EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023XG01339
Council conclusions on the contribution of education and training to strengthening common European values and democratic citizenship
Sklepi Sveta o prispevku izobraževanja in usposabljanja h krepitvi skupnih evropskih vrednot in demokratičnega državljanstva
Sklepi Sveta o prispevku izobraževanja in usposabljanja h krepitvi skupnih evropskih vrednot in demokratičnega državljanstva
ST/15738/2023/INIT
UL C, C/2023/1339, 29.11.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1339/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Uradni list |
SL Serija C |
C/2023/1339 |
29.11.2023 |
Sklepi Sveta o prispevku izobraževanja in usposabljanja h krepitvi skupnih evropskih vrednot in demokratičnega državljanstva
(C/2023/1339)
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB OPOZARJANJU, da člen 2 Pogodbe o Evropski uniji določa, da Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;
OB POUDARJANJU, da je Unija zavezana spodbujanju in podpiranju teh vrednot ter prispevanju k njihovemu ohranjanju in razvoju, kot je navedeno v členu 3(1) in (5) Pogodbe o Evropski uniji in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;
OB SKLICEVANJU NA POLITIČNO OZADJE iz Priloge k tem sklepom;
OB UGOTAVLJANJU naslednjega:
1. |
Vse države članice se soočajo z izzivi, povezanimi s posledicami gospodarskih, političnih, družbenih, kulturnih in tehnoloških sprememb, z globalnimi migracijami ter drugimi pojavi, ki so z družbenega vidika zaskrbljujoči, s političnega pa delujejo polarizirajoče, kot so trajne socialno-ekonomske neenakosti, pa tudi porast razdiralnih nacionalističnih teženj, ksenofobije, rasizma, antisemitizma, homofobije, bifobije, transfobije, interfobije in nestrpnosti na podlagi spola ali spolne usmerjenosti, sovražnega govora in radikalizacije, ki vodi v nasilni ekstremizem. Evropska unija že brez tega preživlja težavno desetletje, zaznamovano z vzponom populističnih in protievropskih gibanj ter procesom dezintegracije zaradi brexita. |
2. |
Tudi nedavna svetovna kriza, vključno s pandemijo COVID-19, je močno zaznamovala naše demokratične družbe ter pred doslej neznane izzive postavila odnos med državo in družbo, zanesljivost informacij in nazadnje sposobnost demokratičnih institucij, da se odzivajo na hitro spreminjajoče se družbene potrebe in zahteve. To vpliva tudi na kakovost, enakost in pravičnost v izobraževanju in usposabljanju. |
3. |
Neupravičena vojna agresija Rusije proti Ukrajini, ki jo spremlja stalen tok dezinformacij velikega obsega, ne pomeni le napada na Ukrajino, temveč tudi nespoštovanje mednarodnega prava in univerzalnih vrednot, kot je mir, ter neposredno grožnjo EU kot območju miru, varnosti in svobode. |
4. |
Naše odprte demokratične družbe so odvisne od javne razprave, ki dobro obveščenim državljanom in državljankam omogoča, da v svobodnih in poštenih političnih procesih izražajo svojo voljo in mnenje. Medijska pismenost, varna, kritična in odgovorna uporaba digitalnih tehnologij s humanocentričnim pristopom ter ustrezno razumevanje aktualnih izzivov, povezanih z napačnimi informacijami in dezinformacijami, so zato bistveni za ozaveščeno demokratično participacijo in nazadnje za učne procese. Tudi razvoj umetne inteligence, ki s sabo prinaša tako tveganja kot priložnosti, jasno kaže ključno vlogo teh dejavnikov, ki so pomembni tudi za boj proti stereotipom in škodljivim normam. |
5. |
Izzivi, povezani s trajnostnim razvojem in podnebnimi spremembami, narekujejo potrebo po pravičnem in vključujočem zelenem prehodu, pa tudi po angažiranosti in vključenosti družbe kot celote v tem procesu ter boju proti spornim stališčem. |
6. |
Vsi ti izzivi in tveganja imajo lahko posledice, kot so družbena polarizacija, politično nezadovoljstvo in odmik od demokratičnih institucij in njihovih participativnih procesov, kar v evropskih družbah zbuja vse večjo zaskrbljenost. Iz tega je jasno razvidno, da je treba še naprej braniti naše demokracije in krepiti naše skupne evropske vrednote, kot so navedene v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Obenem se kaže tudi dodana vrednost, ki jo ima Evropska unija pri reševanju teh izzivov in tveganj ter pri iskanju skupnih rešitev. |
