navzkrižja interesov.
4.4.2Izobraževalni vidiki
4.4.2.1Uporaba interneta se med različnimi družbenimi in starostnimi skupinami zelo razlikuje. Veliko jih uporablja družbena omrežja, virov informacij pa ne. Malo jih je, ki nikoli ne uporabljajo interneta. V skladu s prejšnjimi pobudami EESO bi bilo treba začeti raziskave, da bi odgovorili na naslednja vprašanja:
-Kako lahko spodbujamo stalno aktivno učenje o tem, kako poiskati informacije in kako razlikovati med zanesljivimi in nezanesljivimi digitalnimi viri (npr. s spodbujanjem množičnih odprtih spletnih tečajev v okviru projekta IC-Health)? Za reševanje tega vprašanja so potrebni ukrepi za množično podporo in usposabljanje, saj 47 % delovne sile v EU nima dovolj digitalnega znanja in spretnosti.
-Kako lahko zagotovimo vire (npr. razvedrilne metode), ki bodo povečali zanimanje ljudi za uporabo zanesljivih digitalnih virov informacij?
-Kako lahko podpremo prenos uspešnih programov? Primer je inovativno zdravstveno zavarovanje v Franciji, imenovano „Sophia“, ki je namenjeno bolnikom s sladkorno boleznijo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo in temelji na zdravstvenem mentorstvu. Program Sophia se zgleduje po tujih poskusih na področju upravljanja bolezni, ki so bili opravljeni v ZDA, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
-Kakšno vlogo imajo lahko različne izobraževalne ustanove (univerze, centri za izobraževanje odraslih ipd.) pri utrjevanju raznolikih znanj in spretnosti, ki so potrebni, npr. sposobnosti za delo z novimi tehnologijami, za vključevanje in upravljanje lastnega zdravja na način, ki koristi družbi, ter za posredovanje socialnega in tehničnega strokovnega znanja?
-Kako se lahko uporabi obstoječe gradivo (npr. podatki o zdravilih, ki jih je odobril regulativni organ)?
-Kako lahko spodbujamo izmenjavo znanja in izkušenj o zdravstveni pismenosti in digitalnih spretnostih med generacijami?
4.4.2.2S projektom IC Health je bil oblikovan nov pristop k učenju in poučnemu razvedrilu: da bi razumeli, kako prihaja do sprememb v odnosu in vedenju, je očitno, da je treba izvajati bolj nadzorovane poskuse za odkrivanje kognitivnih in/ali afektivnih dejavnikov, s katerimi se dosežejo učinki poučnega razvedrila, in opredeliti okoliščine, kjer to lahko prinese rezultate.
4.4.3Potreba po širši strategiji zdravstvene pismenosti:
-Zdravstvena pismenost se nanaša na posebno ozadje in vsebino. Zaželeno je, da bi sprejeli strategijo zdravstvene pismenosti v Evropi, s katero bi podprli pravice državljanov na področju zdravja in se pri tem osredotočili tudi na digitalno zdravstveno pismenost v njihovem celotnem življenju.
-Digitalna zdravstvena pismenost združuje digitalne spretnosti in zdravje, za oboje pa je potrebno posebno izobraževanje in usposabljanje.
-Sprejeti je treba strategijo in izvedbeni načrt.
4.4.4Potreba po enakem dostopu do interneta:
-Digitalni svet je dostopen samo tistim, ki imajo dostop do interneta. Kako lahko odpravimo digitalni razkorak v Evropi, ko nekatere regije, otoki in podeželje nimajo dostopa do interneta, kar pomeni, da ljudje v prihodnosti ne bodo imeli dostopa do digitalnega zdravstvenega varstva? Evropa in države članice morajo izvesti obsežne naložbe, s katerimi bi vsem zagotovili dostop do interneta, da bodo tako vsi lahko imeli koristi od razvoja.
-Veliko javnih storitev je samo na spletu in so za njihovo uporabo potrebna posebna znanja, spretnosti in viri. Digitalna razkorak lahko poveča neenakosti v evropskih socialnih družbah.
-Okolica, življenjsko okolje, skupnosti in mesta lahko državljanom olajšajo odprt in brezplačen dostop do interneta ter jim tako omogočijo aktivno sodelovanje v družbi.
-Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva bi lahko prispevala k temu, da bi imeli vsi v Evropi brezplačen dostop do interneta.
-Dostop do interneta je človekova pravica, kadar se vlade tako močno opirajo na digitalne storitve.
V Bruslju, 21. marca 2019
Luca JAHIER
predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora
