POZIV K PREDLOŽITVI DOKAZOV

ZA POBUDO (brez ocene učinka)

Namen tega dokumenta je obvestiti javnost in deležnike o delu Komisije, da bodo lahko prispevali povratne informacije in učinkovito sodelovali pri dejavnostih posvetovanja.

Te skupine prosimo, da predložijo stališča o tem, kako Komisija razume vprašanje in možne rešitve, ter nam posredujejo vse morebitne ustrezne informacije.

 Ta dokument je treba zaključiti v čim zgodnejši fazi postopka priprave, da se povratne informacije deležnikov čim bolje izkoristijo.

Naslov pobude

Evropski pakt za oceane

Vodilni GD – pristojna enota

GD za pomorske zadeve in ribištvo – A3/A2

Verjetna vrsta pobude

Sporočilo Komisije

Okvirna časovnica

2. četrtletje 2025

Dodatne informacije

Področje politike: oceani in ribištvo

Oceani in ribištvo – Evropska komisija (europa.eu) 

Vsebina tega dokumenta je zgolj informativna. Ne prejudicira končne odločitve Komisije o tem, ali se bo pobuda izvajala, ali o njeni končni vsebini. Vsi elementi pobude, opisani v tem dokumentu, vključno z njeno časovnico, se lahko spremenijo.

A. Politično ozadje, opredelitev vprašanja in preverjanje subsidiarnosti

Politično ozadje

Naša morja, vode in oceani ter njihovi ekosistemi se soočajo s številnimi svetovnimi izzivi, med drugim z uravnavanjem podnebja, prehransko varnostjo, zagotavljanjem zdravil, novimi viri čiste energije, ustvarjanjem delovnih mest, odpornostjo in konkurenčnostjo, vključujočo rastjo in kohezijo, varnostjo ter strateško avtonomijo.

EU ima največjo izključno ekonomsko cono na svetu ter drugi največji trg ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture na svetu. Poleg tradicionalnega ribiškega sektorja naše modro gospodarstvo vključuje nekatere najbolj dinamične gospodarske sektorje, kot so energija iz obnovljivih virov, akvakultura, modra tehnologija in opazovanje oceanov, modra biotehnologija, vodni promet, obalni in pomorski turizem ter pristanišča in pomorski promet. 

Upoštevati moramo pomen oceanov na politični agendi EU, da bi jih prilagodili svetovnim trendom in okrepili gospodarske obete EU. Preučiti moramo interakcijo z oceani, tj. kako vplivamo nanje in kako oceani vplivajo na nas (odpornost industrije in obalnih skupnosti na podnebne spremembe), ter priložnosti, ki nam jih oceani nudijo, ob priznavanju njihovega pomena v smislu konkurenčnosti, trajnostnosti ter blažitve podnebnih sprememb oziroma prilagajanja nanje, kar je neločljivo povezano s svetovno blaginjo. To je ključnega pomena glede na nedavne geopolitične in geogospodarske spremembe ter učinke onesnaževanja, podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (trojna kriza planeta) ter vlogo EU kot vodilne v svetu na področju trajnostnosti, ne le pri doseganju ciljev glede trajnostnosti, temveč tudi pri dajanju zgleda svojim partnerjem ter spremljanju in podpiranju njihovih prizadevanj za doseganje svojih ciljev. Poleg tega je to bistveno za zagotavljanje, da lahko EU izkoristi vse priložnosti, ki jih ponujajo oceani.

Kot je bilo napovedano v dokumentu Evropa pred izbiro. Politične usmeritve naslednje Evropske komisije 2024–2029, se bo evropski pakt za oceane osredotočal na spodbujanje modrega gospodarstva ter zagotavljanje dobrega upravljanja in trajnostnosti naših oceanov v vseh njihovih razsežnostih.

Vprašanje, ki naj bi ga pobuda obravnavala

Kljub spodbudi za zagotavljanje večje skladnosti so naše politike v zvezi z oceani še vedno preveč razdrobljene, da bi prispevale k doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 14. Po eni strani bi morali preučiti interakcijo z oceani, tj. kako vplivamo nanje in kako oceani vplivajo na nas (odpornost industrije in obalnih skupnosti na podnebne spremembe), po drugi strani pa moramo izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponujajo oceani in modro gospodarstvo. Evropski pakt za oceane bo med drugim temeljil na svežnju o ribištvu in oceanih 1 ter sporočilu o trajnostnem modrem gospodarstvu 2 , vključeval pa bo širši in celovitejši pristop k upravljanju oceanov v vseh sektorjih.

Evropski pakt za oceane je bistven za podporo obalnim in podeželskim skupnostim, ki so odvisne od oceanov. Pakt bo ključnega pomena za reševanje nujnih vprašanj, med drugim trojne krize planeta, boja za morski prostor, gospodarske konkurenčnosti ter upravljanja ribištva in akvakulture, ki zahtevajo usklajeno ukrepanje vseh držav članic.