7. |
Ambicije za uresničitev evropskega izobraževalnega prostora temeljijo na vrsti ključnih izobraževalnih vrednot in načel – kot so kakovost, enakost, pravičnost, uspeh za vse, vključenost, spoštovanje in raznolikost (1) – ki jih je treba krepiti tudi v prihodnje. |
8. |
V tem okviru morajo biti sistemi izobraževanja in usposabljanja ne le pripravljeni na nove izzive, se jim prilagajati in se ustrezno odzivati nanje, temveč morajo tudi prispevati k prihodnosti naših demokracij in EU, in sicer tako, da vzgojijo aktivne, angažirane in ustvarjalne državljane in državljanke, ki se zavedajo svojih skupnih vrednot in lahko izboljšajo svoje življenjsko okolje. Sklop skupnih evropskih vrednot, ki je posredovan prek izobraževanja in usposabljanja, omogoča in definira socialno-ekonomski status, ki ga EU uživa na svetovni ravni – |
SE SEZNANJA:
1. |
s strategijo EU za mlade 2019–2027 (2), v kateri je poudarjeno, da je treba mladim zagotoviti potrebne vire, da postanejo z vrednotami EU in evropsko identiteto navdahnjeni aktivni državljani in državljanke ter prinašalci pozitivnih sprememb, (3) ter z mladinskim dialogom EU, v katerem je izpostavljena potreba po okrepitvi državljanskih kompetenc med mladimi ter njihovega občutka pripadnosti družbi in Evropski uniji; |
2. |
s strategijo EU o otrokovih pravicah (4), v kateri je eno od prednostnih tematskih področij omogočanje otrokom, da postanejo aktivni državljani in državljanke ter člani demokratičnih družb; |
3. |
z izidi Konference o prihodnosti Evrope v zvezi z izobraževanjem, na kateri so državljani in državljanke med drugim priporočili, naj se oblikuje „za prihodnost primerno izobraževanje in vseživljenjsko učenje v EU“, pri čemer bi se med drugim osredotočili na „državljansko vzgojo o demokratičnih procesih ter vrednotah in zgodovini EU“ in „zagotavljanje minimalne ravni izobraževanja o EU, zlasti o njenih demokratičnih procesih, vključno z zgodovino evropskega povezovanja in evropskim državljanstvom“; (5) |
4. |
z resolucijama Evropskega parlamenta iz let 2021 in 2022, v katerih je predlagan celovit sklop priporočil za prenovljeno evropsko državljansko vzgojo in poudarjena volja po spodbujanju skupne evropske identitete, med drugim s skupnim študijskim programom, ter po močnem vključevanju evropske razsežnosti v izobraževanje, (6) in v katerih je predlagan tudi skupni okvir za državljansko vzgojo z evropsko razsežnostjo, vključno z učenjem o evropskih vrednotah ter oblikovanjem skupnega pedagoškega gradiva in pristopov (7); |
5. |
s Sporočilom Komisije z dne 18. novembra 2022 o napredku pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora (8), v katerem so države članice, druge institucije EU in deležniki vabljeni k skupnemu razmisleku o večjih izzivih in ukrepih, usmerjenih v prihodnost, kot je na primer „krepitev evropske državljanske vzgoje“, ter s strategijami Unije za enakost (9), ki jih je sprejela Komisija in v katerih je poudarjena pomembna vloga kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja kot dejavnika, ki omogoča napredek v smeri Unije enakosti za vse, ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost; |
POUDARJA ključno vlogo izobraževanja in usposabljanja v oblikovanju prihodnosti Evrope. Med ukrepi, povezanimi s strateškimi prednostnimi nalogami iz Resolucije Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030), sta vključitev evropske perspektive v izobraževanje in usposabljanje ter zagotovitev vpogleda učečim se v to, kaj Evropa in Unija pomenita v njihovem vsakdanjem življenju. To pomeni krepitev kritičnega mišljenja ter spodbujanje državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc, medsebojnega razumevanja, spoštovanja in zavezanosti demokratičnim vrednotam ter temeljnim in človekovim pravicam na vseh stopnjah in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja;
POUDARJA, da Svet v okviru postopka vmesnega pregleda evropskega izobraževalnega prostora v svoji resoluciji iz maja 2023 o „Evropskem izobraževalnem prostoru: Vizija do leta 2025 in pozneje“ (10) priznava, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti izboljšanju pridobivanja ključnih kompetenc, da se vsem evropskim državljanom in državljankam omogoči vsestranski osebni, socialni, državljanski in poklicni razvoj;
