OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA

1.1Splošno ozadje in cilj

Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) 1 določa okvir za vzpostavitev taksonomije EU za okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. V skladu z uredbo o taksonomiji bi morale te gospodarske dejavnosti izpolnjevati tehnična merila za pregled iz delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija.

Delegirani akt, ki določa tehnična merila za pregled, v skladu s katerimi se šteje, da določena gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam in ne škoduje bistveno kateremu od drugih zadevnih okoljskih ciljev (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji), je bil sprejet 4. junija 2021 2 . Komisija je 6. julija 2021 sprejela tudi delegirani akt, ki določa vsebino, metodologijo in predstavitev informacij, ki jih morajo razkriti nefinančna in finančna podjetja, ki morajo poročati o uskladitvi svojih dejavnosti s taksonomijo EU (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji) 3 .

Delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, določa tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki lahko prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju podnebnim spremembam v večini sektorjev. Vendar v navedenem delegiranem aktu niso zajeti vsi zadevni sektorji in dejavnosti. Zlasti ni bilo mogoče sprejeti odločitve o vključitvi jedrske energije v delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, ker je bilo treba poglobiti oceno vidikov jedrske energije, da se ne škoduje bistveno, ki se je takrat še izvajala 4 . V zvezi z zemeljskim plinom je Komisija napovedala, da je potreben nadaljnji razmislek o tem, kako obravnavati vlogo plina pri razogljičenju gospodarstva Unije.

Komisija bi morala pri določanju tehničnih meril za pregled za blažitev podnebnih sprememb upoštevati in spodbujati stalen in potreben prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s členom 10(2) uredbe o taksonomiji. Kot je bilo napovedano v sporočilih Komisije z dne 21. aprila 2021 in 6. julija 2021 5 , je cilj tega delegiranega akta dopolniti delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji. Ta delegirani akt določa tehnična merila za pregled za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam za dodatne gospodarske dejavnosti v energetskih sektorjih, ki niso bile vključene v delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, zlasti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije. V zvezi s ciljem prilagajanja podnebnim spremembam je ta delegirani akt skladen s pristopom iz delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, saj prav tako odraža dejstvo, da se bodo morali vsi gospodarski sektorji prilagoditi škodljivim vplivom podnebnih sprememb. Zato določa ustrezna in dosledna tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam za gospodarske dejavnosti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije. Vendar za posebne prehodne dejavnosti v zvezi z dejavnostmi na področju zemeljskega plina, za katere ta delegirani akt določa časovno omejeno priznavanje prispevka k blažitvi podnebnih sprememb, glede na časovno omejenost tega priznavanja ni treba določiti posebnih tehničnih meril za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam. Zaradi jasnosti tehnična merila za pregled glede tega, da se ne škoduje bistveno v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam, ne preprečujejo, da bi se za gospodarsko dejavnost štelo, da bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb.

Poleg tega ta delegirani akt za izboljšanje preglednosti trga in obveščanja vlagateljev določa posebne zahteve po razkritju za sektorja zemeljskega plina in jedrske energije s spremembo delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

Kot je navedeno v uredbi o taksonomiji, taksonomija zajema več kot le podnebno nevtralne naložbe in naložbe v obnovljive vire energije. Zajema tudi gospodarske dejavnosti, ki očitno niso podnebno nevtralne ali ki ne temeljijo na obnovljivih virih energije, vendar bi lahko pod strogimi pogoji in za omejeno obdobje omogočile prehod na trajnostni energetski sistem, kot so gospodarske dejavnosti v sektorju zemeljskega plina in jedrskem sektorju. Te ne bi smele ovirati razvoja obnovljivih virov energije.

1.2Pravni okvir

Ta delegirani akt temelji na pooblastilih iz členov 8(4), 10(3) in 11(3) uredbe o taksonomiji. Ta delegirani akt spreminja delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, tako da dodaja tehnična merila za pregled za nekatere gospodarske dejavnosti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije, ki niso bile vključene v navedeni delegirani akt. Tehnična merila za pregled so določena v skladu z zahtevami iz člena 19 uredbe o taksonomiji. Ta delegirani akt spreminja tudi delegirani akt o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, tako da določa posebne zahteve po razkritju za sektorja zemeljskega plina in jedrske energije.

V skladu s členom 31 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 6 ta delegirani akt v enem samem aktu združuje dve medsebojno povezani pooblastili iz uredbe o taksonomiji, in sicer pooblastili iz členov 10(3) in 11(3) v zvezi s tehničnimi merili za pregled za blažitev podnebnih sprememb oziroma prilagajanje podnebnim spremembam, in pooblastilo iz uredbe o taksonomiji iz člena 8(4) v zvezi z informacijami, ki jih morajo razkriti velika nefinančna in finančna podjetja.

2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA

V zvezi z zemeljskim plinom ta delegirani akt temelji na priporočilih skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti (v nadaljnjem besedilu: skupina tehničnih strokovnjakov), tj. strokovne skupine Komisije, ki jo sestavljajo različni deležniki iz zasebnega in javnega sektorja ter je bila ustanovljena leta 2018. Naloga skupine tehničnih strokovnjakov je bila pomagati Komisiji pri razvoju tehničnih meril za pregled taksonomije EU v skladu z zakonodajnimi predlogi Komisije iz maja 2018 in ob upoštevanju ciljev evropskega zelenega dogovora.

Skupina tehničnih strokovnjakov je objavila dve začasni različici priporočil v svojih poročilih iz decembra 2018 in junija 2019. V zvezi z obema poročiloma je bil objavljen javni poziv za povratne informacije, v okviru katerega je bilo prejetih 257 oziroma 830 odgovorov. Skupina tehničnih strokovnjakov se je v svojem mandatu pri razvijanju priporočil za tehnična merila za pregled za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam povezala z več kot 200 dodatnimi strokovnjaki 7 . Komisija je junija 2019 in marca 2020 organizirala tudi dve srečanji z deležniki, da bi zbrala stališča o poročilih skupine tehničnih strokovnjakov.

Poleg tega so bila tehnična merila za pregled za zemeljski plin, ki so bila prvotno vključena v osnutek delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, objavljena na portalu za boljše pravno urejanje v štiritedenskem obdobju za zbiranje povratnih informacij med 20. novembrom in 18. decembrom 2020, nanje pa se je odzvalo 46 591 deležnikov. O teh merilih se je na več srečanjih strokovne skupine držav članic za financiranje trajnostne rasti leta 2020 in 2021 razpravljalo tudi s strokovnjaki držav članic in opazovalci iz Evropskega parlamenta.