Cilj mednarodnega dela evropskega pakta za oceane bo ohraniti in okrepiti vodilno vlogo EU v svetu pri varovanju in obnovi morskega okolja, zagotoviti enake konkurenčne pogoje, spoštovati naše socialne standarde in še naprej spodbujati mednarodni sistem upravljanja oceanov, ki temelji na mednarodnem pravu, v središču katerega so Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu in njeni izvedbeni sporazumi, zlasti sporazum ZN o odprtem morju 3 .

Pakt bo spodbujal celosten pristop, ki vključuje okoljsko, gospodarsko in socialno razsežnost ter zagotavlja, da pri upravljanju oceanov sodelujejo vsi deležniki, vključno z lokalnimi skupnostmi, organi, industrijami in nevladnimi organizacijami.

Podlaga za ukrepanje EU (pravna podlaga in preverjanje subsidiarnosti)

Pravna podlaga

Pobuda spada na področje politike (ohranjanje morskih bioloških virov v okviru SRP), na katerem ima EU izključne pristojnosti v skladu s členom 3(1), točka (d), Pogodbe o delovanju Evropske unije, zato se načelo subsidiarnosti ne uporablja.

Uredba o SRP in s tem področje uporabe pakta za oceane zajemata tudi področja deljene pristojnosti med EU in državami članicami, na katerih se uporablja načelo subsidiarnosti, na primer na področju akvakulture in tržne politike.

EU od leta 2007 v okviru celostne pomorske politike in politike za modro rast razvija medsektorski pristop k modremu gospodarstvu, ki temelji zlasti na politikah EU na področju ribištva (člen 43 PDEU), okolja (člen 192), prometa (člen 100) in raziskav (člen 182).

Direktiva 2014/89/EU Evropskega parlamenta in Sveta vzpostavlja okvir za pomorsko prostorsko načrtovanje.

Komisija je leta 2021 sprejela nov pristop za trajnostno modro gospodarstvo v EU.

Komisija je leta 2021 sprejela strateške smernice za trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 4 .

Komisija je leta 2021 sprejela skupno sporočilo o okrepljenem sodelovanju EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko.

Komisija je leta 2022 sprejela pobudo EU za alge 5 .

Komisija je leta 2022 sprejela skupno sporočilo o usmeritvi za trajnostni modri planet in posodobila agendo za mednarodno upravljanje oceanov.

Komisija je leta 2023 predstavila sveženj ukrepov za izboljšanje trajnostnosti in odpornosti sektorja ribištva in akvakulture EU.

Komisija je leta 2023 sprejela tudi skupno sporočilo o reviziji strategije EU za pomorsko varnost in njenega akcijskega načrta.

Komisija je leta 2023 sprejela novo uredbo o nadzoru.

Komisija je leta 2023 sprejela sveženj o ribištvu in oceanih.

Sveženj vključuje ukrepe za izboljšanje trajnostnosti in odpornosti sektorja ribištva in akvakulture EU. Sestavljajo ga štirje elementi, in sicer sporočilo o energetskem prehodu sektorja ribištva in akvakulture EU, akcijski načrt za varstvo in obnovo morskih ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo, sporočilo o skupni ribiški politiki danes in jutri ter poročilo o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz akvakulture.

Komisija je tako pridobila izkušnje ob upoštevanju načela subsidiarnosti. Vendar obstoječa besedila zdaj nadomeščajo nov kontekst, novi trendi in novi cilji politike.

Praktična potreba po ukrepanju EU

Na splošno se vse bolj priznava potreba po enotnem referenčnem okviru za vse politike v zvezi z oceani, tako znotraj Komisije kot v odnosu do deležnikov.

Sporočilo Komisije je ustrezen instrument za uvedbo celostnega pristopa k vsem politikam EU v zvezi z oceani, ki poziva vse akterje na vseh ravneh (EU, nacionalni, regionalni in lokalni ravni) ter vse tematske in sektorske skupnosti, naj sledijo tej viziji in jo izvajajo v praksi na svojih področjih pristojnosti.

B. Kaj naj bi pobuda dosegla in kako

Evropski pakt za oceane bo določil celosten pristop k politikam v zvezi z oceani. Cilj je vzpostaviti enoten referenčni okvir za vse ukrepe politike v zvezi z oceani v času mandata Komisije. Pakt ima tri enako pomembne cilje:

·(1) doseganje zdravih in produktivnih oceanov z izvajanjem ustrezne zakonodaje EU in spodbujanjem agende EU za mednarodno upravljanje oceanov,

·(2) spodbujanje konkurenčnega, odpornega in trajnostnega modrega gospodarstva EU, vključno z ribištvom,

·(3) utrjevanje, poenostavitev in razširjanje okvira znanja EU o morju.

