52024BP2238

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52024BP2238 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52024BP2238

Help

Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2238 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek V – Računsko sodišče

UL L, 2024/2238, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2238/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2238/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija L

2024/2238

10.10.2024

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2024/2238

z dne 11. aprila 2024

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek V – Računsko sodišče

EVROPSKI PARLAMENT,

—	ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek V – Računsko sodišče,

—	ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0074/2024),

A.	ker želi organ za podelitev razrešnice v postopku za podelitev razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnje krepitve demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti ter izvajanjem koncepta smotrnostne priprave proračuna in dobrega upravljanja človeških virov;

ker je Računsko sodišče zunanji revizor Unije, ki je pooblaščen, da z neodvisnim, strokovnim in učinkovitim revizijskim delom ocenjuje gospodarnost, uspešnost, učinkovitost, zakonitost in pravilnost ukrepov Unije, da se izboljša odgovornost, preglednost in finančno poslovodenje ter s tem poveča zaupanje državljanov in omogoči učinkovit odziv na sedanje in prihodnje izzive, s katerimi se sooča Unija;

ker je neodvisni zunanji revizor vsako leto brez poseganja v določbe členov 287 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) od zaključka proračunskega leta 1987 revidiral računovodske izkaze prihodkov in odhodkov Računskega sodišča, od poročila za proračunsko leto 1992 dalje pa so se poročila zunanjega revizorja objavljala v Uradnem listu Evropske unije;

ker se odgovornost uprave do proračunskih organov v skladu s členom 74(9) finančne uredbe zagotavlja z letnim poročilom generalnega sekretarja Računskega sodišča o dejavnostih, ki vsebuje informacije o upravljanju virov, vključno s sistemi, ter o učinkovitosti in uspešnosti sistemov notranje kontrole Računskega sodišča;

E.	ker Računsko sodišče s preglednim in neodvisnim opravljanjem svojih nalog prispeva k demokratičnemu nadzoru, javni razpravi in dobremu finančnemu poslovodenju Unije;

ker je Računsko sodišče zavzelo stališče, da bi bila najboljša rešitev za oceno upravljanja Unije, njene odgovornosti in preglednosti ter kakovosti in zanesljivosti sporočenih informacij in podatkov o izvajanju politik Unije, da se Računsko sodišče pooblasti za revizijo vseh institucij, organov, uradov in agencij Unije, ustanovljenih s Pogodbama ali v skladu z njima, ter vseh medvladnih struktur, ki so ključnega pomena za delovanje Unije; ker Evropski parlament pri tem zelo podpira Računsko sodišče in bi pozdravil vsako pobudo, s katero bi mu podelili širši mandat;

ugotavlja, da je proračun Računskega sodišča del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2022 znašal 11,6 milijarde EUR (kar je 5,9 % celotnega proračuna Unije); ugotavlja, da je njegov proračun v letu 2022 znašal približno 0,2 milijarde EUR, kar je 1,4 % skupnih upravnih odhodkov;

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 preučilo vzorec 60 transakcij v upravi, kar je enako število kot v letu 2021; ugotavlja tudi, da sodišče navaja, da upravni odhodki zajemajo odhodke za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so v letu 2022 predstavljali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je tveganje pri teh odhodkih na splošno majhno;

poziva Računsko sodišče, naj poveča število transakcij, ki jih je treba pregledati v rubriki „uprava“, za vse institucije, ki se revidirajo, da bi Parlament lahko bolje izpolnjeval svojo vlogo organa za podelitev razrešnice drugim institucijam; obžaluje, da je bil revidiran načrt za pripravo posebnega poročila o upravnih odhodkih drugih institucij razen Komisije, da bi se izvedla revizija javne uprave EU, ki bo verjetno obravnavala le omejen del upravnih odhodkov; ponovno poudarja pomen temeljitejše preiskave upravnih odhodkov in ponovno poziva, naj se v njeno delo vključijo izčrpni podatki o vseh institucijah, da bi zagotovili skladno podlago za dosleden postopek podelitve razrešnice;

ugotavlja, da letne računovodske izkaze Računskega sodišča revidira neodvisni zunanji revizor, da bi bila upoštevana ista načela preglednosti in odgovornosti in neodvisnosti revizorja Računskega sodišča, kot jih to sodišče uporablja za revidirane subjekte; z zadovoljstvom ugotavlja, da zunanji revizor na podlagi svoje revizije Računskega sodišča ni poročal o posebnih težavah;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

ugotavlja, da je skupni proračun Računskega sodišča za leto 2022 znašal 162 141 175 EUR, kar je 5,5 % več kot leta 2021, ko je ta znesek znašal 153 721 727 EUR; ugotavlja, da je bilo povečanje predvsem posledica prilagoditve plač in 20 novih začasnih delovnih mest, povezanih z instrumentom NextGenerationEU; ugotavlja, da je bilo v letu 2022 90 % sredstev namenjenih članom in zaposlenim, 10 % pa za stavbe, opremo in razne odhodke;

ponovno poudarja tudi, kako pomembno je poskrbeti za to, da ima Računsko sodišče na voljo ustrezno osebje, da bo lahko ustrezno izpolnilo svoj mandat in nove naloge, nastale z začetkom veljavnosti novih finančnih instrumentov, kot je mehanizem za okrevanje in odpornost;

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2022 v skladu s členom 29 finančne uredbe izvedlo 26 proračunskih prerazporeditev, kar je skupaj znašalo 3,4 milijona EUR ali 2,1 % proračunskih sredstev za to proračunsko leto, kar je v glavnem pomenilo zmanjšanje odhodkov za službena potovanja, publikacije, tolmačenje in pravno službo ter povečanje odhodkov za opremljanje prostorov, vključno s prenovo strehe, stroški energije, pogodbenimi uslužbenci in opremo IT; ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja proračuna za leto 2022 znašala 98,5 %, kar pomeni rahlo povečanje v primerjavi s predhodnima letoma; pozdravlja, da se je povprečni plačilni čas v letu 2022 skrajšal na 9,8 dneva v primerjavi z 10,7 dneva v letu 2021, najverjetneje zaradi povečanja deleža elektronskih računov, ki je znašal 24 % v primerjavi z 19 % leta 2021;

z zadovoljstvom ugotavlja, da je zunanji revizor izjavil, da so bila dodeljena sredstva porabljena za predvideni namen in da kontrolni postopki, ki so jih uvedli odredbodajalci, zagotavljajo potrebna jamstva za zagotovitev, da so bile finančne transakcije v skladu z veljavnimi pravili in predpisi;

ugotavlja, da je ruska nezakonita in neupravičena vojaška agresija proti Ukrajini povzročila različne pritiske na proračun sodišča, med drugim z naraščajočo inflacijo in prilagoditvijo plač ter močno naraščajočimi stroški elektrike in ogrevanja;

10.

ugotavlja, da se je splošni proračun za službena potovanja Računskega sodišča zmanjšal z 2 988 000 EUR v letu 2021 na 2 452 000 EUR v letu 2022, kar ustreza 18-odstotnemu zmanjšanju, zaradi omejitev potovanj, ki so se nadaljevale leta 2022, in spremenjenih metod dela z večjim številom sestankov na daljavo; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče nima posebne proračunske vrstice za službena potovanja in potovanja svojega predsednika; na koncu ugotavlja tudi, da je proračunska vrstica za službena potovanja za vse člane Računskega sodišča znašala 290 000 EUR tako leta 2021 kot leta 2022;

11.

pozdravlja, da ima sodišče od leta 2022 vzpostavljeno podrobno kontrolno metodologijo za obravnavanje stroškov službenih potovanj s predhodnimi in naknadnimi kontrolami;

Notranje upravljanje, uspešnost in notranja kontrola

12.

ugotavlja, da je bilo leto 2022 drugo leto izvajanja strategije Računskega sodišča za obdobje 2021–2025 in da je bilo konec leta 2022 od 29 strateških ukrepov 18 v celoti izvedenih ali pa je bil vzpostavljen okvir za ukrep, nadaljnji ukrepi pa so se izvajali, 11 ukrepov pa se je izvajalo ali se je ponavljalo;

