OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE DELEGIRANEGA AKTA
Ta uredba je del širše pobude Komisije o trajnostnem razvoju. Določa temelj okvira EU, ki postavlja vidike trajnostnosti v središče finančnega sistema, da bi se podprlo preoblikovanje evropskega gospodarstva v bolj zelen, odpornejši in krožen sistem v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora.
Komisija je po sprejetju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah iz leta 2016 in agende Združenih narodov za dosego ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 v akcijskem načrtu o financiranju trajnostne rasti napovedala, da namerava pojasniti, kako naj se trajnostnost vključuje v tako imenovane fiduciarne dolžnosti v sektorski zakonodaji. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru je potrjeno, da potrebujemo dolgoročne signale za usmerjanje finančnih in kapitalskih tokov v zelene naložbe ter izogibanje nasedlim naložbam. Ta delegirana uredba bo prispevala k temu specifičnemu cilju.
Delegirana uredba (EU) št. 231/2013 dopolnjuje Direktivo 2011/61/EU tako, da med drugim podrobneje določa pogoje poslovanja, vključno s pravili o primerni skrbnosti ali ugotavljanju vrst nasprotij interesov, ki so pomembna za upravitelje alternativnih investicijskih skladov (UAIS).
Ta uredba temelji na končnem poročilu o strokovnem mnenju, ki ga je pripravil Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA). V strokovnem mnenju je ugotovljeno, da so potrebna dodatna pojasnila v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti in dejavnikov trajnostnosti v Uredbo (ES) št. 231/2013, ter navedene posebne določbe v zvezi s tem.
Ta uredba pojasnjuje sedanjo obveznost vključevanja tveganj glede trajnostnosti za UAIS. Pojasnilo ne vključuje uvrstitve med različnimi tveganji. Ta uredba pojasnjuje tudi nekatere posledice uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, in sicer kadar UAIS razkrijejo informacije v zvezi z upoštevanjem škodljivih vplivov glede trajnostnosti.
Ta uredba in drugi sektorski delegirani akti, ki prilagajajo pravila o fiduciarnih dolžnostih in preskusih primernosti, dodatno podpirajo cilje uredbe o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev, uredbe o referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti ter uredbe o EU taksonomiji trajnostnih dejavnosti. Ta pravila dosledno vključujejo vidike trajnostnosti v postopke naložb, svetovanja in razkrivanja v vseh sektorjih. Okoljske, socialne in upravljavske vidike (vidike trajnostnosti) postavljajo v središče finančnega sistema, da bi evropsko gospodarstvo pomagala preoblikovati v bolj zelen, nizkoogljičen, odpornejši, z viri gospodaren in krožen sistem.
2.POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA
Komisija je 24. julija 2018 zaprosila ESMA za strokovno mnenje o morebitnih spremembah delegiranih aktov, sprejetih v skladu z Direktivo 2011/61/EU, v zvezi z vključitvijo tveganj glede trajnostnosti in dejavnikov trajnostnosti.
ESMA je končno poročilo o strokovnem mnenju za Komisijo objavil 30. aprila 2019. V mnenju so se upoštevala stališča, ki so jih zainteresirane strani izrazile v javnem posvetovanju, izvedenem med 19. decembrom 2018 in 19. februarjem 2019. Vključuje analizo stroškov in koristi. Poleg tega je ESMA 4. februarja 2019 organiziral odprto javno obravnavo, da bi zbral dodatne povratne informacije. Opravljen je bil tudi posvet z interesno skupino za vrednostne papirje in trge pri ESMA.
Službe Komisije so 22. novembra 2019 začele posvetovanje z državami članicami; potekala so tudi posvetovanja s strokovno skupino Evropskega odbora za vrednostne papirje.
V skladu z načeli boljšega pravnega urejanja je bil osnutek predloga objavljen za posvetovanje od 8. junija 2020 do 6. julija 2020. Po skrbni preučitvi povratnih informacij so se v besedilo obrazložitvenega memoranduma vnesle dodatne spremembe.
3.PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA
Pravna podlaga za to uredbo je določena v členih 12(3), 14(4), 15(5) in 18(2) Direktive 2011/61/EU.
