PRIPOROČILO KOMISIJE

z dne 18.3.2026

o opredelitvi inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi

EVROPSKA KOMISIJA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sporočilo Komisije o kompasu EU za konkurenčnost 1 opozarja, da so inovacije ključno gonilo konkurenčnosti in rasti v Uniji.

(2)Za spodbujanje prihodnje gospodarske rasti je potreben nov model konkurenčnosti, temelječ na produktivnosti, ki izhaja iz inovacij. Inovativna podjetja, inovativna zagonska podjetja in inovativna podjetja v razširitveni fazi, zlasti na področju globoke tehnologije, imajo ključno vlogo pri razvoju in trženju inovativnih tehnologij, kar pomeni, da so osrednji del gospodarskih modelov, temelječih na inovacijah.

(3)Komisija je v svojem sporočilu Strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi 2 napovedala, da bo predlagala opredelitev inovativnih podjetij, zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi.

(4)Globokotehnološka podjetja, ki med drugim vključujejo podjetja s področja strateških tehnologij, kot so digitalne tehnologije, biotehnologija in čiste tehnologije, so še posebej pomembna za inovacije, saj prelomne znanstvene in tehnološke preboje pretvarjajo v proizvode in gospodarske panoge, ki jih je mogoče razširiti, ter pogosto ustvarjajo preobrazbene rešitve z znatnim dolgoročnim gospodarskim in družbenim učinkom. Zato bi morale opredelitve upoštevati posebne značilnosti globokotehnoloških podjetij, saj so njihovi razvojni cikli običajno daljši in kapitalsko intenzivnejši zaradi zapletenih raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, regulativnega potrjevanja in tehnološkega zorenja.

(5)Več držav članic je sprejelo različne pravne opredelitve inovativnih podjetij, zagonskih podjetij in podjetij v razširitveni fazi, Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 3 in Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta 4 pa za svoje namene določata tudi opredelitve na ravni Unije.

(6)Ukrepi inovacijske politike so zasnovani na ravni držav članic in Unije za podporo inovativnim podjetjem, inovativnim zagonskim podjetjem ali inovativnim podjetjem v razširitveni fazi. Če ni skupnih opredelitev, se lahko taki ukrepi uporabljajo nedosledno med državami članicami ter med Unijo in državami članicami. Posledica tega je lahko, da podjetja, ki so klasificirana kot inovativna podjetja, inovativna zagonska podjetja ali inovativna podjetja v razširitveni fazi v eni državi članici, ne izpolnjujejo pogojev za primerljive programe podpore v drugi državi članici, kar omejuje čezmejne dejavnosti in širitev na enotnem trgu. Taka pravna negotovost je lahko eden od številnih razlogov, ki zadevna podjetja odvračajo od poslovanja ali selitve med državami članicami. V skladu z logiko enotnega trga EU brez notranjih meja in da se institucijam Unije in državam članicam zagotovi enotna referenca, bi uporaba skupnih opredelitev inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi pripomogla k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev pri obravnavi podjetij po vsej Uniji.

(7)Skupne opredelitve so potrebne tudi zaradi obsežne interakcije med nacionalnimi ukrepi in ukrepi Unije za pomoč inovativnim podjetjem, inovativnim zagonskim podjetjem in inovativnim podjetjem v razširitveni fazi. Poleg tega bi Komisija, države članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIS) z uporabo iste opredelitve izboljšali usklajenost, doslednost in učinkovitost politik, namenjenih inovativnim podjetjem, inovativnim zagonskim podjetjem in inovativnim podjetjem v razširitveni fazi, ter tako omejili tveganje izkrivljanja konkurence, povezano z neenakim dostopom do javne podpore 5 .

(8)Komisija je že določila opredelitve, ki omogočajo klasifikacijo podjetij po velikosti, pri čemer razlikuje med malimi in srednjimi podjetji (MSP), malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikimi podjetji. Opredelitve inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi nikakor ne bi smele postavljati pod vprašaj teh uveljavljenih klasifikacij. Kadar je ustrezno, bi morale opredelitve inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi temeljiti na uveljavljenih merilih za MSP in podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, vključno s pragovi velikosti in strukturnimi značilnostmi.