SE STRINJA z naslednjim:
1. |
izobraževanje za demokratično državljanstvo pomaga krepiti odpornost Evrope v času kriz ter hitrih in korenitih sprememb in mora imeti osrednjo vlogo v politikah izobraževanja in usposabljanja, saj odpira vrata učenju o skupnih evropskih vrednotah in demokratičnem državljanstvu. To je izjemno pomembno v okviru izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa tudi za družbo kot celoto, ki mora pri tem aktivno sodelovati. Vsi državljani in državljanke v EU (vključno z novopriseljenimi osebami in tistimi z migrantskim ozadjem) morajo razviti potrebne kompetence za aktivno in odgovorno participacijo v naših družbah; |
2. |
izobraževanje za demokratično državljanstvo bi moralo temeljiti na razvoju ključnih kompetenc, ki vključujejo tudi socialno, kulturno in čustveno razsežnost, ter sposobnosti kritičnega mišljenja in razmišljanja. Temeljiti bi morala na poučevanju in učenju skozi demokracijo, o njej in zanjo, zlasti pa na državljanski kompetenci kot sposobnosti državljana oziroma državljanke, da ravna odgovorno in se polno udeležuje v državljanskem in družbenem življenju, (11) tako na spletu kot zunaj njega, ne le na lokalni in nacionalni ravni, temveč tudi na evropski in mednarodni. V zvezi s tem bi moralo biti izobraževanje za demokratično državljanstvo povezano z izobraževanjem za globalno državljanstvo in z izobraževanjem za trajnostni razvoj ter s spoštovanjem človekovih pravic kot osnove demokracije, v svoji evropski razsežnosti pa bi moralo v skladu z nacionalnimi okoliščinami med drugim vključevati:
|
3. |
bistveno je spodbujati skupne evropske vrednote in demokratično državljanstvo na vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja ter za ljudi vseh starosti. To med drugim pomeni raziskovati možnosti za nove ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja na nacionalni in evropski ravni ter krepitev že obstoječih, pa tudi pripravljenost za sodelovanje in po potrebi sklepanje dogovorov o skupnih orodjih, vsebinah, pristopih, opredelitvah in ciljih, da bi se odzvali na potrebe in pričakovanja evropskih državljanov in državljank ter še naprej prispevali k evropskemu projektu in njegovi obrambi pred notranjimi in zunanjimi grožnjami. |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, naj ob ustreznem upoštevanju institucionalne avtonomije in akademske svobode ter v skladu z nacionalnimi okoliščinami:
1. |
OKREPIJO spodbujanje skupnih evropskih vrednot in demokratičnega državljanstva kot podlago za kohezijo in vključevanje (14) na vseh ravneh ter v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja (formalnega, neformalnega in priložnostnega) od zgodnjega otroštva in skozi vse življenje. V ta namen naj:
|
2. |
stalno prizadevanje za to, da se pozornost usmeri v enakost in raznolikost, VKLJUČIJO v poseben kontekst poučevanja o skupnih evropskih vrednotah in demokratičnem državljanstvu. V zvezi s tem naj:
|
3. |
SPODBUJAJO visokokakovostne, inovativne, participativne in vključujoče izobraževalne smernice, vsebine, metodologije ter ukrepe izobraževanja in usposabljanja, prilagojene kontekstu Evropske unije in posebnim značilnostim različnih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki omogočajo razvoj državljanskih kompetenc ter usvajanje skupnih evropskih vrednot in pridobivanje znanja o EU. V skladu s tem in kjer je to ustrezno, naj:
|
4. |
PODPIRAJO ustanove za izobraževanje in usposabljanje pri tem, da omogočijo ustrezno okolje, ki zagotavlja priložnosti za prakticiranje državljanstva in učenje o njem ter demokratično udeležbo v praksi. V ta namen naj:
|
5. |
SPODBUJAJO sodelovanje ustanov za izobraževanje in usposabljanje, učiteljev, osebja v izobraževanju in vodij v obstoječih instrumentih, programih in pobudah na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki dajejo prednost poučevanju in promociji skupnih evropskih vrednot, demokratičnemu državljanstvu, državljanskemu udejstvovanju, poznavanju Unije in njenega delovanja ter dejavnemu sodelovanju v demokratičnih procesih in jih izboljšujejo; na teh področjih prav tako SPODBUJAJO večjo prepoznavnost in razširjanje ter inovacije in izmenjavo dobrih praks – |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, naj v okviru svojih pristojnosti:
1. |
POVEČAJO POMEN izobraževanja o skupnih evropskih vrednotah in spodbujanja demokratičnega državljanstva v programu politike na področju izobraževanja in usposabljanja. V ta namen naj:
|
2. |
SPODBUJAJO izobraževanje za digitalno državljanstvo ter v izobraževanju in usposabljanju PROMOVIRAJO digitalno preobrazbo, ki temelji na vrednotah, in sicer z razvojem pristopov, v središču katerih so človekove pravice in digitalni humanizem (18); |
3. |
PODPIRAJO interakcijo in razumevanje med vsemi evropskimi državljani in državljankami. V ta namen naj:
|
4. |
OKREPIJO in POGLOBIJO evropsko in mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja na podlagi naših skupnih evropskih vrednot ter ključnih izobraževalnih vrednot in načel, ki zaznamujejo evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja. Zato naj:
|
POZIVA KOMISIJO, naj v skladu s Pogodbama in ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in nacionalnih okoliščin:
1. |
državljanski vzgoji PRIPIŠE VEČJI pomen ter zagotovi, da bo prispevek sektorja izobraževanja in usposabljanja k evropskim pobudam in strategijam, povezanim s krepitvijo skupnih evropskih vrednot, demokratičnega državljanstva in poznavanja EU, postavljen bolj v ospredje in bo bolj prepoznaven; |
2. |
v sodelovanju z državami članicami OKREPI in DAJE PREDNOST izobraževanju za demokratično državljanstvo v delovnih skupinah za strateški okvir evropskega izobraževalnega prostora, zlasti v delovni skupini za enakost in vrednote v izobraževanju in usposabljanju; |
3. |
izobraževanje za demokratično državljanstvo in skupne evropske vrednote VKLJUČI v obstoječe postopke spremljanja sistemov in politik na področju izobraževanja in usposabljanja ter se pri tem izogiba dodatnim upravnim bremenom za države članice. V ta namen naj:
|
4. |
PRISPEVA k širšemu obsegu znanja in države članice podpre tako, da bodo imele na voljo ključne podatke in orodja, na podlagi katerih bodo lahko razmislile o svojih izobraževalnih praksah ter opredelile pridobljene izkušnje in dosegale nadaljnji napredek pri teh praksah, pri tem pa se izogiba dodatnim upravnim bremenom za države članice, katerih sodelovanje v predvidenih pobudah bi bilo prostovoljno. V ta namen naj:
|
5. |
V zvezi s programom Erasmus+ (24) DODATNO SPODBUDO nameni četrti od glavnih prednostnih nalog pri izvajanju programa, tj. „sodelovanje v demokratičnem življenju, skupne vrednote in državljanska udeležba“, ter poznavanju EU in mobilnosti. V ta namen naj:
|
(1) Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1).
(2) Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (UL C 456, 18.12.2018, str. 1).
(3) Med 6. krogom strukturnega dialoga z naslovom „Mladi v Evropi: kako naprej?“ se je izoblikovalo 11 evropskih ciljev mladih, in sicer: „povezati EU z mladimi“, „enakost vseh spolov“, „vključujoče družbe“, „informacije in konstruktivni dialog“, „mentalno zdravje in dobro počutje“, „korak naprej za podeželsko mladino“, „kakovostna zaposlitev za vse“, „kakovostno učenje, prostor in participacija za vse“, „trajnostna zelena Evropa“ ter „mladinske organizacije in evropski programi“.
(4) COM(2021) 142 final.
(5) Konferenca o prihodnosti Evrope – Poročilo o končnem izidu, maj 2022 (predloga plenarne skupščine 46 in 37).
(6) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2022 o izvajanju ukrepov državljanske vzgoje (2021/2008(INI)) (UL C 434, 15.11.2022, str. 31).
(7) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (2020/2243(INI)) (UL C 205, 20.5.2022, str. 17).
(8) COM(2022) 700 final.
(9) V letih 2020 in 2021 je bilo sprejetih pet strategij za enakost, s katerimi naj bi se približali uresničitvi Unije enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final); strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 698 final); akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 565 final); strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 (COM(2020) 620 final) in strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 final).
