POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

Naslov pobude

Vmesni pregled Strategije za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU

Vodilni GD – pristojna enota

GD za pravosodje in potrošnike – C2 (politika temeljnih pravic)

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu

Okvirna časovnica

4. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Vaše pravice v EU – Evropska komisija

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Komisija je decembra 2020 predstavila Strategijo za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU (v nadaljnjem besedilu: strategija za Listino). Da bi zagotovili uresničevanje Listine za vse, so v strategiji določeni ukrepi za okrepitev njenega izvajanja in uporabe v sodelovanju z deležniki do leta 2030. Eden glavnih rezultatov je letno poročilo o uporabi Listine. Poročila o Listini od leta 2021 so tematska in zagotavljajo podrobnejši pregled uporabe Listine v specifičnih okvirih politike.

Strategija za Listino med drugim zahteva, da Komisija leta 2025 poroča o njenem izvajanju. Komisija bo poročilo o izvajanju pripravila kot vmesni pregled strategije v obliki poročila o Listini za leto 2025. Namesto predstavitve nove sektorske teme bodo v poročilu o Listini za leto 2025 opisana prizadevanja med letoma 2020 in 2025 za okrepitev uporabe Listine na ravni EU in v državah članicah ter obravnavani preostali izzivi. Komisija bi lahko napovedala tudi nadaljnje ukrepe, da bi okrepila svoj odziv na morebitne ugotovljene vrzeli in potrebe na terenu, če bo to potrebno glede na rezultate ocene.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

V skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ima Listina enako pravno veljavnost kot ustanovni pogodbi EU. Listina se v skladu s členom 51(1) vedno uporablja za institucije EU, za države članice pa, ko izvajajo pravo EU. Kljub njenemu pomenu študije in posvetovanja še vedno kažejo, da splošna populacija ter uporabnice in uporabniki niso dovolj seznanjeni z Listino in ne vedo točno, kdaj se uporablja. To lahko vpliva na izvajanje in uporabo temeljnih pravic v EU ter s tem tudi na uporabo temeljnih vrednot EU iz člena 2 PEU. Posebna raziskava Eurobarometer o Listini o temeljnih pravicah (št. 487) iz leta 2019 je potrdila splošno nizko ozaveščenost. Spomladi 2025 se pripravlja ponovitev te raziskave Eurobarometer, s katero se bodo zbrali novi podatki o poznavanju Listine. Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA) stalno zbira dokaze o težavah v zvezi z uporabo Listine, zlasti prek različnih oblik ozaveščanja zadevnih skupin deležnikov. Na nezadostno izvajanje in uporabo Listine kažejo tudi pritožbe in postopki za ugotavljanje kršitev, saj Komisija stalno prejema pritožbe posameznikov in posameznic glede možnih kršitev temeljnih pravic. Komisija zadeve na podlagi kršitev prava EU, tudi Listine, redno predaja Sodišču Evropske unije.

V podporo učinkovitemu izvajanju in uporabi Listine EU je Komisija leta 2020 sprejela strategijo za okrepitev njene uporabe. Cilj strategije, ki velja od leta 2020 do leta 2030, je okrepiti uporabo temeljnih pravic z namenskimi ukrepi, ki se jih je Komisija zavezala sprejeti v sodelovanju s ključnimi deležniki. Ukrepi v okviru strategije temeljijo na analizi potreb deležnikov in ugotovljenih vzrokih za neučinkovito uporabo Listine. Vmesni pregled strategije Komisiji omogoča, da oceni izvajanje teh ukrepov in po potrebi napove nove ali nadaljnje ukrepe za drugo polovico izvajanja strategije. Glede na to, da povratne informacije deležnikov še naprej kažejo na potrebo po nadaljnjih ukrepih v podporo učinkoviti uporabi Listine po vsej EU, so izboljšave pri uporabi Listine po vsej EU še vedno malo verjetne brez nadaljnjega ukrepanja EU.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Člen 17(1) PEU (v povezavi s členom 2 PEU).