Kar zadeva jedrsko energijo, skupina tehničnih strokovnjakov v svoja priporočila ni vključila dejavnosti na področju jedrske energije. Čeprav je skupina tehničnih strokovnjakov priznala, da ima proizvodnja energije iz jedrske energije velik potencial za bistveno prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb, ni mogla sprejeti trdnega sklepa o tem, ali jedrska energija ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem, zlasti ob upoštevanju vidikov ravnanja z odpadki, vpliva na biotsko raznovrstnost in vodo ter morebitnega onesnaževanja. Skupina tehničnih strokovnjakov je zato priporočila izvedbo podrobnejše ocene jedrske energije, ki bi vključevala strokovnjake z visoko ravnjo ustreznega strokovnega znanja.

Komisija je tako vzpostavila poseben postopek za poglobljeno oceno vidikov jedrske energije, povezanih z načelom, da se ne škoduje bistveno. Prvič, Skupno raziskovalno središče (JRC), služba Evropske komisije za znanost in znanje, je pripravilo tehnično oceno jedrske energije v skladu z uredbo o taksonomiji in merilom, da se ne škoduje bistveno.

V poročilu JRC je bilo ugotovljeno, da:

(i)lahko jedrska energija bistveno prispeva k cilju blažitve podnebnih sprememb, ne da bi bistveno škodovala drugim štirim okoljskim ciljem uredbe o taksonomiji, če izpolnjuje predlagana tehnična merila za pregled;

(ii)se lahko globoka geološka odlagališča glede na sedanje znanje štejejo za primeren in varen način za zelo dolgoročno izolacijo izrabljenega goriva in drugih visoko radioaktivnih odpadkov iz biosfere ter da so že na voljo potrebne tehnologije za to;

(iii)se lahko ob morebitnih škodljivih vplivih na okolje izvajajo ustrezni ukrepi za preprečevanje teh vplivov ali blažitev njihovih posledic z uporabo obstoječe tehnologije; ter

(iv)je ob skladnosti s predpisi zakonodaje Euratom in postopki izdajanja dovoljenj mogoče z zaupanjem trditi, da vpliv celotnega življenjskega cikla jedrske energije, vključno s koncem jedrskega gorivnega cikla, na ljudi in okolje ostaja pod škodljivimi ravnmi.

Navedeno poročilo so pregledali strokovnjaki držav članic za varstvo pred sevanjem in ravnanje z odpadki, ki jih je na podlagi člena 31 Pogodbe Euratom imenoval Znanstveno-tehnični odbor, ter strokovnjaki Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja.

Mnenje skupine strokovnjakov iz člena 31 Pogodbe Euratom vključuje pozitivno oceno poročila JRC 8 . Strokovnjaki se strinjajo z glavnimi ugotovitvami poročila, hkrati pa dajejo nekaj pripomb o možnih izboljšavah. Po njihovem mnenju na primer obstoječi evropski pravni okvir določa ustrezen sistem za zagotavljanje najvišje ravni varstva delavcev, prebivalcev in okolja v Uniji. Za dejavnosti zunaj Unije ugotavljajo, da mednarodni standardi zagotavljajo primerljivo raven varstva in da bi bilo treba skladnost z navedenimi standardi vključiti v tehnična merila za pregled za take dejavnosti. Skupina strokovnjakov je prav tako potrdila stališče JRC, da se lahko globoka geološka odlagališča glede na sedanje znanje štejejo za primerno in varno rešitev za upravljanje visoko radioaktivnih odpadkov, in navedla, da je že na voljo tehnologija za to. Potrdila je tudi oceno posledic hudih nesreč, ki jo je izvedel JRC, vendar ugotavlja, da je njeno področje uporabe omejeno. Ugotovila je še, da drugi neposredni in posredni vplivi hudih nesreč, ki jih JRC ni izrecno analiziral, niso bili ocenjeni za nobeno gospodarsko dejavnost v okviru taksonomije EU. Taka ocena bi lahko bila pomembna tudi za razumevanje širših vplivov hudih nesreč, vendar bi jo bilo morda težje izvesti.

Strokovnjaki Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja menijo, da so ugotovitve in priporočila iz poročila JRC v zvezi z neradiološkimi vplivi na splošno izčrpni. Vendar po njihovem mnenju nekatere ugotovitve zahtevajo nadaljnjo oceno in dokaze. Zlasti menijo, da se primerjava jedrske energije z drugimi tehnologijami za proizvodnjo energije v smislu, da ne povzroča večje škode, razlikuje od ocene vidikov, da se ne škoduje bistveno, v skladu z uredbo o taksonomiji. Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja je izrazil tudi stališče, da obstoj regulativnega okvira sam po sebi ne zadostuje za blažitev vseh pomembnih tveganj, in se zavzel za bolj poglobljeno analizo nekaterih vidikov, zlasti vplivov rudarjenja in mletja (ki se večinoma izvajata zunaj Unije):

–negotovosti glede končnega odstranjevanja visoko radioaktivnih odpadkov, ki ostaja odprto raziskovalno vprašanje; ter

–vpliva sevanja na okolje, zlasti v zvezi z varstvom vodnih in morskih virov.

Komisija je pri določitvi tehničnih meril za pregled za dejavnosti na področju jedrske energije ustrezno upoštevala in obravnavala pripombe Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja. Rudarske dejavnosti in dejavnosti mletja niso bile vključene v ta delegirani akt, preostale pripombe pa so bile obravnavane v tehničnih merilih za pregled.

V zvezi s postopkom sprejetja tega delegiranega akta je bilo odločeno, da ocena učinka za energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina ni potrebna, saj:

–se bodo s tem delegiranim aktom izvajale že sprejete politične odločitve in bo le dopolnjeval delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji;

–je delegirani akt o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, temeljil na nasvetih skupine tehničnih strokovnjakov in platforme za trajnostno financiranje ter ga je spremljala sorazmerna ocena učinka;

–so bila merila za večino dejavnosti, ki naj bi bile vključene v ta delegirani akt, že predmet ocene učinka in javnega posvetovanja v okviru priprave delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

V zvezi z dejavnostmi na področju jedrske energije je bilo odločeno, da ocena učinka ni potrebna, saj je bila izvedena podrobna tehnična ocena, kot je opisano zgoraj.

Zadevna tehnična in politična vprašanja v zvezi z zemeljskim plinom in jedrsko energijo so bila torej med zakonodajnimi posvetovanji o uredbi o taksonomiji, delom skupine tehničnih strokovnjakov in dokončnim oblikovanjem delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, v javni domeni. O njih se je večkrat razpravljalo tudi z državami članicami in Evropskim parlamentom. Deležniki so Komisiji predložili obsežne povratne informacije o teh dejavnostih, in sicer na podlagi možnosti, o katerih se je razpravljalo v okviru delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji, za plinske dejavnosti, ter poročila JRC in pregledov strokovnih odborov za jedrske dejavnosti. Vnaprejšnje razkritje osnutka delegiranega akta javnosti bi verjetno vplivalo na trge.