(9)Da bi te opredelitve služile predvidenim namenom, bi morale odražati posebne značilnosti zelo specifične skupine podjetij, in sicer inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi, ter temeljiti na objektivnih merilih in pragovih. Zato morajo te opredelitve pojmov temeljiti na zlahka uporabnih merilih, kot so naložbe v inovacijske dejavnosti, starost, velikost ali rast.

(10)V skladu s splošno uporabljanimi mednarodnimi klasifikacijami bi bilo treba „inovacije“ opredeliti kot nov ali izboljšan proizvod, storitev ali proces, ki se znatno razlikuje od prejšnjih različic in je na voljo potencialnim uporabnikom.

(11)Inovacijske dejavnosti so razvidne iz prizadevanj na področju raziskav in razvoja, ki ustrezajo organiziranim in namernim dejavnostim, namenjenim ustvarjanju novega znanja ter razvoju novih ali izboljšanih proizvodov, storitev in procesov. Dejavnosti raziskav in razvoja bi bilo treba opredeliti v skladu z mednarodnimi klasifikacijami 6 , ki se splošno uporabljajo, in pravili Unije. Strateška zavezanost podjetja raziskovalnim in razvojnim dejavnostim se lahko dokaže s sredstvi, vloženimi v te dejavnosti, bodisi kot delež stroškov poslovanja bodisi kot delež prihodkov, kar je splošno znano kot intenzivnost raziskav in razvoja.

(12)Podjetje je lahko inovativno, tudi če ne vlaga v raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato bi se moralo podjetje šteti za inovativno tudi, če lahko dokaže, da je v zadnjih treh letih razvilo, razvija ali bo v bližnji prihodnosti z namenom trženja razvilo proizvode, storitve ali poslovne procese, ki so novi ali bistveno izboljšani v primerjavi z najsodobnejšimi v zadevnem sektorju in pomenijo tveganje za tehnološki ali industrijski neuspeh.

(13)Inovativna zagonska podjetja in inovativna podjetja v razširitveni fazi bi bilo treba opredeliti kot podskupino inovativnih podjetij, saj so inovacije osrednja razlikovalna značilnost, ki lahko upraviči diferencirano obravnavo politike, ciljno usmerjeno javno podporo in regulativne olajšave, ter jih ločuje od običajnih novih ali hitro rastočih podjetij, ki se širijo, ne da bi ustvarjala nove proizvode, storitve, tehnologije ali poslovne modele.

(14)Inovativna zagonska podjetja bi bilo treba opredeliti na podlagi meril, ki odražajo njihovo inovativno naravo, skupaj z omejitvami glede velikosti in starosti. Za zagotovitev čim večje skladnosti s Priporočilom Komisije 2003/361/ES 7 bi se morala za opredelitev inovativnega zagonskega podjetja uporabljati merila glede bilančne vsote in prometa za malo podjetje iz navedenega priporočila. Vendar je v smislu števila zaposlenih oseb primerneje določiti največje število zaposlenih na 99, saj lahko to številnim inovativnim zagonskim podjetjem, zlasti v sektorjih globoke tehnologije in sektorjih z veliko intenzivnostjo, omogoči, da v zgodnji fazi rasti oblikujejo večje multidisciplinarne skupine. Omejitev starosti na deset let za inovativna zagonska podjetja je primerna tudi zato, da se zajamejo zagonska podjetja, zlasti globokotehnološka zagonska podjetja, ki bodo morda potrebovala daljše cikle raziskav in razvoja, kapitalsko intenzivne razvojne faze ter postopke regulativnega potrjevanja in več časa, preden bodo začela ustvarjati prihodke.