13.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2022 predstavilo 7 letnih poročil, 8 mnenj, 28 posebnih poročil in en pregled, kar je zelo blizu številu poročil, mnenj, posebnih poročil in pregledov, predstavljenih v letih 2020 in 2021;

14.

ugotavlja, da Računsko sodišče svoj delovni program oblikuje popolnoma neodvisno, vključno s tem, katera posebna poročila bi bilo treba pripraviti; še naprej pa mu svetuje, da bodo posebna poročila, ki se osredotočajo na sedanje razmere in izzive Unije z jasno proračunsko usmeritvijo in pomembnostjo, pritegnila največ pozornosti ključnih deležnikov v Parlamentu in drugod; v zvezi s tem pozdravlja revizijo postopka načrtovanja programov v letu 2022, s katero je bila uvedena večja prožnost pri reševanju perečih izzivov, da bi bolje služila interesom deležnikov;

15.

ceni, da se je Računsko sodišče, kot je zahteval Parlament, pri svojem revizijskem delu osredotočilo na sedanje evropske izzive, kar je razvidno iz zelo hitre priprave mnenja 3/2023 o instrumentu za Ukrajino in pozornosti, namenjene spremljanju njegovega izvajanja; je zaskrbljen, ker Računsko sodišče pri revizijskem delu v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost še vedno nima popolnega dostopa do novega orodja FENIX za poročanje o tem mehanizmu in ker se informacije v tem informacijskem orodju ne posodabljajo pravočasno: podpira njegovo stališče, da člen 257 finančne uredbe določa pravico Računskega sodišča do popolnega in takojšnjega dostopa; nadalje poziva Komisijo, naj Računskemu sodišču omogoči dostop do drugih vrst pomembnih informacij, da bo lahko izpolnjevalo svojo vlogo;

16.

ceni pravočasna in koristna posebna poročila o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, ki organu za podelitev razrešnice omogočajo, da izvaja svoje pristojnosti in na Komisijo naslavlja priporočila o izboljšavah delovanja tega instrumenta;

17.

pozdravlja, da je Računsko sodišče predložilo povzetek števila in vrste notranjih revizij, opravljenih na Računskem sodišču, ter povzetek priporočil in ukrepov, sprejetih na podlagi teh priporočil v skladu s členom 118(8) finančne uredbe; ugotavlja, da je letni delovni program notranjega revizorja vključeval ponavljajoče se naloge, izbrane naloge in druge naloge, zaključene med letom; ugotavlja, da so bili nekateri ukrepi, predvideni za izvajanje v letu 2022, preloženi na leto 2023, in poziva Računsko sodišče, naj Parlamentu poroča o njihovem izvajanju;

18.

sodišče spodbuja, naj okrepi svoj prispevek k boju proti goljufijam v proračunu Unije, ne le z odkrivanjem in poročanjem o pomanjkljivostih, zaradi katerih so programi, ki jih financira Unija, dovzetni za goljufije, temveč tudi z upoštevanjem razprave med elementi strukture za boj proti goljufijam in okrepitvijo revizijskega dela v sodelovanju z organi, pristojnimi za odkrivanje goljufij, rednim ocenjevanjem njihovih dejavnosti ter posredovanjem povratnih informacij organu za podelitev razrešnice za njegovo analizo;

19.

pozdravlja, da je se strategija Računskega sodišča za obdobje 2021–2025 nanaša na oblikovanje stroškovno učinkovitih priporočil za debirokratizacijo institucij Unije; poudarja, da priporočila Računskega sodišča glede povečanja učinkovitosti postopkov, uporabe najboljših praks, izboljšanja usklajevanja, vzpostavitve standardnih postopkov, preprečevanja čezmernega prenašanja zakonodaje ter poenostavitve in digitalizacije služijo temu cilju;

20.

spodbuja Računsko sodišče naj tudi v bodoče daje priporočila za razvoj in vzdrževanje podatkovnih baz in prizadevanj za učinkovito podatkovno rudarjenje za izvajanje analize podatkov na ravni Unije in opredelitev tveganj, povezanih z Unijo; poziva Računsko sodišče, naj si prizadeva za opredelitev zahtev, potrebnih za zbiranje, obdelavo in shranjevanje podatkov, potrebnih za enostavno in interoperabilno revizijo porabe javnih sredstev v državah članicah;

Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih

21.

ugotavlja, da je imelo Računsko sodišče konec leta 2022 921 zaposlenih, kar je nekoliko več kot 917 ob koncu leta 2021 in 910 konec leta 2020; je seznanjen z zastopanostjo spolov med vsemi zaposlenimi konec leta 2022, med katerimi je bilo 434 ali 47,1 % moških in 487 ali 52,9 % žensk; poziva Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov na srednjih in višjih vodstvenih položajih; ugotavlja tudi, da je bila splošna razporeditev med kategorijami uslužbencev naslednja: 830 uradnikov (90 %), od tega 620 upravnih uslužbencev (AD) ter 210 asistentov in tajnikov (AST/SC), in 91 pogodbenih uslužbencev (10 %);

22.

ugotavlja, da je bilo v razredih AD 13–16 79 oseb, od tega 49 moških in 30 žensk, kar je 62 % moških in 38 % žensk, in da to pomeni rahlo povečanje deleža žensk v teh kategorijah, in sicer s 37,5 % leta 2021 in 34,5 % leta 2020;

23.

globoko obžaluje, da v kolegiju Računskega sodišča spola nista uravnoteženo zastopana: v sedanji sestavi je le 10 od 25 članov žensk, pri čemer je treba upoštevati, da člani iz Portugalske in Bolgarije še niso bili imenovani; razume, da je v postopku imenovanja članov težko doseči uravnoteženo zastopanosti spolov, saj je nacionalno imenovanje v izključni pristojnosti držav članic; kljub temu poziva Računsko sodišče, naj analizira svojo splošno sestavo, da bi obveščalo Svet in vpletene države članice, da bi se pri odločitvi o imenovanju upoštevala uravnotežena zastopanost spolov;

24.

obžaluje, da Svet že vrsto let vedno znova imenuje člane Računskega sodišča, kljub temu, da je njihovo kandidaturo Parlament zavrnil; poudarja, da bi moral imeti Parlament zavezujočo vlogo pri ocenjevanju primernosti kandidatov za Računsko sodišče;

25.

pozdravlja, da so med uslužbenci Računskega sodišča zastopana državljani vseh članic Unije, tako v kategoriji AD kot v kategoriji AST/SC; vendar z obžalovanjem ugotavlja, da so nekatere narodnosti premalo zastopane, in pozdravlja, da je sodišče neposredno oglaševalo v nekaterih državah članicah (Danska, Estonija in Latvija); pozdravlja učinkovito uporabo novih načinov objavljanja za izbirne postopke, da bi pritegnili raznolike kandidate iz različnih držav članic;

26.

ugotavlja, da je Računsko sodišče sprejelo sklep o hibridnem delu, ki je začel veljati 1. januarja 2022; ugotavlja, da ima Računsko sodišče sistem dela na daljavo, ki omogoča delo od doma do 10 dni na mesec in do 10 dni zapored; ugotavlja tudi, da sistem zaposlenim omogoča, da delajo do 5 dni na mesec in 30 delovnih dni na leto izven kraja glavnega prebivališča; ugotavlja tudi, da je raziskava iz oktobra 2022 med zaposlenimi pokazala, da 95 % podpira delo na daljavo in da je 88 % menilo, da to pozitivno vpliva na njihovo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

27.

pozdravlja ukrepe, ki jih je Računsko sodišče sprejelo leta 2022 za telesno in duševno dobro počutje zaposlenih;

28.

priznava izzive, povezane s privabljanjem osebja na delo v Luksemburg, in spodbuja Računsko sodišče, naj si z drugimi institucijami s sedežem v Luksemburgu v okviru medinstitucionalne skupine na visoki ravni prizadeva za to, da bo Luksemburg bolj privlačen za zaposlene in za različne že opredeljene možne ukrepe, vključno z zamislijo o posebnem stanovanjskem dodatku zaradi visokih stroškov najemnin, ki jih še posebej občutijo zaposleni v nižjih razredih, in možnostjo ponudbe začasnih stanovanj po razumnih cenah za kratkoročno bivanje;