Zato za pripravo tega delegiranega akta ni bilo potrebno nadaljnje javno posvetovanje.

Posvetovanje s platformo za trajnostno financiranje (v nadaljnjem besedilu: platforma) in strokovno skupino držav članic je bilo opravljeno v skladu s členom 10(4) oziroma 11(4) ali členom 23(4) oziroma členom 24(2) uredbe o taksonomiji.

V povratnih informacijah platforme so navedene številne zaznane pomanjkljivosti in neskladnosti z uredbo o taksonomiji. Vključujejo tudi dvome o tem, ali so merila v skladu s pogoji iz členov 10(2), 17 in 19 uredbe o taksonomiji. V skladu z delom v okviru platforme izražajo mnenje, da bi bilo treba te dejavnosti vključiti v morebitno prihodnjo kategorijo „srednje“ okoljske uspešnosti. Platforma opozarja na vrsto pomislekov glede v prihodnost usmerjene narave nekaterih meril in negotovosti za uporabnike finančnih trgov pri preverjanju, ali operaterji izpolnjujejo merila. Predlogi platforme se nanašajo na pojasnitev zahtev po razkritju in zahtev glede preverjanja v zvezi z dejavnostmi iz delegiranega akta.

Povratne informacije so potrdile splošno znana deljena stališča. Komisija se je seznanila s kritiko platforme in nekaterih držav članic v okviru posvetovanja strokovne skupine držav članic za financiranje trajnostne rasti, da osnutek delegiranega akta ne bi bil v skladu z uredbo o taksonomiji tako glede bistvenega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb kot glede zahteve, da se ne škoduje bistveno drugim okoljskim ciljem. Komisija zavrača to kritiko, saj se zdi, da temelji na predpostavki, ki je v nasprotju z namenom člena 10(2) uredbe o taksonomiji, da se lahko v delegirani akt vključijo samo tehnična merila za pregled, ki zagotavljajo največji prispevek k cilju blažitve podnebnih sprememb in ne škodujejo ali najmanj škodujejo drugim okoljskim ciljem. V skladu s členom 10(2) in (3) uredbe o taksonomiji mora Komisija določiti tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, za katere trenutno ne obstaja tehnološko in ekonomsko izvedljiva nizkoogljična alternativa in ki bi bile potrebne za prehod na podnebno nevtralnost. Komisija zavrača tudi kritike drugih držav članic, ki izpodbijajo opredelitev dejavnosti na področju jedrske energije v skladu s členom 10(2) uredbe o taksonomiji in trdijo, da bi jih bilo treba opredeliti v skladu s členom 10(1) navedene uredbe. Proizvodnja, prenos, shranjevanje, distribucija ali uporaba energije so v členu 10(1), točka (a), uredbe o taksonomiji omejeni na energijo iz obnovljivih virov v skladu z Direktivo (EU) 2018/11, dejavnosti na področju jedrske energije pa ne spadajo v druge kategorije gospodarskih dejavnosti iz točk (b) do (i) navedene določbe. Uvedene so bile ciljne prilagoditve tehničnih meril za pregled ter zahtev po razkritju in zahtev glede preverjanja, namenjene zlasti okrepitvi njihove jasnosti in uporabnosti. Koristno je opozoriti, da dejavnosti, ki se ne štejejo za trajnostne gospodarske dejavnosti v okviru taksonomije EU, niso nujno škodljive.

3.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA

Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov so določena v členih 8(4), 10(3) in 11(3) uredbe o taksonomiji.

V členu 1 so določene spremembe delegiranega akta o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

V členu 2 so določene spremembe delegiranega akta o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

V členu 3 sta določena datuma začetka veljavnosti in uporabe delegiranega akta.

V Prilogi I k tej uredbi so določene spremembe Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

V Prilogi II k tej uredbi so določene spremembe Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

V Prilogi III k tej uredbi je dodana nova Priloga XII k delegiranemu aktu o obveznostih razkritja, ki dopolnjuje uredbo o taksonomiji.

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…

z dne 9.3.2022

o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 9 ter zlasti členov 8(4), 10(3) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 10 zajemajo več gospodarskih sektorjev in dejavnosti, ki bi lahko prispevali k ciljem Unije za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ti gospodarski sektorji in dejavnosti so bili izbrani zaradi njihovega deleža v skupnih emisijah toplogrednih plinov in dokazanega potenciala za preprečevanje nastajanja, zmanjšanje ali odvzem emisij toplogrednih plinov. Poleg tega imajo ti gospodarski sektorji in dejavnosti dokazano potencial za omogočanje takega izogibanja, zmanjšanja in odvzema za druge gospodarske sektorje in dejavnosti ali za zagotovitev dolgoročnega shranjevanja takih emisij za druge sektorje in dejavnosti.

(2)Skupna poraba energije predstavlja približno 75 % neposrednih emisij toplogrednih plinov v Uniji. Zato ima energetski sektor ključno vlogo pri nadaljnjem zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Tehnična merila za pregled iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 zato zajemajo širok nabor gospodarskih sektorjev in dejavnosti, povezanih z verigo oskrbe z energijo, ki segajo od proizvodnje električne energije ali toplote iz različnih virov prek prenosnih in distribucijskih omrežij do shranjevanja, pa tudi toplotnih črpalk ter proizvodnje bioplina in biogoriv. Vendar Delegirana uredba (EU) 2021/2139 ne vsebuje tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti v sektorjih zemeljskega plina in jedrske energije, čeprav lahko prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(3)Kot je navedeno v sporočilu Komisije z dne 21. aprila 2021 (Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor) in v sporočilu Komisije z dne 6. julija 2021 (Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo), je bila določitev tehničnih meril za pregled za proizvodnjo energije iz zemeljskega plina preložena zaradi potrebe po nadaljnji tehnični oceni, zlasti v zvezi s prehodno vlogo zemeljskega plina pri razogljičenju gospodarstva 11 . Določitev tehničnih meril za pregled za dejavnosti proizvodnje jedrske energije je bila prav tako preložena do zaključka poglobljene strokovne ocene, ki se je začela leta 2020, ali bi se lahko jedrski življenjski cikel, zlasti jedrski odpadki, štel za združljivega z zahtevo iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, da dejavnost ne sme bistveno škodovati drugim okoljskim ciljem. Glede na te ocene je treba priznati, da lahko dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije prispevajo k razogljičenju gospodarstva Unije.