(15)Inovativna podjetja v razširitveni fazi bi bilo treba opredeliti z merili, ki odražajo njihovo inovativno naravo, skupaj z dinamiko velikosti in rasti, na podlagi utemeljitve, na kateri temelji kvantitativna opredelitev OECD za podjetja v razširitveni fazi, določena v splošno uporabljenih klasifikacijah. Da bi lahko razlikovali med inovativnimi podjetji v razširitveni fazi in bolj uveljavljenimi podjetji, je primerno določiti največjo velikost za podjetja, ki kotirajo na borzi, in sicer na podlagi praga, določenega za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Priporočilu (EU) 2025/1099 8 . Poleg tega je treba za zagotovitev, da bo opredelitev inovativnih podjetij v razširitveni fazi zajela dovolj zrela podjetja in se ne bo prekrivala z opredelitvijo inovativnih zagonskih podjetij, uporabiti minimalni promet ali bilančno vsoto na podlagi ustreznih pragov, določenih za srednja podjetja v Priporočilu 2003/361/ES 9 –

PRIPOROČA: 

1.To priporočilo se nanaša na opredelitev inovativnih podjetij, inovativnih zagonskih podjetij in inovativnih podjetij v razširitveni fazi, ki se uporablja v politikah Unije znotraj Unije in Evropskega gospodarskega prostora.

2.Države članice, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropski investicijski sklad (EIF) naj:

(a)pri sprejemanju zakonodajnih ukrepov, ukrepov politike ali finančne podpore ali izvajanju programov, namenjenih inovativnim podjetjem, inovativnim zagonskim podjetjem in inovativnim podjetjem v razširitveni fazi, uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge;

(b)uporabljajo opredelitve pojmov iz Priloge za zbiranje podatkov o inovativnih podjetjih, inovativnih zagonskih podjetjih in inovativnih podjetjih v razširitveni fazi.

3.To priporočilo je naslovljeno na države članice, EIB in EIF.

4.Države članice, EIB in EIF so pozvani, da Komisijo obvestijo o vseh ukrepih, ki jih sprejmejo za uveljavitev tega priporočila.

V Bruslju, 18.3.2026

(1)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Kompas za konkurenčnost za EU (COM(2025) 30 final) z dne 29. januarja 2025.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi (COM(2025) 270 final) z dne 28. maja 2025.

(3)    Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/651/oj).

(4)    Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013 (UL L 170, 12.5.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/695/oj).

(5)    To ne posega v dodatne ali drugačne zahteve, ki se lahko naložijo za doseganje ciljev prihodnjih političnih pobud.

(6)    Na primer OECD, Frascati Manual 2015 (Priročnik Frascati 2015), Guidelines for Collecting and Reporting Data on Research and Experimental Development (Smernice za zbiranje in sporočanje podatkov o raziskavah in eksperimentalnem razvoju).

(7)    Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).

(8)    Priporočilo Komisije (EU) 2025/1099 z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (UL L, 2025/1099, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2025/1099/oj ).

(9)    Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (Besedilo velja za EGP) (notificirano pod dokumentarno številko C(2003) 1422) (UL L 124, 20.5.2003, str. 36,    
ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj ).

PRILOGA

1.Uvod

V tem priporočilu se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„stroški poslovanja“ pomenijo stroške, ki jih ima podjetje med običajnim poslovanjem, in obsegajo vse stroške, potrebne za proizvodnjo blaga in opravljanje storitev v obračunskem obdobju, vključno s stroški za osebje, material, pogodbene storitve, komunikacije, energijo, vzdrževanje, najemnine in administracijo, ne vključujejo pa finančnih in davčnih postavk;

(b)„čisti prihodki od prodaje“ pomeni znesek, ki izhaja iz prodaje proizvodov in opravljanja storitev po odbitku prodajnih rabatov, davka na dodano vrednost in drugih davkov, neposredno povezanih s prometom;

(c)„raziskave in razvoj“ pomenijo vsako delo, ki spada v kategorijo temeljnih raziskav, industrijskih raziskav ali eksperimentalnega razvoja, kot je opredeljeno v členu 2, točke (84), (85) in (86) Uredbe (EU) št. 651/2014 1 ;

(d)„podjetje“ pomeni subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravno obliko, vključno s partnerstvi ali združenji, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost.

2.Inovativna podjetja

2.1.„Inovativno podjetje“ je podjetje, ki izpolnjuje vsaj eno od naslednjih meril:

(a)njegovi stroški raziskav in razvoja so v vsaj enem od treh predhodnih obračunskih let znašali vsaj 10 % njegovih skupnih stroškov poslovanja ali vsaj 5 % njegovih skupnih čistih prihodkov od prodaje;

(b)njegov cilj je trženje in v zadnjih treh obračunskih letih je razvilo, razvija ali bo v bližnji prihodnosti razvilo proizvode, storitve ali poslovne procese, ki so novi ali bistveno izboljšani v primerjavi z najsodobnejšimi v zadevnem sektorju in pomenijo tveganje za tehnološki ali industrijski neuspeh.