29.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leta 2022 na Računskem sodišču 11 622 dni bolniškega dopusta, kar je 54 % več kot leta 2021, ko je število dni bolniškega dopusta znašalo 7 524; hkrati ugotavlja, da je bilo leta 2018 10 255 dni bolniškega dopusta in da je bilo razmeroma nizko število v letu 2021 morda povezano s pandemijo covida-19;

30.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2022 poročalo o sedmih primerih izgorelosti; ugotavlja tudi, da se je vseh sedem uslužbencev v skladu s postopkom povratka postopoma znova pridružilo kolektivu z zdravniško odobrenim skrajšanim delovnim časom; v zvezi s tem ceni, da je Računsko sodišče leta 2022 začelo pripravljati smernice za vrnitev na delo po dolgotrajnem bolniškem dopustu; ugotavlja, da Računsko sodišče navaja, da se pri pripravi letnega delovnega programa upošteva razpoložljivost sredstev ter da direktorji in vodstvena ekipa na ravni direktorata ocenjujejo delovno obremenitev, da bi zagotovili enakomerno porazdelitev dela; kljub temu ga spodbuja, naj bo še naprej pozorno na to težavo in sprejme vse potrebne ukrepe za dobro počutje zaposlenih, da bi se zmanjšalo število primerov izgorelosti;

31.

pozdravlja, da sta bili po obsežnem kolaborativnem pristopu decembra 2022 sprejeti odločitev in politika o zagotavljanju spoštljivega delovnega mesta brez nadlegovanja, z jasnim poudarkom na preprečevanju, ozaveščanju in zgodnjem odkrivanju, hkrati pa je bila predvidena vrsta ukrepov, ki jih je treba uporabiti v primeru suma nadlegovanja (zaupno svetovanje, mediacija in uradne pritožbe);

32.

pozdravlja akcijski načrt Računskega sodišča za raznolikost in vključevanje za obdobje 2021–2025 in pozdravlja ukrepe, sprejete v letu 2022, za ozaveščanje o načrtu in rezultatih, doseženih v letu 2022 v zvezi z desetimi prednostnimi nalogami, določenimi v njem; ugotavlja, da je bila pri Računskem sodišču v letu 2022 zaposlena le ena oseba s statusom invalidnosti, ki je imela pogodbo o zaposlitvi za določen čas;

33.

ugotavlja, da je sodišče v letu 2022 sprejelo 54 praktikantov; z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi prejeli plačilo od Računskega sodišča ali nacionalnih organov;

Etični okvir in preglednost

34.

poudarja vlogo in pomen Računskega sodišča kot neodvisnega zunanjega revizorja Unije in varuha njenih financ, zaradi česar mora spoštovati najvišje možne standarde kot zgledna organizacija vzbujati zaupanje in verodostojnost; ugotavlja, da so v skladu s členom 285 PDEU člani Računskega sodišča popolnoma neodvisni;

35.

pozdravlja revidirani kodeks ravnanja iz maja 2022 za člane in nekdanje člane Računskega sodišča, ki upošteva priporočilo Parlamenta in med drugim določa obveznost za člane, da prebivajo tam, kjer je Računsko sodišče, omejuje možnosti za udeležbo članov v politiki, ureja pogodbena razmerja med člani in osebjem ter določa obveznost za člane, da predložijo letno izjavo o interesih; opozarja, da bi morali člani Računskega sodišča vedno uporabljati najvišja etična načela in vrednote, da bi dokazali svojo popolno integriteto, neodvisnost, objektivnost, profesionalno ravnanje, dostojanstvo, predanost in lojalnost;

36.