(4)V skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, ki zajema prehodne gospodarske dejavnosti, je treba določiti tehnična merila za pregled za proizvodnjo električne energije, soproizvodnjo električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnjo toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja iz zemeljskega plina, pri katerih so emisije toplogrednih plinov iz zemeljskega plina pod ustreznim pragom. Poleg tega je treba določiti tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina pri proizvodnji električne energije, soproizvodnji električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnji toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja, pri čemer taka proizvodnja električne energije, soproizvodnja električne energije in toplote/hladu z visokim izkoristkom ter proizvodnja toplote/hladu v učinkovitih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja še niso v celoti skladne z navedenim ustreznim pragom, saj poleg uporabe podnebno nevtralne energije ter več naložb v že nizkoogljične gospodarske dejavnosti in sektorje prehod zahteva bistveno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v drugih gospodarskih dejavnostih in sektorjih, za katere ne obstajajo tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative. Vse te gospodarske dejavnosti bi se morale v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 šteti za prehodne, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative morda še niso na voljo na trgu v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Zlasti za proizvodnjo električne energije je primerno zagotoviti alternativni pristop k neposrednemu omejevanju emisij toplogrednih plinov. V skladu s tem alternativnim pristopom, ki bi moral v dvajsetletnem obdobju prinesti podobne rezultate, lahko obrati dosežejo take rezultate tako, da omejijo število obratovalnih ur ali pospešijo prehod na obnovljive ali nizkoogljične pline. Tehnična merila za pregled bi morala olajšati pospešeno opustitev emisijsko intenzivnejših energetskih virov, vključno s trdnimi fosilnimi gorivi. Poleg tega bi morala tehnična merila za pregled za uporabo zemeljskega plina za izpolnitev zahtev iz člena 10(2), prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c), Uredbe (EU) 2020/852 zagotoviti tudi, da so na voljo zanesljivi dokazi, ki kažejo, da iste energetske zmogljivosti ni mogoče doseči z obnovljivimi viri, in da se za vsak objekt v skladu z najboljšimi rezultati v sektorju pripravijo učinkoviti načrti za popoln prehod na obnovljive vire energije ali nizkoogljične pline do določenega datuma. V tehničnih merilih za pregled bi moralo biti določeno tudi časovno omejeno priznavanje prispevka teh dejavnosti k razogljičenju.

(5)Obnovljivi viri energije bodo imeli ključno vlogo pri doseganju podnebnih in okoljskih ciljev Unije. V zvezi s tem je treba povečati naložbe vanje, da bi se lahko izpolnjevale potrebe energetskega trga Unije po več obnovljive in čiste energije.

(6)Dejavnosti na področju jedrske energije so nizkoogljične dejavnosti, ne pomenijo energije iz obnovljivih virov, kot je opredeljena v členu 2, drugi pododstavek, točka 1, Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 12 in kot se navaja v členu 10(1), točka (a), Uredbe (EU) 2020/852, ter ne spadajo v druge kategorije gospodarskih dejavnosti iz točk (b) do (i) navedene določbe. Take gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije bi morale biti uvrščene v skladu s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, saj tehnološko in ekonomsko izvedljive nizkoogljične alternative še niso dostopne v zadostnem obsegu, da bi zadoščale povpraševanju po energiji na stalen in zanesljiv način. Poleg tega je bilo v končnem poročilu skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti iz marca 2020 13 navedeno, da „proizvodnja jedrske energije v fazi proizvodnje energije skoraj ne povzroča emisij toplogrednih plinov“ in so „dokazi o morebitnem bistvenem prispevku jedrske energije k ciljem blažitve podnebnih sprememb obsežni in jasni“. Poleg tega številni načrti držav članic jedrsko energijo skupaj z energijo iz obnovljivih virov prištevajo med vire energije, ki jih je treba uporabiti za doseganje podnebnih ciljev, vključno s ciljem razogljičenja do leta 2050 iz Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 14 . Nazadnje, jedrska energija z zagotavljanjem stabilne oskrbe s pasovno energijo olajšuje uporabo nestalnih obnovljivih virov energije in ne ovira njihovega razvoja, kot zahteva člen 10(2), točka (b), Uredbe (EU) 2020/852. Dejavnosti na področju jedrske energije bi se zato morale šteti za skladne s členom 10(2) Uredbe (EU) 2020/852.

(7)V znanstvenem pregledu, ki so ga opravili strokovnjaki 15 , je bilo ugotovljeno, da bi morala tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije zagotoviti, da se drugim okoljskim ciljem ne škoduje bistveno zaradi morebitnih tveganj, ki izhajajo iz dolgoročnega skladiščenja in končnega odstranjevanja jedrskih odpadkov. Ta tehnična merila za pregled bi zato morala odražati najvišje standarde jedrske varnosti, varstva pred sevanjem in ravnanja z radioaktivnimi odpadki, in sicer na podlagi zahtev iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodaje, sprejete na podlagi navedene pogodbe, zlasti Direktive Sveta 2009/71/Euratom 16 . Navedena direktiva vsebuje cilj jedrske varnosti na visoki ravni, ki zajema vse faze življenjskega cikla vsakega jedrskega objekta, vključno z izbiro lokacije, zasnovo, gradnjo, začetkom obratovanja, delovanjem in razgradnjo takih objektov. Direktiva zlasti poziva k znatnim varnostnim izboljšavam zasnove novih reaktorjev, vključno s tako imenovanimi reaktorji generacije III+, za katere bi bilo treba uporabiti najsodobnejše znanje in tehnologijo ob upoštevanju najnovejših mednarodnih varnostnih zahtev. Te zahteve zagotavljajo učinkovito izvajanje cilja jedrske varnosti, vključno z uporabo načela obrambe v globino in učinkovite kulture varnosti. Te zahteve zagotavljajo, da se čim bolj zmanjšajo posledice ekstremnih nesreč, ki jih povzroči človek, in naravnih nevarnosti, vključno s potresi in poplavami, ter da se preprečijo nesreče, neobičajno obratovanje in okvare ali izguba nadzornih sistemov, med drugim z zaščitnimi strukturami ali rezervnimi hladilnimi sistemi in sistemi oskrbe z električno energijo.

(8)Na trgu je zdaj dostopno gorivo za jedrske elektrarne, odporno na nesreče, ki zagotavlja dodatno zaščito pred nesrečami zaradi strukturne škode na gorivu ali sestavnih delih reaktorja. Da bi se upošteval ta nedavni tehnološki razvoj, bi bilo treba uporabo navedene vrste goriva določiti kot zahtevo v tehničnih merilih za pregled, pri čemer bi bilo treba upoštevati izdajanje dovoljenj za to gorivo v Uniji.