2.2.Za določitev zneska stroškov raziskav in razvoja iz točke 2.1(a) bi bilo treba upoštevati naslednje stroške:

(a)stroške osebja, vključno s stroški raziskovalcev, tehnikov in drugega podpornega osebja v obsegu, v katerem so zaposleni pri projektih na področju raziskav in razvoja;

(b)stroške instrumentov in opreme v obsegu in za obdobje uporabe v projektih na področju raziskav in razvoja. Kadar se ti instrumenti in oprema ne uporabljajo samo za te projekte skozi njihovo celotno življenjsko dobo, se lahko štejejo za upravičene samo stroški amortizacije, ki so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel in ustrezajo trajanju projekta;

(c)stroške zgradb in zemljišč v obsegu in za obdobje uporabe v projektih na področju raziskav in razvoja; za stavbe se upoštevajo samo stroški amortizacije, ki ustrezajo trajanju projektov in so izračunani na podlagi splošno sprejetih računovodskih načel, za zemljišča pa stroški komercialnega prenosa ali dejansko nastali stroški kapitala;

(d)stroške pogodbenih raziskav, znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, ter stroške svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekte na področju raziskav in razvoja;

(e)dodatne režijske stroške in druge stroške poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih proizvodov, ki so nastali neposredno zaradi projektov na področju raziskav in razvoja.

3.Inovativno zagonsko podjetje

„Inovativno zagonsko podjetje“ je podjetje, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)je inovativno podjetje v smislu točke 2;

(b)je neodvisno podjetje v smislu točke 5.1;

(c)je podjetje z manj kot 100 zaposlenimi, njegov letni promet ali letna bilančna vsota ali oboje pa ne presegata 10 milijonov EUR;

(d)deluje manj kot 10 let od svoje registracije.

4.Inovativna podjetja v razširitveni fazi

„Inovativno podjetje v razširitveni fazi“ je podjetje, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)je inovativno podjetje v smislu točke 2;

(b)je neodvisno podjetje v smislu točke 5.1;

(c)je podjetje, katerega letni promet ali bilančna vsota ali oboje presegata 10 milijonov EUR;

(d) je podjetje, katerega število zaposlenih ali prihodki so se v predhodnih dveh letih letno povečali v povprečju za več kot 20 %;

(e)izpolnjuje vsaj eno od naslednjih dveh meril:

(i)je podjetje, ki zaposluje manj kot 750 oseb;

(ii)ne kotira na borzi.

5.Vrste podjetij, ki se upoštevajo pri izračunu števila zaposlenih in finančnih zneskov

5.1.„Neodvisno podjetje“ je vsako podjetje, ki ni klasificirano kot partnersko podjetje v smislu točke 5.2 ali povezano podjetje v smislu točke 5.5.

5.2.„Partnerska podjetja“ so vsa podjetja, ki niso klasificirana kot povezana podjetja v smislu točke 5.4, pri čemer ima eno podjetje (podjetje višje v lastniški verigi) samo ali skupaj z enim ali več povezanimi podjetji v smislu točke 5.5 v lasti najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic drugega podjetja (podjetje nižje v lastniški verigi).

5.3.Podjetje se razen v primerih iz točke 5.4 ne obravnava kot inovativno zagonsko podjetje ali inovativno podjetje v razširitveni fazi, če najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic ni v neposredni ali posredni, skupni ali posamezni lasti enega ali več javnih organov.