poudarja, da Parlament še vedno meni, da bi bilo treba informacije o službenih potovanjih članov Računskega sodišča objavljati za celotno obdobje mandata člana in da člani ne bi smeli imeti formalnih političnih vezi, vključno s častnimi funkcijami v političnih strankah ali organizacijah; poleg tega sodišče ponovno poziva, naj spremeni svoja pravila v zvezi z notranjim odborom za etiko, da predsednik Računskega sodišča ne bi imel več izključne pravice predlagati ustreznih kandidatov; ponavlja tudi svojo zahtevo, da ga odbor Računskega sodišča za etiko obvesti o glavnih ugotovitvah iz poročila o notranji reviziji o etiki, ki traja že od leta 2020;

37.

z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi člani Računskega sodišča sporočili naslov luksemburškim organom in tako izpolnili zahtevo, da morajo člani prebivati v kraju, kjer ima sodišče sedež;

38.

je seznanjen s sklepom iz leta 2022 o potovanjih, službenih potovanjih in uporabi voznikov in avtomobilov članov, kar pomeni, da bodo morali člani kriti vse tekoče stroške, vključno s stroški za najem vozila za uporabo vozila nad 10 000 km in niso kriti z nalogom za službeno potovanje; vendar meni, da je 10 000 km previsoko zastavljena številka, in ponavlja pomisleke, izražene v prejšnjih resolucijah o razrešnici, da uvedeni sistem povzroča zmedo; ponavlja mnenje, izraženo že v prejšnjih resolucijah o podelitvi razrešnice, da se voznega parka v nobenem primeru ne sme uporabljati, če ne gre za strogo opravljanje dolžnosti članov Računskega sodišča; poziva vse institucije Unije, naj se dogovorijo o enotnem sistemu, ki bi se uporabljal horizontalno, kar bi zmanjšalo zmedo ter povečalo preglednost in učinkovitost porabe javnega denarja;

39.

pozdravlja, da je Računsko sodišče v zadnjih letih začelo postopek posodobitve svojega etičnega okvira, v okviru katerega so bile oktobra 2022 posodobljene njegove etične smernice, leta 2022 je bila posodobljena politika za zagotovitev spoštljivega delovnega mesta brez nadlegovanja, julija 2023 pa pravila o prijavljanju nepravilnosti; pozdravlja tudi organizacijo delavnic, tečajev in srečanj o etiki za osebje, vključno z osebjem v zasebnih pisarnah članov; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvešča o vseh nadaljnjih načrtih v zvezi z etičnim okvirom;

40.

poudarja, da je služba za notranjo revizijo Računskega sodišča v letu 2021 ugotovila, da ni niti enega dokumenta, v katerem bi bila v celoti predstavljena politika sodišča za boj proti goljufijam, pa tudi ne strategije za boj proti goljufijam v lastnih vrstah; spodbuja Računsko sodišče, naj to vprašanje obravnava prednostno, da bi zagotovilo konsolidacijo sedanjega decentraliziranega in razdrobljenega pristopa ter pojasnilo, kako rešuje vprašanja;

41.

še naprej zavrača oceno in odločitev Računskega sodišča, da se ne pridruži registru EU za preglednost, ki je bil vzpostavljen z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (1), ter spodbuja Računsko sodišče, naj ponovno razmisli o tej zadevi, pri čemer ga odločno poziva, naj se pridruži temu registru EU, da bi se spoštovala osnovna načela preglednosti, hkrati pa se ne bi ovirala popolna neodvisnost Računskega sodišča;

42.

ugotavlja, da je Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) leta 2022 začel eno preiskavo v zvezi z izbirnim postopkom Računskega sodišča, pri čemer je ugotovil, da ravnanje zadevne osebe ni vplivalo na izid postopka;

43.

ugotavlja, da je evropska varuhinja človekovih pravic leta 2022 opravila eno preiskavo na podlagi pritožbe, ki je bila zaključena, potem ko je Računsko sodišče odgovorilo pritožniku;

44.

ponovno izraža zadovoljstvo, da je Računsko sodišče po večkratnih zahtevah Parlamenta leta 2022 vzpostavilo register za udeležbo svojih članov na sejah; pozdravlja, da je bil register na zahtevo na voljo poročevalcu Parlamenta za postopek razrešnice kot del postopka razrešnice; poziva Računsko sodišče, naj še naprej izvaja prakse, ki povečujejo preglednost in odgovornost, kot je javni koledar sej;