(9)Po vsem svetu potekajo prizadevanja na področju raziskav in razvoja za razvoj novih tehnologij jedrskih reaktorjev, ki med drugim uporabljajo zaprte jedrske gorivne cikle ali koncepte gorivne samooploditve in zmanjšujejo proizvodnjo visoko radioaktivnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: reaktorji četrte generacije). Čeprav ti reaktorji četrte generacije še niso tržno donosni, bi bilo treba zanje določiti tehnična merila za pregled glede na njihov morebitni prispevek k cilju razogljičenja in čim večjega zmanjšanja radioaktivnih odpadkov.

(10)Jedrska energija je del prihodnjih virov energije v številnih državah članicah v okviru njihovih prizadevanj za razogljičenje. Scenariji, ki jih je ocenila Komisija, vodijo do razogljičenega energetskega sistema, ki v veliki meri temelji na obnovljivih virih energije in na jedrski energiji s stabilno inštalirano močjo v primerjavi s sedanjimi ravnmi. Ker se jedrski objekti, ki se trenutno izkoriščajo, starajo, so potrebne varnostne posodobitve, da se podaljša njihova obratovalna doba, in novozgrajeni jedrski objekti, ki bodo nadomestili zastarele objekte. To je stalen proces, ki bi moral zagotavljati razpoložljivost potrebnih zmogljivosti za razogljičenje energetskega sistema do leta 2050 in po potrebi po tem datumu. V skladu s tem bodo potrebne znatne naložbe v jedrsko energijo v celotnem obdobju do leta 2050 in po njem. Zagotoviti je treba, da nove jedrske elektrarne uporabljajo najnaprednejše rešitve, ki izhajajo iz tehnološkega napredka. Tehnična merila za pregled za take nove jedrske elektrarne bi zato morala določati redne preglede vsakega naložbenega projekta in tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji glede na rezultate trajnostnih prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter nenehne izboljšave tehnologij. Določiti bi bilo treba posebne datume, da se zagotovi postopno uvajanje novih tehnologij, združljivih s trajnostnim razogljičenjem, takoj ko so na voljo.

(11)Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 17 določata pragove in druge zahteve za uradno obveščanje Komisije o naložbah v jedrsko energijo. Za zagotovitev, da se za doseganje ciljev taksonomije čim bolj upoštevajo načela in zahteve zakonodaje Euratoma, vključno s ciljem jedrske varnosti, bi morala Komisija o takih naložbah podati mnenje ne glede na to, ali Priloga II k Pogodbi Euratom in Uredba (Euratom) št. 2587/1999 zahtevata kakršno koli uradno obvestilo. Iz istega razloga bi bilo treba zadovoljivo obravnavati vsa vprašanja v zvezi z uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehnična merila za pregled, ki jih je Komisija opredelila v svojem mnenju.

(12)Glede na dolgo izvedbeno obdobje za naložbe v nove zmogljivosti za proizvodnjo jedrske energije lahko podaljšanje obratovalnega časa izbranih obstoječih jedrskih objektov v bližnjem do srednjeročnem obdobju podpre razogljičenje energetskega sistema. Tehnična merila za pregled za take razširitve pa bi morala zahtevati spremembe in varnostne posodobitve, da se zagotovi skladnost teh jedrskih objektov z najvišjimi dosegljivimi varnostnimi standardi in vsemi zahtevami glede varnostnega cilja, določenimi v zakonodaji, sprejeti na podlagi Pogodbe Euratom.

(13)Glede na pričakovani tehnološki in znanstveni razvoj bi morali za naložbe v gradnjo in varno delovanje novih jedrskih objektov, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije in ki jih v skladu z veljavnim nacionalnim pravom do ustreznega datuma odobrijo pristojni organi držav članic, veljati tehnična merila za pregled in roki, ki bodo spodbujali razvoj in prihodnjo uporabo reaktorjev četrte generacije z zaprtim jedrskim gorivnim ciklom ali gorivno samooploditvijo, ko bodo na voljo na trgu. Te roke bi bilo treba ustrezno pregledati glede na napredek pri razvoju takih tehnologij.

(14)Tehnična merila za pregled, povezana s cilji blažitve podnebnih sprememb ali prilagajanja podnebnim spremembam, bi morala zagotoviti, da gospodarske dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev. Zlasti za gospodarske dejavnosti na področju jedrske energije je treba zagotoviti, da dolgoročno odstranjevanje odpadkov ne povzroča bistvene in dolgoročne škode za okolje, kot je navedeno v členu 17(1), točka (d)(iii), Uredbe (EU) 2020/852. Zato je primerno, da se v tehničnih merilih za pregled določijo posebne zahteve za sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita, v skladu z načelom, da bi morali biti povzročitelji odpadkov odgovorni za stroške ravnanja z njimi, ter da se zahtevajo delujoča končna odlagališča za vse radioaktivne odpadke, kar bi moralo preprečiti izvoz radioaktivnih odpadkov za odstranjevanje v tretje države. V več državah članicah se nizko in srednje radioaktivni odpadki danes že odlagajo v odlagališčih blizu površja, pri čemer je bilo v desetletjih obratovanja teh odlagališč blizu površja pridobljenih veliko izkušenj in strokovnega znanja na področju ravnanja z odpadki. Globoko geološko odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva predstavlja najsodobnejšo rešitev, ki je splošno sprejeta v strokovni skupnosti po vsem svetu kot najvarnejša in najbolj trajnostna možnost za končno točko ravnanja z visoko radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, ki se šteje za odpadek. Države članice bi morale ob ohranjanju odgovornosti za svoje politike ravnanja z izrabljenim gorivom in nizko, srednje ali visoko radioaktivnimi odpadki v svoje nacionalne politike vključiti načrtovanje in izvajanje možnosti odstranjevanja, zlasti v okviru nacionalnih programov za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki zajemajo vse vrste izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov ter vse faze ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odstranjevanja. Vsebina nacionalnih programov je določena v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom 18 in vključuje ključne kazalnike uspešnosti za pregledno spremljanje napredka. Države članice morajo Komisiji redno poročati o napredku pri izvajanju nacionalnih programov. Poročila držav članic iz leta 2021 kažejo, da je bil dosežen znaten napredek pri vzpostavitvi prvih globokih geoloških odlagališč na ozemlju Unije. Državam članicam so vse bolj na voljo realistične rešitve za razvoj in delovanje takih objektov do leta 2050. Zato vključitev ustrezne zahteve v tehnična merila za pregled zagotavlja, da se okolju ne povzroči bistvena škoda.