Ti trije cilji so medsebojno povezani in jih je treba uresničevati vzporedno. Namen pakta za oceane je obravnavati ključne izzive in priložnosti današnjega časa.

Skupaj z ustreznimi generalnimi direktorati moramo zagotoviti skladnost in usklajenost tega sporočila z novim paktom za Sredozemlje na področjih skupnega interesa za modro gospodarstvo. Izkoriščene bodo močne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti politike in pravnimi instrumenti, kot so okvirna direktiva o morski strategiji, strategija za čisto industrijo (v zvezi z vodnim prometom), strategija za pomorsko industrijo, akt o pospeševanju razogljičenja industrije (za pristanišča, vodni promet, ribištvo in akvakulturo), pristaniška strategija EU, pomembni projekti skupnega interesa za strateške sektorje, evropski akt o biotehnologiji (za modro biotehnologijo in določbe o morskih genskih virih sporazuma ZN o odprtem morju), posodobljena strategija za biogospodarstvo, nova evropska notranja varnost (kibernetska varnost in kritična pomorska infrastruktura), akt o krožnem gospodarstvu, evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo, strategija za naložbe v čisto energijo za Evropo, evropski akt o inovativnosti, evropska strategija za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi, Obzorje Evropa in misije EU, novi evropski Bauhaus, posodobljena agenda mednarodnega upravljanja oceanov, vizija za kmetijstvo in prehrano, unija spretnosti, akt o krožnem gospodarstvu, skupna evropska diploma, zavezništvo evropskih univerz ter sinergije z novim načrtom za prilagajanje podnebnim spremembam.

Sporočilo bo pripravljeno v sinergiji s čistim industrijskim dogovorom v korist obeh pobud, hkrati pa bo podpiralo cilje strateške agende 2024–2029 za uspešno in konkurenčno Evropo.

Verjetni učinki

Pobuda bo verjetno zagotovila večjo skladnost in dopolnjevanje vseh politik in ukrepov, usmerjenih v oceane in modro gospodarstvo, ter močnejšo zavezanost, sodelovanje in usklajevanje vseh deležnikov na področju ribištva, akvakulture in modrega gospodarstva v EU.

Pobuda bo prispevala k izboljšanju varstva in obnove biotske raznovrstnosti s spodbujanjem preglednosti in poročanja o dejavnostih v zvezi z oceani.

Pobuda bo prispevala k čistim, zdravim in produktivnim oceanom ter modremu gospodarstvu, ki spodbujajo blaginjo obalnih in podeželskih regij in skupnosti EU.

Pakt bo prispeval k uspešnemu sektorju ribištva in akvakulture, ki nenehno krepi prehransko suverenost in strateško prehransko avtonomijo EU, vključno z obrtnimi ribiči, ki so del evropske kulturne dediščine in tradicije.

Pobuda naj bi spodbudila modro gospodarstvo ter pomagala pri srednjem- do dolgoročnem povečanju njegove socialno-ekonomske odpornosti, konkurenčnosti in trajnostnosti.

Pobuda naj bi privabila naložbe ter spodbujala inovacije in tehnološki potencial vseh sektorjev modrega gospodarstva ter njihovo uporabo.

Prihodnje spremljanje

Spremljanje izvajanja bo zagotovljeno z rednimi izmenjavami z državami članicami, zlasti v okviru delovne skupine Sveta za pomorske zadeve.

Spremljanje po vsej Komisiji zagotavlja medresorska skupina.

Skupaj z ustreznimi službami Komisije bomo opredelili deležnike, vključene v sektorje, povezane z oceani.

Poleg priprav bodo izvajanje strategije dodatno podprli dialogi o ribištvu in oceanih, ki bodo združevali sektorske deležnike in širšo oceansko skupnost.

Svetovalni sveti bodo zagotovili tudi spremljanje izvajanja.

Pakt bo deležnikom predstavljen na dogodku OZN v Nici, o njegovem izvajanju pa se bo razpravljalo.

Letni dialog o mladinski politiki ter dialog o ribištvu in oceanih bosta prav tako služila kot orodji za spremljanje in izvajanje.

C. Boljše pravno urejanje

Ocena učinka

Pobuda bo v obliki sporočila o evropskem paktu za oceane. Ne ustvarja nove politike in na tej stopnji se ne pričakujejo nobeni zakonodajni učinki. Zato ocena učinka za samo pobudo ni bila načrtovana.

Strategija posvetovanja

Javno posvetovanje v obliki vprašalnika na platformi EU Survey ni načrtovano. V obdobju 2024–2025 bodo potekala obsežna ciljno usmerjena posvetovanja.