45.

ugotavlja, da v letu 2022 ni bil odkrit noben primer nasprotij interesov; ugotavlja tudi, da noben uslužbenec, ki je zapustil Računsko sodišče zaradi izteka pogodbe ali iz katerega koli drugega razloga sodišča ni obvestil, da se želi pridružiti zasebnemu podjetju, ali da bo začel opravljati dejavnosti, povezane z delom zunaj Računskega sodišča v zadnjih treh letih zaposlitve; nazadnje ugotavlja, da noben nekdanji poslanec Parlamenta, komisar ali visok uradnik ni prejel osebnih prejemkov od Računskega sodišča;

46.

ugotavlja, da v letu 2022 na Računskem sodišču ni bilo primerov prijavljanja nepravilnosti;

47.

obžaluje, da letni seznam pogodb v vrednosti med 15 000 EUR in 60 000 EUR, ki so bile sklenjene leta 2022 po postopku s pogajanji, ni na voljo na spletnem mestu Računskega sodišča, kot je navedeno v poročilu odredbodajalca na podlagi prenosa pooblastil; poziva Računsko sodišče, naj ta seznam objavi v ločenem dokumentu in zagotovi uporabniku prijazen dostop do njega;

Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov

48.

pozdravlja, da ima Računsko sodišče obsežen načrt za kibernetsko varnost za obdobje 2022–2024 in da namerava svoj okvir za kibernetsko varnost ponovno oceniti proti koncu leta 2023, da bi zagotovilo popolno skladnost s prihodnjo uredbo o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije; ceni tudi, da je sodišče prekinilo pogodbo z dobaviteljem, ki ga je kupilo podjetje iz Združenih držav Amerike, saj bi se s prevzemom spremenili načini obdelave osebnih podatkov;

49.

pozdravlja, da Računsko sodišče v letu 2022 ni doživelo resnih kibernetskih napadov in da so lažna zlonamerna elektronska sporočila pošte še vedno najnevarnejša grožnja; kljub temu sodišče spodbuja, naj bo še naprej pozorno in naj sodeluje v ustreznih medinstitucionalnih organih Unije, da bi okrepilo splošno kibernetsko varnost institucij Unije;

50.

ugotavlja, da Evropski nadzornik za varstvo podatkov v letu 2022 ni začel, nadaljeval ali zaključil nobenih preiskav v zvezi z Računskim sodiščem;

51.

pozdravlja vsa prizadevanja za izboljšanje digitalizacije revizijskega dela, s čimer bi izboljšali učinkovitost in natančnost tega dela; zlasti pozdravlja uvedbo modela „podatkovnega skladišča kot storitve“ oktobra 2022, ki uporabnikom omogoča obdelavo in analizo strukturiranih podatkov z različnimi stopnjami avtonomije; ugotavlja, da digitalizacija revizijskega dela ni odvisna le od samega Računskega sodišča, temveč v veliki meri tudi od podatkov, ki jih zagotavljajo revidiranci, in da še vedno obstajajo omejitve glede oblike podatkov in raznolikosti uporabljenih sistemov; poleg tega ceni, da je bilo v letu 2022 opravljenih 2 984 dni revizijskega dela na terenu, kar je precej več kot v letih 2021 in 2020, na kateri so močno vplivale omejitve, uvedene zaradi pandemije covida-19, ter da sta se dodana vrednost in učinkovitost obiskov na kraju samem povečali z njihovim združevanjem z delom, opravljenim na daljavo;

52.

opaža, da je Računsko sodišče kot del svojih sistemov uvedlo več elementov odprtokodne programske opreme, vključno z Linuxom, Beleniosom in Nagiosom; spodbuja Računsko sodišče, naj še naprej uporablja odprtokodno programsko opremo, kadar je to mogoče;

Nepremičnine

53.

ugotavlja, da je Računsko sodišče v letu 2022 izvedlo obsežna obnovitvena dela v stavbi K2, ki so bila končana v začetku leta 2023 in so vključevala prenovo štirih nadstropij, da bi zagotovili sodobno delovno okolje, ki ga uslužbenci odobravajo in je bolj okolju prijazno;