(15)Nefinančna in finančna podjetja morajo vlagateljem zagotoviti visoko stopnjo preglednosti v zvezi z njihovimi naložbami v dejavnosti proizvodnje energije iz zemeljskega plina in jedrske energije, za katere bi bilo treba določiti tehnična merila za pregled. Za zagotovitev take preglednosti bi bilo treba določiti posebne zahteve po razkritju za nefinančna in finančna podjetja. Za zagotovitev primerljivosti informacij, razkritih vlagateljem, bi morale biti te informacije predstavljene v obliki predloge, v kateri je v imenovalcu jasno naveden delež dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije, po potrebi pa tudi v števcu ključnih kazalnikov uspešnosti teh podjetij. Za zagotovitev visoke stopnje preglednosti za vlagatelje v finančne produkte iz členov 5 in 6 Uredbe (EU) 2020/852 v zvezi z izpostavljenostmi dejavnostim na področju zemeljskega plina in jedrske energije, za katere so določena tehnična merila za pregled, bo Komisija spremenila okvir za razkritje za navedene finančne produkte ali predlagala njegovo spremembo, kot je ustrezno, da se zagotovi popolna preglednost v celotni življenjski dobi navedenih finančnih produktov. Za zagotovitev jasnega prepoznavanja takih informacij s strani končnih vlagateljev bo Komisija razmislila o spremembi zahtev o finančnem in zavarovalnem svetovanju distributerjev.

(16)Za povečanje zaupanja vlagateljev bi morala skladnost s tehničnimi merili za pregled v zvezi z dejavnostmi na področju zemeljskega plina preveriti neodvisna tretja stran. Da se zagotovi nepristransko in skrbno preverjanje skladnosti, bi morala imeti neodvisna tretja oseba sredstva in strokovno znanje za izvajanje tega preverjanja, biti neodvisna, da se prepreči kakršno koli nasprotje interesov z lastnikom ali financerjem, in ne bi smela biti vključena v razvoj ali upravljanje takih dejavnosti na področju zemeljskega plina. Poleg mehanizma za preverjanje lahko za finančna in nefinančna podjetja veljajo posebne zahteve glede preverjanja iz druge zakonodaje Unije o trajnostnem financiranju, ki zajemajo skladnost s tehničnimi merili za pregled. V skladu s členom 26(1), točka (c), Uredbe 2020/852 bi morala Komisija pregledati določbe, potrebne za vzpostavitev mehanizmov za preverjanje izpolnjevanja meril iz navedene uredbe.

(17)Za sektorja zemeljskega plina in jedrske energije je značilen hiter tehnološki razvoj. Zato je treba v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 redno pregledovati tehnična merila za pregled, ki zajemajo dejavnosti proizvodnje energije v navedenih sektorjih. Poleg tega bi moral tak pregled na podlagi pogojev iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852 zajemati ustreznost obdobij, določenih v tehničnih merilih za pregled.

(18)Delegirano uredbo (EU) 2021/2139 in Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2178 19 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 ne predpisujejo nobenih naložb, temveč so namenjene pomoči finančnim trgom in vlagateljem, da ob upoštevanju strogih pogojev prepoznajo ustrezne plinske in jedrske dejavnosti, potrebne za prehod energetskih sistemov držav članic na podnebno nevtralnost v skladu s podnebnimi cilji in zavezami Unije.

(19)Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 iz te delegirane uredbe so tesno povezane. Da se zagotovi skladnost med navedenimi določbami, ki bi morale začeti veljati hkrati, da se omogoči celovit pregled nad pravnim okvirom za deležnike in olajša uporaba Uredbe (EU) 2020/852, je treba te določbe vključiti v eno samo uredbo.

(20)Nefinančnim in finančnim podjetjem je treba zagotoviti dovolj časa, da ocenijo, ali njihove gospodarske dejavnosti na področju zemeljskega plina in jedrske energije izpolnjujejo tehnična merila za pregled iz te uredbe, in na podlagi navedene ocene poročajo v skladu z Delegirano uredbo (EU) 2021/2178. Zato bi bilo treba datum začetka uporabe te uredbe odložiti na 1. januar 2023 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2139

Delegirana uredba (EU) 2021/2139 se spremeni:

(1)vstavi se naslednji člen 2a:

„Člen 2a
Pregled

Komisija pri izvajanju pregleda iz člena 19(5) Uredbe (EU) 2020/852 pregleda in oceni tudi potrebo po spremembi datumov iz Priloge I, oddelek 4.27, oddelek 4.28, oddelek 4.29, točka 1(b), oddelek 4.30, točka 1(b), in oddelek 4.31, točka 1(b).

Pri vsakem pregledu datuma iz točke 2 oddelkov 4.27 in 4.28 Priloge I se upošteva tehnični napredek pri tržni dostopnosti goriva, odpornega na nesreče, v Uniji in po svetu.“;

(2)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(3)Priloga II se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

Člen 2
Spremembe Delegirane uredbe (EU) 2021/2178

Delegirana uredba (EU) 2021/2178 se spremeni:

(1)v členu 8 se dodajo naslednji odstavki 6, 7 in 8:

„6.    Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.26, 4.27 in 4.28 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)gospodarskih dejavnosti na področju jedrske energije, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

7.    Nefinančna podjetja in finančna podjetja razkrijejo znesek in delež:

(a)gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu in števcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(b)gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar z njo niso usklajene, iz oddelkov 4.29, 4.30 in 4.31 prilog I in II k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti;

(c)gospodarskih dejavnosti na področju zemeljskega plina, ki niso sprejemljive za taksonomijo, v imenovalcu svojih ključnih kazalnikov uspešnosti.

8.    Informacije iz odstavkov 6 in 7 se prikažejo v obliki preglednice z uporabo predlog iz Priloge XII k tej uredbi.“;

(2)besedilo iz Priloge III k tej uredbi se doda kot Priloga XII.

Člen 3
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2023.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 9.3.2022

(1)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(2)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(3)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(4)    Dopolnilni koraki ocene, in sicer poročilo Skupnega raziskovalnega središča, pregled strokovnjakov v skladu s členom 31 Pogodbe Euratom in pregled Znanstvenega odbora za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja, so na voljo na spletnem mestu Komisije.

(5)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor (Bruselj, 21. aprila 2021, COM(2021) 188 final); Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (Strasbourg, 6. julija 2021, COM(2021) 390 final).

