(1)

Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal „posebno vojaško operacijo“ v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so začele napad na Ukrajino. Ta napad je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine. Od takrat se vojna agresija proti Ukrajini nenehno stopnjuje, ruske destabilizacijske dejavnosti in hibridne kampanje pa so se razširile na ozemlje držav članic Unije.

(2)

Poleg uničujočih posledic za ukrajinsko gospodarstvo sta vojna agresija Rusije proti Ukrajini in delovanje Rusije proti Uniji povzročila in še naprej povzročata resne gospodarske izzive zunaj Ukrajine. Glede na bližino Unije Rusiji in Ukrajini, ter glede na vojno agresijo Rusije proti Ukrajini in tudi delovanje Rusije proti Uniji je gospodarstvo Unije prizadeto in pričakuje se, da bo prizadeto še naprej, dokler bo Rusija nadaljevala svojo vojno agresijo. Poleg tega se pričakuje, da bi bilo gospodarstvo Unije še bolj prizadeto, če bi se razmere v Ukrajini poslabšale.

(3)

Neupravičena in neizzvana vojna agresija proti Ukrajini je zaradi resnih motenj v oskrbi, večje negotovosti, višjih premij za tveganje ter nižjih naložb in potrošnje v Uniji pretresla gospodarstvo Unije. Posledično je bila povprečna letna rast BDP v obdobju 2022–2023 za 1,9 odstotne točke nižja od napovedane letne rasti BDP v jesenski napovedi Komisije 2021 za mediano držav članic.

(4)

Obsežna invazija Rusije na Ukrajino februarja 2022 je zlasti povzročila močno zvišanje cen nafte, plina in hrane, saj so se trgi prilagodili izgubi ali morebitni izgubi izvoza dveh glavnih dobaviteljev surovin. Neposredno je povzročila tudi motnje v dobavnih verigah za uvoz Unije iz Ukrajine, zlasti žit in rastlinskih olj, ter za izvoz iz Unije v Ukrajino, kar je še zlasti močno prizadelo sektorje kmetijstva, predelave hrane, ribištva in akvakulture v Uniji. Nekaterih kovin in surovin zaradi vojaške agresije in ruskih povračilnih ukrepov primanjkuje, zaradi česar so se povečali stroški za industrijo Unije.

(5)

Glede na negativne posledice delovanja Rusije za trge energije so države članice vzpostavile podporo za gospodinjstva in podjetja. Fiskalni ukrepi, ki so jih države članice sprejele v obdobju 2022–2024 za zmanjšanje makroekonomskega in socialnega vpliva visokih cen energije, so znašali več kot 365 milijard EUR. Komisija je 17. marca 2023 sprejela sporočilo o začasnem okviru za krizne razmere in prehod za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (1), ki mu je 4. julija 2025 sledilo sporočilo o okviru za ukrepe državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji (Okvir za državno pomoč v okviru dogovora o čisti industriji) (2).

(6)

Agresija Rusije proti Ukrajini in njena uporaba oskrbe z energijo kot orožja sta prav tako še povečali nujnost, da Unija zmanjša svojo odvisnost od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja energije iz obnovljivih virov, razogljičenja industrije in uporabe zmogljivosti v sektorjih, ki so strateškega pomena za prehod na neto ničelno gospodarstvo, tudi ob upoštevanju svetovnih izzivov, zaradi katerih obstaja tveganje preusmerjanja naložb v teh sektorjih v korist tretjim državam zunaj EGP. Unija je na svoji ravni sprejela več ukrepov za odziv na energetsko krizo, vključno z načrtom REPowerEU, katerega cilj je bil pospešiti prehod na zeleno energijo in povečati energetsko neodvisnost Unije. V okviru načrta REPowerEU je bilo državam članicam z Uredbo (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta (3) danih na voljo dodatnih 20 milijard EUR za obravnavanje energetske krize, ki je posledica vpliva vojne agresije Rusije.