Praktična potreba po ukrepanju EU

Evropska komisija je najprimernejša za oceno izvajanja svoje strategije politike. Kot je bilo ocenjeno ob sprejetju strategije za Listino leta 2020, države članice z delovanjem na centralni ali regionalni in lokalni ravni določenih ukrepov ne morejo v zadostni meri sprejeti same, temveč jih je treba dopolniti z ukrepi in usklajevanjem na ravni EU. Ukrepanje na ravni EU je potrebno za zagotovitev, da ključne skupine deležnikov (države članice, civilna družba ter zagovornice in zagovorniki človekovih pravic, pravosodni delavci in delavke ter druge institucije EU) sprejmejo namenske ukrepe za okrepitev uporabe Listine na način, ki temelji na medsebojnem povezovanju njihovega dela. Sodelovanje Komisije omogoča izmenjavo dobrih praks, širjenje ozaveščenosti in skupno uporabo virov po vsej EU. Z vmesnim pregledom strategije za Listino se bo ocenila učinkovitost tega pristopa in po potrebi predlagali novi ali okrepljeni ukrepi za dopolnitev obstoječih nacionalnih ukrepov z namenskim ukrepanjem na ravni EU.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Vmesni pregled temelji na zavezi iz strategije za Listino, da bo Komisija leta 2025 poročala o izvajanju strategije. Pregled bo Komisiji omogočil, da oceni, v kolikšni meri se ukrepi v okviru strategije izvajajo in ali deležniki menijo, da je njihovo izvajanje učinkovito. Ker bo pregled objavljen kot sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu, bo Komisiji omogočil, da po potrebi napove morebitne nove ali okrepljene ukrepe politike za preostanek obdobja veljavnosti strategije (2026–2030), ki bodo temeljili na vrzelih in potrebah, ugotovljenih med posvetovanji.

Verjetni učinki

Morebitni novi ukrepi bodo zadevali Komisijo in ključne skupine deležnikov (države članice, civilno družbo ter zagovornice in zagovornike človekovih pravic, pravosodne delavce in delavke, druge institucije EU in javnost). Verjetno bodo pozitivno vplivali na izvajanje in uporabo temeljnih pravic iz Listine. Kar zadeva prvotno strategijo, so upravičenci nacionalni, regionalni in lokalni organi, civilna družba ter zagovornice in zagovorniki človekovih pravic, javnost in osebje EU. Komisija želi zlasti z vključitvijo nacionalnih informacijskih točk za Listino in specifičnih informacij glede držav članic s strani Agencije za temeljne pravice (FRA) zagotoviti, da bodo predvideni ukrepi izpolnjevali potrebe različnih skupin deležnikov v državah članicah. Zaradi širokega področja uporabe Listine lahko morebitni novi ukrepi prispevajo k izvajanju različnih ciljev trajnostnega razvoja.

Prihodnje spremljanje

V skladu s strategijo za Listino bo Komisija leta 2030 izvedla pregled stanja v sodelovanju s ključnimi akterji za izvrševanje Listine, da bi se ocenil napredek pri ozaveščenosti o Listini in njeni uporabi. Enako kot v prvi polovici izvajanja strategije se bodo z rednimi izmenjavami redno zbirale povratne informacije ključnih skupin deležnikov.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

To sporočilo vključuje oceno izvajanja strategije politike in po potrebi določa nadaljnje ukrepe politike. Ti ukrepi so del splošnega strateškega okvira z več ukrepi. Ocena učinka v tej fazi ni potrebna, vendar bo po potrebi izvedena ločeno za posamezne ukrepe/pobude.

Strategija posvetovanja

Dokazna podlaga bo vzpostavljena z zbiranjem prispevkov deležnikov v okviru ciljno usmerjenih posvetovanj spomladi 2025.

Potekala bodo ciljno usmerjena posvetovanja z glavnimi skupinami deležnikov, vključno z:

·državami članicami (prek Delovne skupine za temeljne pravice, državljanske pravice in prosto gibanje oseb, ki bo maja 2025 organizirala tudi namensko izmenjavo mnenj);

·informacijskimi točkami za Listino;

·pravosodnimi delavci in delavkami ter izvajalci usposabljanj v pravosodju (posvetovanja prek njihovih evropskih mrež);

·civilno družbo ter zagovornicami in zagovorniki človekovih pravic (prek platforme Agencije za temeljne pravice);

·evropsko mrežo nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), evropsko mrežo organov za enakost (Equinet) in evropsko mrežo varuhov človekovih pravic;

·prostovoljnim posvetovalnim dogodkom, ki ga bo Komisija organizirala z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. Na tem dogodku se bodo z vprašalniki in ustno zbirale povratne informacije civilne družbe ter regionalnih in lokalnih oblasti;

·dodatnim posvetovalnim dogodkom, ki bo morda organiziran z Odborom Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve;

·sestanki Komisije z ustreznimi mednarodnimi organizacijami (Združeni narodi, Svet Evrope);

·objavo poziva k predložitvi dokazov, da se pridobijo povratne informacije javnosti.

Promocija posvetovanj bo potekala prek zgoraj navedenih mrež deležnikov, v katerih Komisija redno sodeluje.