(6)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(7)    Skupina tehničnih strokovnjakov EU za financiranje trajnostne rasti, Financiranje trajnostnega evropskega gospodarstva – Tehnično poročilo – Taksonomija: končno poročilo skupine tehničnih strokovnjakov za financiranje trajnostne rasti, marec 2020.

(8)    V odklonilnem mnenju (izmed 32 strokovnjakov iz 27 držav članic), priloženem poročilu, je navedeno, da v središču poročila JRC niso bila upoštevana nekatera ključna tveganja, kot sta širjenje jedrskega orožja in majhna verjetnost nesreč, ki pa imajo velik učinek in so hujše za dejavnosti na področju jedrske energije kot za druge energetske tehnologije, zajete v taksonomiji. Vendar je treba opozoriti, da ocena teh vprašanj ni bila vključena v obseg dela, opredeljenega v mandatu, predloženem JRC, saj je ocenjevalni okvir temeljil na postopku, ki ga je uporabila skupina tehničnih strokovnjakov.

(9)    UL L 198, 22.6.2020, str. 13.

(10)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(11)    Sporočilo Komisije z dne 21. aprila 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Taksonomija EU, poročanje podjetij glede trajnostnosti, preference glede trajnostnosti in fiduciarne obveznosti: usmerjanje financiranja v evropski zeleni dogovor (COM(2021) 188 final) ter Sporočilo Komisije z dne 6. julija 2021 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Strategija za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (COM(2021) 390 final).

(12)    Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(13)    Poročilo skupine tehničnih strokovnjakov je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/200309-sustainable-finance-teg-final-report-taxonomy_en.pdf.

(14)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(15)    Poročilo JRC: Tehnična ocena jedrske energije v zvezi z merili, da se ne škoduje bistveno, iz Uredbe (EU) 2020/852 (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji), ki je na voljo na: https://ec.europa.eu/info/file/210329-jrc-report-nuclear-energy-assessment_en.

(16)    Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

(17)    Uredba Sveta (Euratom) št. 2587/1999 z dne 2. decembra 1999 o določitvi naložbenih programov, ki se sporočijo Komisiji v skladu s členom 41 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL L 315, 9.12.1999, str. 1).

(18)    Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

(19)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

PRILOGA I

V Prilogi I k Delegirani uredbi (EU) 2021/2139 se vstavijo naslednji oddelki 4.26, 4.27, 4.28, 4.29, 4.30 in 4.31:

„4.26Predkomercialne faze naprednih tehnologij za proizvodnjo energije iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla

Opis dejavnosti

Raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne energije, ki so jim dovoljenje v skladu z nacionalnim pravom, ki se uporablja, podelili pristojni organi držav članic in proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE M72 in M72.1 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

1.Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom*1 in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom*2;

(b)država članica ravna v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu: Pogodba Euratom) in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo Sveta 2013/59/Euratom*3, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta*4 in Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta*5;

(c)država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom Komisije 2006/851/Euratom*6;

(e)država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo 2011/70/Euratom;

(f)država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)koncepte ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

2.Projekt je del raziskovalnega programa, ki ga financira Unija, ali je bila Komisija o njem uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta (Euratom) št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, Komisija je podala svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

3.Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih sredstev sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

4.Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn na ozemlju Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

5.Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) in Združenja zahodnoevropskih upravnih organov za jedrsko varnost (WENRA), kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

6.Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter delujoče ustrezno odlagališče v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

4.27Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih elektrarn za proizvodnjo električne energije ali toplote, tudi za proizvodnjo vodika, z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij

Za namene tega oddelka najboljše razpoložljive tehnologije pomenijo tehnologije, ki v celoti izpolnjujejo zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom in v celoti upoštevajo najnovejše tehnične parametre standardov IAEA ter varnostne cilje in referenčne ravni WENRA.

Opis dejavnosti

Gradnja in varno upravljanje novih jedrskih objektov, za katere pristojni organi držav članic do leta 2045 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom izdajo gradbeno dovoljenje za proizvodnjo električne energije ali procesne toplote, tudi za namene daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika (v nadaljnjem besedilu: novi jedrski objekti), ter njihove varnostne posodobitve.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

1.Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)država članica ravna v skladu s Pogodbo Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES;

(c)država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljen sklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn, ki se lahko združita;

(d)država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)država članica ima dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)odgovornosti za izvajanje načrta in ključnekazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

2.Pri projektu se v celoti uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, od leta 2025 pa gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

3.Komisija je bila o projektu uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, podala je svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

4.Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih sredstev sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

5.Komisija od leta 2025 in vsaj vsakih deset let na podlagi ocene skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost (ENSREG) pregleda tehnične parametre, ki ustrezajo najboljši razpoložljivi tehnologiji.

6.Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn na ozemlju Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim boljzmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek(člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

7.Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

8.Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter delujoče ustrezno odlagališče v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

4.28Proizvodnja električne energije iz jedrske energije v obstoječih objektih

Opis dejavnosti

Sprememba obstoječih jedrskih objektov za podaljšanje obratovalnega časa varnega upravljanja jedrskih objektov, ki proizvajajo električno energijo ali toploto iz jedrske energije (v nadaljnjem besedilu: jedrske elektrarne), ki jo do leta 2040 v skladu z veljavnim nacionalnim pravom odobrijo pristojni organi držav članic.

Dejavnost je uvrščena pod oznaki NACE D35.11 in F42.22 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

1.Projekt, povezan z gospodarsko dejavnostjo (v nadaljnjem besedilu: projekt), se izvaja v državi članici, ki izpolnjuje vsa naslednja merila:

(a)država članica je v celoti prenesla Direktivo Sveta 2009/71/Euratom in Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(b)država članica ravna v skladu s Pogodbo Euratom in zakonodajo, sprejeto na njeni podlagi, zlasti z Direktivo 2009/71/Euratom, Direktivo 2011/70/Euratom in Direktivo 2013/59/Euratom, ter z veljavnim okoljskim pravom Unije, sprejetim v skladu s členom 192 PDEU, zlasti z Direktivo 2011/92/EU in Direktivo 2000/60/ES;

(c)država članica ima od datuma odobritve projekta vzpostavljensklad za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklad za razgradnjo jedrskih elektrarn,ki se lahko združita;

(d)država članica je dokazala, da bo imela ob koncu ocenjene življenjske dobe jedrske elektrarne na voljo sredstva, ki ustrezajo ocenjenim stroškom ravnanja z radioaktivnimi odpadki in razgradnje v skladu s Priporočilom 2006/851/Euratom;

(e)država članica ima operativna končna odlagališča za vse zelo nizko, nizko in srednje radioaktivne odpadke, o katerih je bila Komisija uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999 in so vključena v nacionalni program, posodobljen v skladu z Direktivo Sveta 2011/70/Euratom;

(f)za projekte, odobrene po letu 2025, ima država članica dokumentiran načrt s podrobnimi ukrepi za vzpostavitev odlagališča za visoko radioaktivne odpadke do leta 2050, ki opisuje vse naslednje:

(i)koncepte ali načrte in tehnične rešitve za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki od nastanka do odlaganja;

(ii)koncepte in ali načrte za obdobje po zaprtju odlagališča, tudi koliko časa je še treba izvajati ustrezni nadzor in kakšna so potrebna sredstva za dolgoročno ohranitev poznavanja objekta;

(iii)odgovornosti za izvajanje načrta in ključne kazalnike uspešnosti za spremljanje njegovega napredka;

(iv)oceno stroškov in sheme financiranja.