(7)

Poleg tega Rusija zaradi zasega, zaplembe ali prisilne prodaje gospodarskih sredstev v Rusiji, ki pripadajo vlagateljem iz Unije, negativno vpliva na gospodarstvo in podjetja Unije. Ta negativni vpliv je dodaten učinek poleg ločenih plačil in davkov, ki se zaračunavajo subjektom in vlagateljem iz Unije, ter znatnih omejitev prostega pretoka kapitala, kar povzroča izkrivljanja pri naložbah, ter negativno vpliva na podjetja in na trge. Tveganje nadaljnjih zasegov sredstev ostaja povečano zaradi obstoječe izpostavljenosti in nezmožnosti vlagateljev Unije, da izstopijo z ruskega trga. Na podlagi tega je predsednik Ruske federacije 30. septembra 2025 podpisal odlok o pospešeni prodaji sredstev po njihovem zasegu.

(8)

Delovanje Rusije je poleg izgube gospodarske rasti in kupne moči državam članicam povzročilo znatne neposredne fiskalne stroške. Do tega je prišlo v obdobju, ko finance držav članic še vedno okrevajo po krizi zaradi COVID-19. Velik del proračuna Unije je bilo treba preusmeriti tudi v ukrepe za obravnavanje neposrednih in posrednih posledic vojne agresije Rusije proti Ukrajini.

(9)

Ti različni elementi kažejo, da je vojna agresija Rusije proti Ukrajini že imela in še vedno ima neposredne in posredne posledice za gospodarstvo Unije ter znatno vpliva na fiskalni položaj držav članic. Kljub vsem ukrepom, sprejetim na ravni Unije in držav članic, učinki motenj zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini in drugega delovanja Rusije na ozemlju Unije neposredno in posredno vplivajo na gospodarsko uspešnost Unije ter znatno vplivajo na fiskalni položaj držav članic.

(10)

Te izredne razmere brez primere so posledica zunanjih dejavnikov, nad katerimi države članice nimajo nadzora in ki resno vplivajo na njihova gospodarstva. To bi jih lahko še bolj prizadelo, če ne bodo sprejeti takojšnji ukrepi, ki bi omejili sposobnost Rusije za nadaljnje stopnjevanje hibridnih napadov na ozemlju Unije. Zato je potreben hiter in usklajen odziv na ravni Unije. Take ukrepe bi bilo treba sprejeti v duhu solidarnosti med državami članicami, da bi se izognili neenakim posledicam, ki bi jih povečanje grožnje s strani Rusije lahko imelo za države članice, zlasti za tiste, ki so najbližje mejam Rusije in Ukrajine. Ta odziv ne posega v ustrezne ukrepe, ki jih je Svet sprejel v okviru skupne zunanje in varnostne politike v zvezi z omejevalnimi ukrepi proti Rusiji.

(11)

Nujno ukrepanje je potrebno zaradi nedavnega hudega poslabšanja varnostnih razmer v Ukrajini in državah članicah, ki predstavlja resno grožnjo za stabilnost gospodarskih razmer v Uniji, ter je močno odvisna od teh različnih parametrov in njihovega razvoja skozi čas.

(12)

Glede na nujnost navedenih razmer je primerno začasno prepovedati vsak neposreden ali posreden prenos sredstev in rezerv ruske centralne banke ali katere koli pravne osebe, subjekta ali organa, ki deluje v imenu ali po navodilih ruske centralne banke, kot je Ruski nacionalni premoženjski sklad (v nadaljnjem besedilu: ruska centralna banka ali povezani subjekti), da se zagotovi, da se sredstva in rezerve ruske centralne banke ali povezanih subjektov ne prenesejo na rusko centralno banko ali povezane subjekte ali v njihovo korist in s tem v korist Rusije.

(13)

Prenos sredstev v Rusijo bi bilo treba nujno preprečiti, da bi omejili škodo za gospodarstvo Unije. Vojaška poraba od leta 2022 v veliki meri spodbuja trdno rast Rusije, vendar se je hitrost gospodarske rasti Rusije v letu 2025 izrazito upočasnila. Upočasnitev je med drugim posledica negativnega vpliva nakopičenih neravnotežij, zlasti visoke inflacije in obrestnih mer. Fiskalni položaj Rusije se je v letu 2025 še poslabšal, saj so se cene nafte znižale, vrednost rublja se je povečala, zahodna prizadevanja za sankcije pa so se ponovno okrepila. Glede na fiskalni položaj Rusije je mogoče pričakovati, da bi se vsa prejeta dodatna sredstva neposredno uporabila za financiranje njene neupravičene in neizzvane vojne agresije proti Ukrajini z resnimi posledicami za Evropsko unijo in njene države članice.