5.4.Z odstopanjem od točke 5.2 se podjetje lahko obravnava kot neodvisno, torej kot podjetje, ki nima partnerskih podjetij, kljub temu da imajo najmanj 25 % kapitala ali glasovalnih pravic naslednji vlagatelji, če ti vlagatelji posamezno ali skupaj niso povezani z zadevnim podjetjem v smislu odstavka 5.5:

(a)javne investicijske družbe, skladi tveganega ali zasebnega kapitala, posamezniki ali skupine posameznikov, ki redno vlagajo lastniški kapital v podjetja, ki ne kotirajo na borzi (poslovni angeli), če je skupno vlaganje teh poslovnih angelov v isto podjetje manjše od 5 000 000 EUR;

(b)univerze ali neprofitni raziskovalni centri;

(c)institucionalni vlagatelji, vključno z regionalnimi razvojnimi skladi;

(d)avtonomni lokalni organi z letnim proračunom, manjšim od 10 milijonov EUR, in z manj kot 5 000 prebivalci.

5.5.„Povezana podjetja“ so podjetja, med katerimi obstaja eno od naslednjih razmerij:

(a)podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v drugem podjetju;

(b)podjetje ima pravico, da imenuje ali odstavi večino članov upravnega, upravljalnega ali nadzornega organa v drugem podjetju;

(c)podjetje ima pravico, da izvaja prevladujoč vpliv nad drugim podjetjem na podlagi pogodbe, podpisane s tem podjetjem, ali določbe v aktu o ustanovitvi ali statutu tega podjetja;

(d)podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi sporazuma z drugimi delničarji ali družbeniki tega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov v tem podjetju.

Domneva, da v podjetju ni prevladujočega vpliva, obstaja, če se vlagatelji iz točke 5.4 ne vključujejo neposredno ali posredno v upravljanje zadevnega podjetja, ne glede na svoje pravice kot delničarji podjetja.

5.5.1.Kot povezana se obravnavajo tudi podjetja, ki imajo katero od razmerij iz odstavka 5.5 z enim ali več drugimi podjetji ali s katerim koli od vlagateljev iz točke 5.4.

5.5.2.Tudi podjetja, ki imajo katero od razmerij iz točke 5.5 prek fizične osebe ali skupine fizičnih oseb, ki delujejo usklajeno, se obravnavajo kot povezana podjetja, če opravljajo svojo dejavnost ali del svoje dejavnosti na istem upoštevnem trgu ali na sosednjih trgih. Za namene te točke „sosednji trg“ pomeni trg za izdelek ali storitev, ki je neposredno nad ali pod upoštevnim trgom.

Podjetje lahko poda uradno izjavo o svojem statusu neodvisnega podjetja, partnerskega podjetja ali povezanega podjetja, vključno s podatki o zgornjih mejah iz točk 2, 3 in 4.

5.5.3.Kadar vloži sredstva v podjetje alternativni investicijski sklad, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (a), Direktive 2011/61/EU 2 , se naslednji subjekti ne bi smeli šteti za „povezana podjetja“ za namene točke 5.5 te priloge:

(a)zadevno podjetje in zadevni alternativni investicijski sklad;

(b)zadevno podjetje in upravitelj zadevnega alternativnega investicijskega sklada;

(c)zadevno podjetje in drugo podjetje, v katerega je vložil sredstva zadevni alternativni investicijski sklad.

Prvi pododstavek te točke se uporablja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)alternativni investicijski sklad in njegov upravitelj ter zadevna podjetja vodijo ločene računovodske evidence;

(b)alternativni investicijski sklad in njegov upravitelj imata vnaprej določeno naložbeno strategijo za izstop iz zadevnega podjetja ali podjetij, vključno z realizacijo vrednosti s prodajo podjetja ali drugimi sredstvi.

Izjava se lahko poda tudi, če je kapital razpršen tako, da ni mogoče natančno določiti, v čigavi lasti je; v tem primeru lahko podjetje v dobri veri izjavi, da lahko upravičeno domneva, da eno podjetje ali več medsebojno povezanih podjetij skupaj nima v lasti 25 % ali več njegovega kapitala. Take izjave ne vplivajo na preverjanja in preiskave v skladu z nacionalnimi pravili ali pravili Unije.

6.Podatki za določanje števila zaposlenih in finančnih zneskov ter referenčno obdobje

6.1.Podatki glede števila zaposlenih in finančnih zneskov so podatki, ki se navezujejo na zadnje potrjeno obračunsko obdobje in se izračunajo na letni osnovi. Podatki se upoštevajo od datuma zaključka računovodskih izkazov. Višina prometa se izračuna brez davka na dodano vrednost in drugih posrednih davkov.