Ta uredba zajema naslednje spremembe Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013:
Člen 1(1) določa opredelitev „tveganja glede trajnostnosti“, ki je usklajena z opredelitvijo pojma „tveganje glede trajnostnosti“ iz točke 22 člena 2 Uredbe (EU) št. 2019/2088.
S členom 1(2) se upoštevanje, kvalitativno ali kvantitativno, tveganj glede trajnostnosti vključuje v zahteve glede potrebne skrbnosti iz člena 18 Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013. Kadar UAIS upoštevajo glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti, se morajo ti ustrezno upoštevati tudi v zahtevah glede primerne skrbnosti.
Člen 1(3) spreminja člen 22 Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013, tako da ta zahteva, da UAIS zagotovijo potrebne vire in strokovno znanje za učinkovito vključevanje tveganj glede trajnostnosti.
Člen 1(4) določa, da se mora pri ugotavljanju nasprotij interesov vključiti tudi tista nasprotja interesov, ki lahko nastanejo zaradi vključevanja tveganj glede trajnostnosti.
V členu 1(5) je pojasnjeno, da je treba pri politiki obvladovanja tveganja v skladu s členom 40 Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013 upoštevati tudi izpostavljenosti alternativnih investicijskih skladov tveganjem glede trajnostnosti.
Člen 1(6) v splošne zahteve iz člena 57(1) Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013 vključuje obveznost za UAIS, da pri upravljanju upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.
Člen 1(7) zagotavlja, da je višje vodstvo UAIS odgovorno za vključevanje tveganj glede trajnostnosti.
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) …/…
z dne 21.4.2021
o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013 v zvezi s tveganji glede trajnostnosti in dejavniki trajnostnosti, ki jih morajo upoštevati upravitelji alternativnih investicijskih skladov
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 ter zlasti členov 12(3), 14(4), 15(5) in 18(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Prehod na nizkoogljično, bolj trajnostno, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo v skladu s cilji trajnostnega razvoja je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Evropska unija je leta 2016 podpisala Pariški sporazum. V točki (c) člena 2(1) Pariškega sporazuma je določen cilj okrepitve odziva na podnebne spremembe, med drugim z zagotavljanjem, da se bodo finančni tokovi ujemali z usmerjenostjo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe.
(2)Komisija je ob priznavanju tega izziva decembra 2019 predstavila evropski zeleni dogovor. Zeleni dogovor je nova strategija za rast, katere cilj je Unijo preobraziti v pravično in uspešno družbo s sodobnim, z viri gospodarnim in konkurenčnim gospodarstvom, ki od leta 2050 ne bo ustvarjalo nobenih neto emisij toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast ločena od rabe virov. Ta cilj zahteva, da se vlagateljem v zvezi z njihovimi naložbami da jasen signal, naj se izogibajo nasedlim naložbam in povečajo trajnostno financiranje.
(3)Komisija je marca 2018 objavila svoj akcijski načrt „Financiranje trajnostne rasti“ o vzpostavitvi ambiciozne in celovite strategije za financiranje trajnostne rasti. Eden od ciljev, navedenih v akcijskem načrtu, je namenjen preusmeritvi kapitalskih tokov v trajnostne naložbe, da bi dosegli trajnostno in vključujočo rast. Ocena učinka, na kateri temeljijo naknadne zakonodajne pobude, objavljena maja 2018, je pokazala potrebo po pojasnitvi, da bi morali upravljavci alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: UAIS) v okviru obveznosti, ki jih imajo do vlagateljev, upoštevati dejavnike trajnostnosti. Zato bi morali UAIS redno ocenjevati ne le vsa relevantna finančna tveganja, ampak tudi vsa relevantna tveganja glede trajnostnosti iz Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi lahko, kadar se pojavijo, dejansko ali potencialno bistveno negativno vplivala na vrednost naložbe. Delegirana uredba Komisije (EU) št. 231/2013 se ne sklicuje izrecno na tveganja glede trajnostnosti. Zato in za zagotovitev, da se notranji postopki in organizacijske ureditve pravilno izvajajo in upoštevajo, je treba pojasniti, da postopki, sistemi in notranje kontrole UAIS odražajo tveganja glede trajnostnosti ter da so za analizo teh tveganj potrebne tehnične zmogljivosti in znanje.