(14)

To bi povzročilo resne težave za gospodarstvo Unije zaradi dveh glavnih razlogov.

(15)

Prvič bi prenos dodatnih sredstev v Rusijo povečal tveganje za stopnjevanje hibridnih sovražnih dejavnosti, usmerjenih proti državam članicam in na ozemlju držav članic, kar bi povzročilo dodatne gospodarske motnje ter fiskalne in gospodarske stroške ter povečalo gospodarsko negotovost. Evropski svet je v sklepih z dne 26. junija 2025 odločno obsodil vse vrste hibridnih dejavnosti, zlasti vztrajno hibridno kampanjo Rusije, vključno s sabotažo, motenjem kritične infrastrukture, kibernetskimi napadi, manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter poskusi spodkopavanja demokracije, tudi v okviru volilnega procesa. Evropski svet je v teh sklepih ugotovil, da bodo Unija in države članice še naprej krepile svojo odpornost ter preprečevale hibridne grožnje Rusije, odvračale od njih ter se odzivale nanje.

(16)

Rusija vse pogosteje uporablja hibridne dejavnosti v poskusu destabilizacije ne le Ukrajine, temveč tudi držav članic in Unije (na primer s sabotažami, droni, gospodarskim vohunjenjem, vmešavanjem v volilne procese in kampanjami napačnih informacij). V okviru tega so Unija, njene države članice in podjetja utrpeli neposredne stroške pri obravnavanju hibridne kampanje Rusije.

(17)

V odsotnosti prepovedi prenosa sredstev in rezerv ruske centralne banke ali povezanih subjektov, je verjetno, da bi se ta sredstva lahko uporabila za podporo hibridne kampanje Rusije, s čimer bi se poglobile gospodarske težave v Uniji. Na primer, v zadnjih tednih je bil zračni prostor kršen nad Belgijo, Nizozemsko, Poljsko, Romunijo, Dansko, Estonijo, Nemčijo, Litvo in Latvijo. Ti incidenti so vzorec, niso naključni, in bi se lahko zaostrili, če bi se sredstva in rezerve prenesli v rusko centralno banko ali povezane subjekte ali v njihovo korist in s tem v korist Rusije.

(18)

Drugič, razpoložljivost dodatnih sredstev za vojno agresijo Rusije bi lahko podaljšala in povečala gospodarsko negotovost ter zahtevala večji fiskalni odziv Unije in njenih držav članic za podporo Ukrajini in gospodarstvu Unije.

(19)

Evropski svet je v sklepih z dne 23. oktobra 2025 priznal, da so vojna agresija Rusije proti Ukrajini ter njene posledice za evropsko in globalno varnost v spreminjajočem se okolju za Unijo eksistencialni izziv. V skupnem sporočilu visoke predstavnice in Komisije z naslovom Ohranjanje miru – načrt za obrambno pripravljenost do leta 2030 (4) je navedeno, da Ukrajina ostaja prva obrambna linija Evrope ter je sestavni del evropske obrambne in varnostne sestave.

(20)

V tem kontekstu je mogoče pričakovati, da bi bile posledice za gospodarstvo Unije, če bi se vojna agresija Rusije nadaljevala, še hujše v primeru, ko Ukrajina ne bi mogla podpreti fiskalnih prizadevanj, ki so potrebna za nadaljevanje njenih vojnih prizadevanj. Poraz Ukrajine bi bil povezan tudi s povečanim tveganjem agresije, tudi s hibridnimi dejavnostmi, Rusije proti kateri od držav članic ali državi v sosedstvu Ukrajine, vključno z državami kandidatkami, kar bi imelo takojšnje neposredne in posredne posledice brez primere za varnostne in gospodarske razmere v Uniji. Take razmere bi še povečale stopnjo negotovosti za gospodarske subjekte. Ta vpliv bi bil verjetno hujši v državah članicah, ki so bližje mejam Ukrajine ter Rusije in Belorusije. Nedavna ekonometrična analiza Komisije kaže, da je bila v primerjavi s povprečjem Unije rast BDP zaradi vojne v obdobju 2022–2023 že za 1,4–1,8 odstotne točke nižja v državah članicah, ki mejijo na države v vojni, pri tem pa so se izgube ob podaljšanju do leta 2024 le nekoliko zmanjšale.