(10) UL C 185, 26.5.2023, str. 35.
(11) Kot je navedeno v Priporočilu Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).
(12) Kot so izražene v členu 2 PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.
(13) Na primer prek evropske državljanske pobude.
(14) Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7.6.2018, str. 1).
(15) V zvezi s tem se lahko upoštevajo konsolidirane pobude, kot je Evropski center za sodobne jezike, ali novejše pobude, kot je Observatorij za poučevanje zgodovine v Evropi.
(16) Vključno z vodji ustanov za izobraževanje in usposabljanje, učitelji, vodji usposabljanj in drugim učnim osebjem, učenci, študenti, starši, družinami, zakonitimi skrbniki in oskrbovalci ter drugimi deležniki: mladinskimi službami, mladinskimi delavci, lokalnimi organi, nevladnimi organizacijami, podjetji, sindikati, prostovoljci itd.
(17) Kot so simulacijska pogajanja za učence in študente, ki jih organizirajo institucije EU, vključno s Svetom (ConSIMium) in Evropskim parlamentom (Euroscola in program Šola ambasadorka Evropskega parlamenta), ali druge pobude s sodelovanjem držav članic (program Nazaj v šolo).
(18) Digitalni humanizem zagotavlja humanocentričen pristop k usmerjanju digitalizacije in reguliranju najnovejših tehnologij, kot je umetna inteligenca, s čimer se zagotavlja vloga človeka v avtomatiziranih sistemih odločanja;
(19) Zato je smotrno nadalje podpirati uporabo Skupnega evropskega jezikovnega okvira: učenje, poučevanje, ocenjevanje.
(20) Sklepi Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope, UL C 167, 21.4.2022, str. 9.
(21) Zadnja mednarodna študija o družbeni in državljanski vzgoji Mednarodnega združenja za ocenjevanje uspešnosti izobraževanja je bila izvedena leta 2016, zadnje poročilo mreže Eurydice o državljanski vzgoji v evropskih šolah, ki ga je pripravila Komisija, pa je iz leta 2017.
(22) Na primer GreenComp, DigComp, LifeComp in EntreComp.
(23) Na primer prek programa Erasmus+ in pobud, kot so učiteljske akademije Erasmus+.
(24) Uredba (EU) 2021/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Erasmus+, programa Unije za izobraževanje in usposabljanje, mladino ter šport, ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1288/2013 (UL L 189, 28.5.2021, str. 1).
(25) Uredba (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 (UL L 156, 5.5.2021, str. 1).
(26) Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014 (UL L 202, 8.6.2021, str. 32).
PRILOGA
Politično ozadje
Svet Evropske unije
1. |
Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1). |
2. |
Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja (UL C 195, 7.6.2018, str. 1). |
3. |
Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju demokratične ozaveščenosti in demokratičnega udejstvovanja mladih v Evropi (UL C 415, 1.12.2020, str. 16). |
4. |
Resolucija Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1). |
5. |
Sklepi Sveta o pravičnosti in vključenosti v izobraževanju in usposabljanju za spodbujanje učnega uspeha za vse (UL C 221, 10.6.2021, str. 3). |
6. |
Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja (UL C 160, 13.4.2022, str. 1). |
7. |
Sklepi Sveta o evropski strategiji za krepitev vloge visokošolskih institucij za prihodnost Evrope (UL C 167, 21.4.2022, str. 9). |
8. |
Sklepi Sveta o znanjih, spretnostih in kompetencah za zeleni prehod (UL C 95, 14.3.2023, str. 3). |
9. |
Resolucija Sveta o Evropskem izobraževalnem prostoru: Vizija do leta 2025 in pozneje (UL C 185, 26.5.2023, str. 35). |
Ministrske izjave
10. |
Deklaracija o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariz, 17. marec 2015). |
Evropska komisija
11. |
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Krepitev evropske identitete s pomočjo izobraževanja in kulture: Prispevek Evropske komisije k srečanju voditeljev v Göteborgu, 17. novembra 2017 (COM(2017) 673 final). |
12. |
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020) 625 final). |
13. |
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o napredku pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora (COM(2022) 700 final). |
Evropski parlament
14. |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop (2020/2243(INI)) (UL C 205, 20.5.2022, str. 17). |
15. |
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2022 o izvajanju ukrepov državljanske vzgoje (2021/2008(INI)) (UL C 434, 15.11.2022, str. 31). |
ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1339/oj
ISSN 1977-1045 (electronic edition)