O nekaterih elementih pakta so že potekala obsežna javna posvetovanja. Leta 2024 so bili na primer organizirani dogodki o predvidevanju, v okviru vseevropskega modrega foruma z različnimi deležniki pa sta bila pripravljena dva dokumenta o stališču o prihodnosti morja 6 . Projekt predvidevanja z naslovom Ribiči prihodnosti preučuje prihodnjo vlogo ribičev v družbi do leta 2050 7 . Napovedi pakta za ribištvo in oceane v sporočilu o SRP, objavljenem leta 2023 8 , je sledilo leto poglobljenega posvetovanja s svetovalnimi sveti in socialnimi partnerji o svežnju o ribištvu in oceanih 9 .

Poleg tega bo oktobra 2024 v Marseillu potekal teden pomorskega prostorskega načrtovanja. Naslednji dogodek v okviru projekta Ribiči prihodnosti bo potekal januarja 2025. Izhodišče za posvetovanje bo okrogla miza na visoki ravni januarja 2025, na kateri bodo sodelovale države članice, poslanci Evropskega parlamenta in deležniki.

Evropski dialogi o ribištvu in oceanih, vključno z dialogom o mladinski politiki, ki bodo marca 2025 potekali na evropskih dnevih oceanov v Bruslju, bodo služili kot pregled stanja, da bi se zbrala mnenja deležnikov, vključno z ustreznimi partnerji iz drugih generalnih direktoratov Komisije v sektorjih, povezanih z oceanskimi vprašanji. 

Dialogi o ribištvu in oceanih bodo prispevali k oblikovanju pakta za oceane. To je mogoče razumeti kot široko in poglobljeno posvetovanje z ustreznimi deležniki, zlasti z Odborom regij, Ekonomsko-socialnim odborom, svetovalnimi sveti in socialnimi partnerji.

Poleg tega bo naslednji evropski dan pomorstva potekal v Corku na Irskem v tretjem tednu maja 2025. To bo pomembna platforma za sektorske deležnike in širšo oceansko skupnost, da se srečajo in sodelujejo pri pripravi konkretnih načrtov in načinov za izvajanje pakta za oceane.

Pomemben del evropskega dneva pomorstva je tudi njegova lokalna pobuda, tj. evropski dan pomorstva v moji državi. To je evropski dan pomorstva na lokalni ravni, ki ga vodijo obalne skupnosti po Evropi in zunaj nje ter služi kot platforma za deležnike in civilno družbo kot celoto, da prevzamejo odgovornost za pakt in njegovo izvajanje.

Namen posvetovanja

Cilj postopka posvetovanja je deležnikom omogočiti, da evropski pakt za oceane oblikujejo na sodelovalen in vključujoč način ter zberejo mnenja vseh deležnikov.

V postopku posvetovanja se bodo zbrala stališča in mnenja obalnih in podeželskih skupnosti, ki so odvisne od oceanov v EU, vključno z upravami držav članic, regionalnimi in lokalnimi organi, državljani in državljankami ter različnimi sektorji.

Glavni cilji posvetovanja so:

ozagotavljanje preglednosti postopka, povečanje odgovornosti in preglednosti dejavnosti Komisije,

ozbiranje mnenj in prispevkov splošne javnosti, sektorja in strokovnih deležnikov,

ospodbujanje deležnikov k zagotavljanju prispevkov in zamisli za pripravo pakta za oceane ter

ospodbujanje odgovornosti in priprava deležnikov na izvajanje pakta za oceane.

Ciljna skupina

Deležniki so razvrščeni na naslednji način:

oustrezni generalni direktorati Komisije, pristojni za različna področja politike, povezana z oceani: posvetovanje v okviru srečanja na visoki ravni in medsektorsko posvetovanje (prvo srečanje je predvideno za 16. oktober 2024);

održave članice in ustrezne agencije: posvetovanje z njimi bo potekalo zlasti prek strokovne skupine držav članic za modro gospodarstvo v okviru postopka ocenjevanja decembra 2024 in marca 2025;

oEvropski parlament, zlasti skupina SEARICA, Odbor regij, Ekonomsko-socialni odbor;

oobalne skupnosti;

održavljani in državljanke/splošna javnost: javnost je največja skupina deležnikov;

oindustrija in podjetja, povezana z oceani: industrijska združenja, vključno z ribiči/proizvajalci v akvakulturi/predelovalci;

ostrokovnjaki in možganski trusti: raziskovalci in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z različnimi pomembnimi temami (biotska raznovrstnost, zbiranje podatkov, upravljanje oceanov itd.), raziskovalne institucije;

onevladne organizacije: nevladne organizacije na področju ohranjanja oceanov in biotske raznovrstnosti;

omladi, aktivisti in mladinske organizacije, vključeni v dejavnosti in koalicije za oceansko pismenost ter ozaveščanje o oceanih, pa tudi mladi, ki se zanimajo za delo v modrem gospodarstvu/ribištvu.