(21)

Ruski zračni napadi na prometna omrežja, stanovanjska območja in energetsko infrastrukturo v Ukrajini so se oktobra in novembra 2025 še okrepili. Rusija je izvedla sedem obsežnih kombiniranih napadov z raketami in droni dolgega dosega, ki so povzročili hude motnje v ukrajinski proizvodnji energije, zaradi česar je bil nujen dodaten uvoz plina za ogrevalno sezono. Najbolj uničujoči napadi so se zgodili ponoči 7. novembra, ko je bilo uporabljenih več kot 500 dronov in raket, ter ponoči 24. novembra, ko je bilo uporabljenih 464 dronov in 22 raket. Po podatkih, ki jih je 25. novembra 2025 predstavila misija OZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini, se je število civilnih žrtev v večjih mestih leta 2025 (od januarja do oktobra) v primerjavi s prejšnjim letom povečalo za 26 %, število ranjenih civilistov pa se je v istem obdobju povečalo za 75 %. Od začetka obsežne ruske invazije je bilo ubitih najmanj 14 534 civilistov, med njimi 745 otrok, ranjenih pa 38 472 civilistov, med njimi 2 349 otrok.

(22)

Poleg tega je vojaška agresija Rusije proti Ukrajini že privedla do obsežnih migracij ukrajinskih državljanov tako znotraj države kot v sosednje države, pri čemer je pritok razseljenih oseb iz Ukrajine v Unijo brez primere, kar ima velike humanitarne in gospodarske posledice za države članice. Unija in njene države članice so morale in še vedno morajo predvsem vložiti pomemben fiskalni napor za sprejem razseljenih oseb iz Ukrajine. Invazija Rusije na Ukrajino je milijone ljudi prisilila, da so pobegnili iz svoje države na varno, večinoma v države članice. Do konca septembra 2025 je skupno 4,3 milijona državljanov tretjih držav, ki so pobegnili iz Ukrajine, prejelo začasno zaščito na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES (5). Od leta 2022 so bruto fiskalni stroški, povezani s sprejemom razseljenih oseb iz Ukrajine, za Unijo ocenjeni na približno 0,2 % BDP na leto, različne ocene pa kažejo, da bi lahko posledični fiskalni stroški za države članice v obdobju 2022–2025 presegli 155 milijard EUR. Posledica nadaljnjega stopnjevanja vojne agresije Rusije bi lahko bilo tveganje nenadnega in množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine ali oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

(23)

Zaradi delovanja Rusije v Ukrajini, ki neposredno ogroža varnostne razmere v Uniji, so Unija in njene države članice morale znatno povečati svoje naložbe v obrambne zmogljivosti. Od začetka vojne agresije Rusije proti Ukrajini februarja 2022 se je razmerje obrambnih izdatkov Unije do BDP povečalo za približno 0,25 odstotne točke in leta 2024 doseglo 1,5 % BDP (ali približno 270 milijard EUR). Svet je 28. maja 2025 kot nujni ukrep sprejel Uredbo Sveta (EU) 2025/1106 (6), katere cilj je zagotoviti finančno pomoč državam članicam, da bodo lahko podprle pripravljenost svoje obrambne industrije. Jesenska napoved Komisije za leto 2025 predvideva nadaljnje povečanje obrambnih izdatkov za približno 0,5 odstotne točke do leta 2027, ko naj bi ti dosegli 2,0 % BDP (ali približno 405 milijard EUR). Poleg teh gospodarskih posledic za gospodarstvo Unije, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije v Ukrajini, Rusija sama s svojim delovanjem povzroča neposredne gospodarske posledice za gospodarstvo Unije. To bi se nenadoma in drastično poslabšalo, če ne bi bilo prepovedi prenosa in bi Rusija imela dostop do dodatnih sredstev.