Za namene točke (f) lahko države članice uporabijo načrte, pripravljene kot del nacionalnega programa, ki ga zahtevata člena 11 in 12 Direktive 2011/70/Euratom.

2.V okviru nadgrajenega projekta se izvajajo vse razumno izvedljive izboljšave varnosti in od leta 2025 uporablja gorivo, odporno na nesreče. Tehnologijo certificira in odobri nacionalni regulator za varnost.

3.Komisija je bila o projektu uradno obveščena v skladu s členom 41 Pogodbe Euratom ali členom 1(4) Uredbe Sveta št. 2587/1999, kadar se uporablja katera koli od teh določb, podala je svoje mnenje o njem v skladu s členom 43 Pogodbe Euratom in vsa vprašanja iz mnenja, ki so pomembna za uporabo člena 10(2) in člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 ter tehničnih meril za pregled iz tega oddelka, so bila zadovoljivo obravnavana.

4.Zadevna država članica se je zavezala, da bo Komisiji vsakih pet let za vsak projekt poročala o vsem naslednjem:

(a)ustreznosti zbranih sredstev iz točke 1(c);

(b)dejanskem napredku pri izvajanju načrta iz točke 1(f).

Komisija na podlagi poročil pregleda ustreznost zbranih virov sklada za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in sklada za razgradnjo jedrskih elektrarn iz točke 1(c) ter napredek pri izvajanju dokumentiranega načrta iz točke 1(f) ter lahko na zadevno državo članico naslovi mnenje.

5.Dejavnost je v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se prenaša zakonodaja iz točk 1(a) in (b), tudi kar zadeva oceno odpornosti jedrskih elektrarn Unije, zlasti s testi izjemnih situacij, proti skrajnim naravnim nevarnostim, vključno s potresi. V skladu s tem dejavnost poteka na ozemlju države članice, kjer je upravljavec jedrskega objekta:

(a)predložil dokaz o jedrski varnosti, katerega obseg in raven podrobnosti sta sorazmerna s potencialnim obsegom in vrsto nevarnosti, ki se nanaša na jedrski objekt in njegovo lokacijo (člen 6, točka (b), Direktive 2009/71/Euratom);

(b)sprejel ukrepe obrambe v globino, med drugim za zagotovitev, da se čim bolj zmanjšajo posledice skrajnih zunanjih naravnih tveganj in neželenih tveganj, ki jih povzroči človek (člen 8b(1), točka (a), Direktive 2009/71/Euratom);

(c)opravil ustrezno oceno za določeno lokacijo in objekt, kadar zadevni upravljavec zaprosi za dovoljenje za gradnjo ali upravljanje jedrske elektrarne (člen 8c(a) Direktive 2009/71/Euratom).

6.Dejavnost izpolnjuje zahteve iz Direktive 2009/71/Euratom, podprte z najnovejšimi mednarodnimi smernicami IAEA in WENRA, kar prispeva k povečanju odpornosti in zmogljivosti novih in obstoječih jedrskih elektrarn za obvladovanje skrajnih naravnih nesreč, vključno s poplavami in skrajnimi vremenskimi razmerami.

7.Radioaktivni odpadki iz točk 1(e) in (f) se odlagajo v državi članici, v kateri so nastali, razen če obstaja sporazum med zadevno državo članico in namembno državo članico, kot je določeno v Direktivi 2011/70/Euratom. V tem primeru ima namembna država članica programe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki in njihovo odlaganje ter ustrezno odlagališče, ki obratuje, v skladu z zahtevami Direktive 2011/70/Euratom.

4.29Proizvodnja električne energije iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje električne energije z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.7 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.8 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane z več kodami NACE, zlasti D35.11 in F42.22, v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

4.30Soproizvodnja toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom iz fosilnih plinastih goriv

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv. Ta dejavnost ne vključuje soproizvodnje toplote/hladu in električne energije z visokim izkoristkom z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.19 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.20 te priloge.

Gospodarske dejavnosti v tej kategoriji so lahko povezane s kodama NACE D35.11 in D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

4.31Proizvodnja toplote/hladu iz fosilnih plinastih goriv v učinkovitem sistemu daljinskega ogrevanja in hlajenja

Opis dejavnosti

Gradnja, obnova in upravljanje obratov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, priključenih na učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje v smislu člena 2, točka 41, Direktive 2012/27/EU. Ta dejavnost ne vključuje proizvodnje toplote/hladu v učinkovitem daljinskem ogrevanju z izključno uporabo obnovljivih nefosilnih plinastih in tekočih goriv iz oddelka 4.23 te priloge ter bioplina in tekočega biogoriva iz oddelka 4.24 te priloge.

Dejavnost je uvrščena pod oznako NACE D35.30 v skladu s statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti, vzpostavljeno z Uredbo (ES) št. 1893/2006.

Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je prehodna dejavnost iz člena 10(2) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.

Tehnična merila za pregled

*1    Direktiva Sveta 2009/71/Euratom z dne 25. junija 2009 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za    jedrsko varnost jedrskih objektov (UL L 172, 2.7.2009, str. 18).

*2    Direktiva Sveta 2011/70/Euratom z dne 19. julija 2011 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki (UL L 199, 2.8.2011, str. 48).

*3    Direktiva Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L 13,17.1.2014, str. 1).

*4    Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1).

*5Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1).

*6    Priporočilo Komisije 2006/851/Euratom z dne 24. oktobra 2006 o upravljanju finančnih sredstev za razgradnjo jedrskih objektov, izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov (UL L 330, 28.11.2006, str. 31).

*7    Direktiva Sveta 2013/51/Euratom z dne 22. oktobra 2013 o določitvi zahtev za varstvo zdravja prebivalstva pred radioaktivnimi snovmi v vodi, namenjeni za porabo človeka (UL L 296, 7.11.2013, str. 12).

*8    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES,    2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).