(4)V skladu z Uredbo (EU) 2019/2088 morajo UAIS, ki so obvezani upoštevati glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti ali te upoštevajo prostovoljno, razkriti, kako se ti glavni škodljivi vplivi upoštevajo v njihovih politikah primerne skrbnosti. Za zagotovitev skladnosti med Uredbo (EU) 2019/2088 in Uredbo (EU) št. 231/2013 bi se morala ta obveznost odražati v Uredbi (EU) št. 231/2013.
(5)Da bi ohranili visok standard zaščite vlagateljev, bi morali UAIS pri ugotavljanju vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovala interesom AIS, upoštevati tudi nasprotja interesov, ki bi lahko nastala zaradi vključevanja tveganj glede trajnostnosti v njihove postopke, sisteme in notranje kontrole. Med temi nasprotji so lahko nasprotja, ki izhajajo iz prejemkov ali osebnih poslov zadevnih uslužbencev, nasprotja interesov, ki bi lahko privedla do lažnega zelenega oglaševanja, zavajajočega prodajanja ali napačnega prikazovanja naložbenih strategij, in nasprotja interesov med različnimi AIS, ki jih upravlja isti UAIS.
(6)Delegirano uredbo (EU) št. 231/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.
(7)Pristojnim organom in UAIS bi bilo treba dati dovolj časa, da se prilagodijo novim zahtevam iz te uredbe. Njeno uporabo bi bilo zato treba odložiti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Delegirana uredba (EU) št. 231/2013 se spremeni:
(1)v členu 1 se dodata naslednji točki 6 in 7:
„6.
‚tveganje glede trajnostnosti‘ pomeni tveganje glede trajnostnosti, kot je opredeljeno v točki 22 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta*;
7.
‚dejavniki trajnostnosti‘ pomenijo dejavnike trajnostnosti, kot so opredeljeni v točki 24 člena 2 Uredbe (EU) 2019/2088.
________________________
*
Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).“;
(2)v členu 18 se dodata odstavka 5 in 6:
„5.
UAIS pri izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 1 do 3 upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.
6.
Kadar UAIS upoštevajo glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti, kot je opisano v členu 4(1), točki (a) člena 4 Uredbe (EU) 2019/2088 ali kot se zahteva v skladu s členom 4(3) ali (4) navedene uredbe, ti UAIS takšne glavne škodljive vplive upoštevajo pri izpolnjevanju zahtev iz odstavkov 1 do 3 tega člena.“;
(3)v členu 22 se doda odstavek 3:
„3.
UAIS za namene odstavka 1 zagotovijo potrebne vire in strokovno znanje za učinkovito vključevanje tveganj glede trajnostnosti.“;
(4)v členu 30 se doda naslednji pododstavek:
„UAIS zagotovijo, da pri ugotavljanju vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovala interesom AIS, vključijo tiste vrste nasprotij interesov, ki bi lahko nastala zaradi vključevanja tveganj glede trajnostnosti v njihove postopke, sisteme in notranje kontrole.“;
(5)v členu 40 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.
Politika obvladovanja tveganja zajema postopke, ki so potrebni, da lahko UAIS pri vsakem AIS, ki ga upravlja, oceni njegovo izpostavljenost tržnemu in likvidnostnemu tveganju, tveganju glede trajnostnosti, tveganju izpostavljenosti do nasprotne stranke in vsem drugim pomembnim tveganjem, vključno z operativnim, ki so lahko bistvena za posamezne AIS, ki jih upravlja.“;
(6)v členu 57(1) se doda naslednji pododstavek:
„UAIS pri izpolnjevanju zahtev iz prvega pododstavka upoštevajo tveganja glede trajnostnosti.“;
(7)v členu 60(2) se doda točka (i):
„(i)
nosi odgovornost za vključevanje tveganj glede trajnostnosti v dejavnosti iz točk (a) do (h).“
Člen 2
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od [UP, vstavite datum – prvi dan dvanajstega meseca po objavi v Uradnem listu Evropske unije].
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 21.4.2021
Za Komisijo
Predsednica
Ursula VON DER LEYEN