(24)

Glede na te različne premisleke je zagotovitev prepovedi prenosa sredstev in rezerv ruske centralne banke ali povezanih subjektov na rusko centralno banko ali povezane subjekte ali v njihovo korist in s tem v korist Rusije ustrezen ukrep za preprečitev nadaljnjih posledic brez primere za gospodarski položaj Unije, ki jih povzroča delovanje Rusije. Ker je ukrep časovno omejen in povraten, ne presega tistega, kar je potrebno za dosego tega cilja.

(25)

V sedanjih okoliščinah je prav tako primerno, da finančne institucije, ki imajo v posesti sredstva in rezerve ruske centralne banke ali povezanih subjektov, ločeno upravljajo denarna sredstva, ki se nabirajo ob zapadlosti sredstev.

(26)

Posebni ukrepi iz te uredbe ne posegajo v sredstva ruske centralne banke, ki vključujejo terjatve do finančnih institucij Unije, za katere veljajo omejitve prenosa. Ukrepi iz te uredbe ne vplivajo na lastništvo teh sredstev. Denarna sredstva, ki se nabirajo v bilancah stanja finančnih institucij, ki imajo v posesti sredstva in rezerve ruske centralne banke zaradi prepovedi prenosov v rusko centralno banko ali v njeno korist, ne pripadajo ruski centralni banki in ne pomenijo državnih sredstev. Prepoved prenosov sredstev in rezerv ruske centralne banke ali povezanih subjektov, je začasna, reverzibilna in se redno pregleduje.

(27)

Ti dodatni ukrepi ustvarjajo nove obveznosti za finančne institucije, ki imajo v posesti sredstva in rezerve ruske centralne banke ali povezanih subjektov z namenom ublažitve gospodarskih posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini za Unijo. Glede na okoliščine, v katerih so bili ti ukrepi sprejeti, in dejstvo, da ti ukrepi zasledujejo cilj splošnega interesa, ki ga priznava Unija, in sicer preprečiti poslabšanje gospodarstva Unije v razmerah varnostne krize, ti ukrepi v celoti spoštujejo temeljne pravice in svoboščine, priznane v Listini o temeljnih pravicah, zlasti v členu 17 v povezavi s členom 52 Listine, saj so začasni, predmet rednega pregleda, upravičeni s ciljem splošnega interesa in sorazmerni s tem ciljem.

(28)

Ukrepi, povezani s prepovedjo prenosov sredstev ali rezerv ruske centralne banke ali povezanih subjektov, bi morali ostati začasni. Ohraniti bi jih bilo treba, dokler dajanje na voljo znatnih finančnih in drugih sredstev Rusiji za nadaljevanje njenega delovanja v okviru vojne agresije proti Ukrajini povzroča ali bi lahko povzročilo resne gospodarske težave v Uniji in državah članicah ter tveganje za nadaljnje resno poslabšanje gospodarskih razmer v Uniji in državah članicah. Zato je ukrepe iz te uredbe primerno odpraviti, ko Rusija preneha z vojno agresijo proti Ukrajini, ko Ukrajini zagotovi reparacije v obsegu, ki je potreben, da se omogoči obnova brez gospodarskih in finančnih posledic za Unijo, in ko delovanje Rusije v okviru njene vojne agresije proti Ukrajini objektivno ne bo predstavljalo več večjega tveganja za resne težave za gospodarstvo Unije in njenih držav članic. V ta namen bi moral Svet na predlog Komisije, pri katerem se upošteva poročilo Komisije na podlagi letnega pregleda te uredbe, to uredbo spremeniti, vključno z določitvijo ustreznih, nujno potrebnih in začasnih določb o postopnem prenehanju za zaščito legitimnih interesov gospodarskih subjektov Unije in držav članic, vključno z ustreznim časovnim okvirom za izpolnitev obveznosti po odpravi ukrepov. Zlasti za zagotovitev pravne varnosti in urejenega postopnega prenehanja bi bilo treba določiti pravila o časovnem okviru in načinih povračila denarnih sredstev.

(29)

Pri uporabi te uredbe bi bilo treba upoštevati potrebo po zagotovitvi finančne stabilnosti Unije in zaščiti sistemskega pomena centralnih depotnih družb za delovanje trgov vrednostnih papirjev.

(30)

Glede na obseg krize, njene socialne, gospodarske in finančne posledice ter potrebo po čimprejšnjem ukrepanju bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(31)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev –