PRILOGA k SPOROČILU KOMISIJE
Spremembe Sporočila Komisije
Navodila glede prednostnih nalog izvrševanja Komisije pri uporabi člena 82 Pogodbe ES za izključevalna ravnanja, s katerimi prevladujoča podjetja zlorabljajo svoj položaj
1.Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s prakso izvrševanja Komisije, in pojasnil iz sodne prakse sodišč Unije je primerno pojasniti, da se pojem „protikonkurenčno omejevanje dostopa“ (navodila o prednostnih nalogah izvrševanja, odstavek 19) ne nanaša le na primere, v katerih lahko ravnanje prevladujočega podjetja povzroči popolno izključitev ali marginalizacijo konkurence, temveč tudi na primere, v katerih bi to lahko oslabilo konkurenco in s tem oviralo konkurenčno strukturo trga v korist prevladujočega podjetja in v škodo potrošnikov. Poleg tega je glede na prakso izvrševanja Komisije in sodno prakso sodišč Unije pomembno pojasniti, da ni primerno uporabiti elementa dobičkonosnosti ravnanja prevladujočega podjetja za določanje prednostnih nalog izvrševanja Komisije, tj. da bi se prednostno obravnavali primeri samo, kadar lahko prevladujoče podjetje dobičkonosno ohranja nadkonkurenčne cene ali dobičkonosno vpliva na druge parametre konkurence, kot so proizvodnja, inovacije, raznolikost ali kakovost blaga ali storitev. Zato se v odstavku 19 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja drugi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„V tem dokumentu se izraz ‚protikonkurenčno omejevanje dostopa‘ uporablja za opis stanja, pri katerem ravnanje prevladujočega podjetja negativno vpliva na učinkovito konkurenčno strukturo(1a), kar prevladujočemu podjetju omogoča, da v svojo korist in v škodo potrošnikov negativno vpliva na različne parametre konkurence, kot so cena, proizvodnja, inovacije, raznolikost ali kakovost blaga ali storitev(1b).
(1a) Sodba z dne 19. januarja 2023, Unilever Italia Mkt. Operations Srl/Autorità Garante della Concorrenza e del Mercato, zadeva C-680/20, ECLI:EU:C:2023:33, točka 36.
(1b) Sodba z dne 14. septembra 2022, Google in Alphabet/Komisija (Google Android), zadeva T-604/18, ECLI:EU:T:2022:541, točka 281.
2.Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s prakso izvrševanja Komisije, in pojasnil iz sodne prakse sodišč Unije v zvezi z izključevalnim ravnanjem prevladujočega podjetja na podlagi cene ni primerno prednostno obravnavati samo ravnanja, ki lahko povzroči izstop s trga ali marginalizacijo konkurentov, ki so v smislu strukture stroškov enako učinkoviti kot prevladujoče podjetje. Dejansko lahko v nekaterih okoliščinah učinkovita konkurenca prihaja tudi od podjetij, ki so v smislu strukture stroškov manj učinkovita. Zato sta bili uvedeni dve spremembi navodil o prednostnih nalogah izvrševanja, kot je navedeno v nadaljevanju:
(a)v odstavku 23 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Da bi preprečila protikonkurenčno omejevanje dostopa do trga, bo Komisija na splošno ukrepala v primerih, ko lahko zadevno ravnanje ovira konkurenčno delovanje konkurentov, ki naj bi bili enako učinkoviti kot prevladujoče podjetje, ali če je takšno ravnanje konkurenčno delovanje konkurentov že oviralo(1).
(1) Sodba z dne 3. julija 1991, AKZO Chemie/Komisija, zadeva 62/86, ECLI:EU:C:1991:286, točka 72, v kateri je Sodišče EU v zvezi z oblikovanjem cen pod povprečnimi skupnimi stroški (PSS) navedlo: „Takšne cene lahko iz trga izpodrinejo podjetja, ki so lahko enako učinkovita kot prevladujoča podjetja, vendar ki zaradi svojih manjših finančnih virov ne morejo kljubovati svoji konkurenci“; glej tudi sodbo z dne 10. aprila 2008, Deutsche Telekom/Komisija, zadeva T-271/03, ECLI:EU:T:2008:101, točka 194, ki jo je Sodišče potrdilo v pritožbenem postopku (glej sodbo z dne 14. oktobra 2010, Deutsche Telekom AG/Komisija, zadeva C-280/08 P, ECLI:EU:C:2010:603). Sodišče je priznalo, da se pojem „enako učinkovitega“ konkurenta nanaša na učinkovitost in privlačnost za potrošnike, med drugim z vidika cene, izbire, kakovosti ali inovacij, glej sodbo z dne 6. septembra 2017, Intel Corp./Komisija, zadeva C-413/14 P, ECLI:EU:C:2017:632, točka 134, in sodbo z dne 19. januarja 2023, Unilever Italia Mkt. Operations, zadeva C-680/20, ECLI:EU:C:2023:33, točka 37.“
(b)V odstavku 24 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Hkrati Komisija priznava, da lahko v nekaterih okoliščinah tudi manj učinkovit konkurent izvaja pritisk, ki bi ga bilo treba upoštevati pri presoji, ali posamezno ravnanje na podlagi cene povzroča protikonkurenčno omejevanje dostopa do trga(1a).
(1a) Sodba z dne 6. oktobra 2015, Post Danmark A/S/Konkurrencerådet, zadeva C-23/14, ECLI:EU:C:2015:651, točki 59 in 60; sodba z dne 19. januarja 2023, Unilever Italia Mkt. Operations, zadeva C-680/20, ECLI:EU:C:2023:33, točka 57.“
3.Kot je razvidno iz prakse izvrševanja Komisije in pojasnil iz sodne prakse sodišč Unije, je „preskus enako učinkovitega konkurenta“ v zvezi s ceno in stroški le ena od številnih metod za ocenjevanje, skupaj z vsemi drugimi relevantnimi okoliščinami, ali lahko ravnanje povzroči izključevalne učinke. Sodišče je tudi pojasnilo, da je uporaba „preskusa enako učinkovitega konkurenta“ neobvezna in da je lahko tak preskus neprimeren, odvisno od vrste prakse ali dinamike upoštevnega trga. Zato splošna uporaba takega preskusa za določitev, kateri primeri izključevalnega ravnanja na podlagi cene bodo prednostno obravnavani, ni upravičena, in če se tak preskus izvede, bi bilo treba njegove rezultate v vsakem primeru oceniti skupaj z vsemi drugimi relevantnimi okoliščinami. Zato sta bili uvedeni dve spremembi navodil o prednostnih nalogah izvrševanja, kot je navedeno v nadaljevanju:
(a)V odstavku 25 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se prvi stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Da bi Komisija ugotovila, ali bi bil verjetno celo hipotetičen konkurent, ki bi bil v smislu stroškov enako učinkovit kot prevladujoče podjetje, izključen s trga zaradi zadevnega ravnanja, lahko preuči gospodarske podatke v zvezi s cenami stroškov in prodaje ter zlasti, ali prevladujoče podjetje oblikuje cene, nižje od stroškov(1b).“
(1b) Sodba z dne 6. oktobra 2015, Post Danmark A/S/Konkurrencerådet, zadeva C-23/14, ECLI:EU:C:2015:651, točka 61; sodba z dne 6. septembra 2017, Intel Corp./Evropska komisija, zadeva C-413/14 P, ECLI:EU:C:2017:632, točka 141; sodba z dne 14. septembra 2022, Google in Alphabet/Komisija (Google Android), zadeva T-604/18, ECLI:EU:T:2022:541, točka 643; sodba z dne 19. januarja 2023, Unilever Italia Mkt. Operations, zadeva C-680/20, ECLI:EU:C:2023:33, točke 57, 58 in 62.“
(b)Odstavek 27 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Komisija bo pri analizi podatkov za oceno, ali lahko enako učinkovit konkurent učinkovito konkurira oblikovanju cen prevladujočega podjetja, to analizo vključila v splošno oceno protikonkurenčnega omejevanja dostopa (glej oddelek B zgoraj), pri čemer bo upoštevala tudi ostale ustrezne kvantitativne in/ali kvalitativne dokaze(4).“
(4) Sodba z dne 30. januarja 2020, Generics (UK) in drugi, zadeva C-307/18, ECLI:EU:C:2020:52, točka 154; sodba z dne 29. marca 2012, Telefónica in Telefónica de España/Komisija, zadeva T‑336/07, ECLI:EU:C:2012:172, točka 175; sodba z dne 14. oktobra 2010, Deutsche Telekom/Komisija, zadeva C-280/08 P, ECLI:EU:C:2010:603, točka 175; sodba z dne 17. februarja 2011, TeliaSonera Sverige, zadeva C‑52/09, ECLI:EU:C:2011:83, točka 28.
4.Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s prakso izvrševanja Komisije v zvezi z dostopom do vložkov ali premoženja prevladujočega podjetja, in pojasnil iz sodne prakse sodišč Unije o takem dostopu je pomembno razlikovati med primeri izrecne zavrnitve dobave in primeri, ko prevladujoče podjetje za dostop določi nepoštene pogoje („posredna zavrnitev dobave“). V primerih posredne zavrnitve dobave ni primerno prednostno obravnavati le primerov, ki se nanašajo na zagotavljanje nepogrešljivega vložka ali dostopa do bistvene infrastrukture. To je v skladu s sodno prakso sodišč Unije, v kateri je bilo pojasnjeno, da takih primerov ni mogoče enačiti z izrecno zavrnitvijo dobave, zato se merilo nujnosti zadevnega proizvoda ali storitve ne uporablja.
Zato se v odstavku 79 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja črtata zadnja dva stavka.
5.Ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih s prakso izvrševanja Komisije, in pojasnil iz sodne prakse sodišč Unije ni primerno prednostno obravnavati primerov učinka cenovnih škarij le, kadar ti primeri vključujejo proizvod ali storitev, ki sta objektivno potrebna za učinkovito konkuriranje na trgu, ki je naslednji v proizvodni verigi. To je v skladu s sodno prakso sodišč Unije, v kateri je bilo pojasnjeno, da učinek cenovnih škarij ni vrsta zavrnitve dobave, temveč samostojna oblika zlorabe, za katero veljajo drugačna merila presoje. Zato so bile uvedene štiri spremembe navodil o prednostnih nalogah izvrševanja, kot je navedeno v nadaljevanju:
(a)Naslov pred odstavkom 75 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se nadomesti z naslednjim naslovom:
„D. Zavrnitev dobave“;
(b)odstavek 80, vključno z opombama 8 in 9, se črta;
(c)odstavki 81 do 90 se preštevilčijo:
odstavek 81 se preštevilči in postane odstavek 80; odstavek 82 se preštevilči in postane odstavek 81; odstavek 83 se preštevilči in postane odstavek 82; odstavek 84 se preštevilči in postane odstavek 83; odstavek 85 se preštevilči in postane odstavek 84; odstavek 86 se preštevilči in postane odstavek 85; odstavek 87 se preštevilči in postane odstavek 86; odstavek 88 se preštevilči in postane odstavek 87; odstavek 89 se preštevilči in postane odstavek 88; odstavek 90 se preštevilči in postane odstavek 89.
(d)Za novim odstavkom 89 navodil o prednostnih nalogah izvrševanja se vstavita naslednji naslov in odstavek 90:
„E. Učinek cenovnih škarij“
„90. Prevladujoče podjetje lahko za proizvod na trgu, ki je v proizvodni verigi predhodni, zaračuna ceno, ki v primerjavi s ceno, ki jo zaračunava na trgu za proizvod, ki je naslednji v proizvodni verigi(3), tudi enako učinkovitemu konkurentu ne omogoča, da bi na trgu, ki je naslednji v proizvodni verigi, trajno trgoval dobičkonosno (t. i. ,učinek cenovnih škarijʻ)(4). V primerih učinka cenovnih škarij bo Komisija na splošno kot merilo za ugotavljanje stroškov enako učinkovitega konkurenta uporabila DPMS tistega oddelka povezanega prevladujočega podjetja, ki deluje na trgu, ki je naslednji v proizvodni verigi(5).
(3) To vključuje tudi okoliščine, v katerih povezano podjetje, ki prodaja ,sistemʻ dopolnilnih proizvodov, prodaja katerega od dopolnilnih proizvodov ločeno konkurentu, ki proizvaja drug dopolnilni proizvod.
(4) To ravnanje pomeni samostojno obliko zlorabe, ki se razlikuje od zlorabe zavrnitve dobave (sodba z dne 17. februarja 2011, TeliaSonera Sverige, zadeva C-52/09, ECLI:EU:C:2011:83, točka 56).
(5) V nekaterih primerih se lahko kot merilo uporablja tudi DPMS nepovezanega konkurenta na trgu, ki je naslednji v proizvodni verigi, na primer, če ni mogoče jasno porazdeliti stroškov prevladujočega podjetja na dejavnosti na trgih, ki so predhodni in naslednji v proizvodni verigi.“