6.2.Če podjetje na dan zaključka računovodskih izkazov ugotovi, da je za preteklo leto preseglo ali padlo pod število zaposlenih ali finančne zgornje meje iz točke 2, to ne pomeni izgube ali pridobitve statusa inovativnega podjetja, razen če se zgornje meje presežejo v dveh zaporednih obračunskih obdobjih.

6.3.V primeru novoustanovljenih podjetij, katerih računovodski izkazi še niso bili potrjeni, se uporabijo podatki, ki se izpeljejo iz ocene, opravljene v dobri veri med obračunskim letom.

7.Število zaposlenih

7.1.Število zaposlenih ustreza številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja vse obravnavano leto (v nadaljnjem besedilu: letne delovne enote). Delo oseb, ki niso delale vse leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot delež letnih delovnih enot. Osebje podjetja sestavljajo:

(a)zaposleni;

(b)osebe, ki opravljajo delo za podrejeno podjetje in se po nacionalni zakonodaji obravnavajo kot zaposleni;

(c)lastniki-upravljavci;

(d)partnerji, ki se redno vključujejo v dejavnost podjetja in imajo koristi od finančnih prednosti podjetja.

7.2.Vajenci ali študentje, vključeni v poklicno usposabljanje na podlagi vajeniške pogodbe ali pogodbe o poklicnem usposabljanju, niso del osebja. Trajanje materinskega ali starševskega dopusta ni všteto.

8.Določitev podatkov o podjetju

8.1.Za neodvisna podjetja se podatki, tudi o številu zaposlenih, določajo izključno na podlagi računovodskih izkazov zadevnega podjetja.

8.2.Za podjetje, ki ima partnerska podjetja ali povezana podjetja iz točke 5, se podatki, tudi o številu zaposlenih, določijo na podlagi računovodskih izkazov in drugih podatkov podjetja oziroma na podlagi konsolidiranih računovodskih izkazov podjetja ali konsolidiranih računovodskih izkazov, v katere je podjetje vključeno s konsolidacijo, če ti obstajajo.

Podatkom iz prvega pododstavka te točke je treba prišteti podatke za vsako partnersko podjetje zadevnega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad zadevnim podjetjem ali pod njim. Vsota podatkov za skupino je sorazmerna z deležem kapitala ali glasovalnih pravic, kar je večje. Pri navzkrižnem lastništvu velja višji odstotek.

Podatkom iz prvega in drugega pododstavka te točke je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je neposredno ali posredno povezano z zadevnim podjetjem, kadar podatki niso bili že vključeni v računovodske izkaze s konsolidacijo.

8.3.Podatki o partnerskih podjetjih zadevnega podjetja za uporabo točke 8.2 izhajajo iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom je treba prišteti 100 % podatkov za vsako podjetje, ki je povezano s temi partnerskimi podjetji, razen če so bili njihovi podatki že vključeni s konsolidacijo.

Podatki o podjetjih, povezanih z zadevnim podjetjem, za uporabo točke 8.2 izhajajo iz njihovih računovodskih izkazov in drugih podatkov v konsolidirani obliki, če ti obstajajo. Tem podatkom je treba sorazmerno prišteti podatke vsakega morebitnega partnerskega podjetja zadevnega povezanega podjetja, ki se z vidika lastniške verige nahaja neposredno nad ali pod zadevnim podjetjem, razen če so bili ti podatki že vključeni v konsolidirane računovodske izkaze v odstotku, ki je najmanj sorazmeren z odstotkom, ugotovljenim na podlagi točke 8.2, drugi odstavek.

8.4.Če v konsolidiranih računovodskih izkazih ni podatkov o osebju zadevnega podjetja, se ti podatki izračunajo s sorazmerno vsoto podatkov za partnerska podjetja ter s prištevanjem podatkov podjetij, s katerimi je zadevno podjetje povezano.

(1)    Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL L 187, 26.6.2014, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/651/oj ).

(2)    Priporočilo Komisije (EU) 2025/1099 z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (UL L, 2025/1099, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2025/1099/oj ).