54.

ceni, da je Računsko sodišče leta 2022 začelo revizijo dostopnosti vseh svojih stavb, da bi izboljšalo dostopnost in se odzvalo na potrebe oseb z omejeno mobilnostjo ali drugih invalidov, ki je bila končana v začetku leta 2023; poziva Računsko sodišče, naj Parlament obvešča o konkretnih pobudah za izvajanje ukrepov, predlaganih v okviru revizije;

Okolje in trajnostnost

55.

pozdravlja, da je Računsko sodišče leta 2022 predstavilo drugo letno poročilo o okoljski trajnostnosti svojih dejavnosti v skladu z mednarodno sprejetimi standardi poročanja;

56.

ugotavlja, da je Računsko sodišče doseglo izjemne rezultate na več področjih v zvezi z zmanjšanjem splošne porabe od leta 2014, saj se je poraba električne energije zmanjšala za 34,5 %, ogrevanja za 22,2 %, papirja za 83,5 % in vode za 45,3 %, emisije toplogrednih plinov so se zmanjšale za 29,5 %, odpadki pa za 33,7 %; spodbuja Računsko sodišče, naj si še naprej prizadeva za nadaljnje zmanjšanje porabe teh vložkov, in pozdravlja, da je leta 2023 začelo študijo o stavbi K2, da bi prenovilo streho in namestilo sončne panele;

57.

pozdravlja, da je Računsko sodišče sprejelo več pobud za podporo trajnostni mobilnosti, vključno z okrepitvijo avtobusnega prevoza Računskega sodišča, zagotavljanjem brezplačne naročnine na samopostrežno storitev izposoje koles mesta Luxembourg, povečanjem števila parkirnih mest za kolesa, vključno s prostori za električna kolesa, in namestitvijo polnilnikov za hibridna in električna vozila; poziva Računsko sodišče, naj še naprej podpira trajnostno mobilnost z izmenjavo najboljših praks z drugimi institucijami in obveščanjem Parlamenta o nadaljnjih pobudah;

58.

ugotavlja, da bo Računsko sodišče analiziralo, kako vključiti okoljske vidike misij v posodobljen vodnik za misije; ugotavlja tudi, da je bilo za obdobje 2023–2025 predlagano 5-odstotno zmanjšanje poslovnih potovanj na ekvivalent polnega delovnega časa; poziva Računsko sodišče, naj si prizadeva za uresničitev tega cilja, hkrati pa zagotovi, da se opravijo potrebne revizijske misije;

Medinstitucionalno sodelovanje

59.

ugotavlja, da je bilo v letu 2022 posodobljenih več sporazumov o ravni storitev in drugih medinstitucionalnih sporazumov o sodelovanju, vključno s sporazumi z Uradom za preiskave in disciplino Komisije ter Prevajalskim centrom za organe Evropske unije;

60.

je seznanjen z novim tristranskim sporazumom med Računskim sodiščem, Komisijo in Evropsko investicijsko banko (v nadaljnjem besedilu: EIB) novembra 2021; pozdravlja mnenje Računskega sodišča, da so bili v tem sporazumu pojasnjeni in racionalizirani nekateri postopki ter da je Računsko sodišče pridobilo boljši dostop do informacij, ki se nanašajo na dejavnosti, ki se financirajo ali za katere jamči proračun Unije; kljub temu obžaluje, da ta sporazum ne zagotavlja vsaj tega, da lahko Računsko sodišče revidira vidike smotrnosti dejavnosti, ki se izvajajo pri izvajanju politik Unije;

61.

poudarja, da Parlament v osnovi meni, da sedanje omejitve vloge Računskega sodišča kot revizorja EIB ustvarjajo regulativno in nadzorno vrzel ter da bi bilo treba Računskemu sodišču omogočiti revizijo vseh operacij skupine EIB; hkrati poudarja, da bi bilo treba Parlament kot demokratično izvoljen organ pooblastiti za podelitev razrešnice EIB, da bi okrepili demokratično legitimnost te pomembne institucije Unije ter tako izboljšali preglednost in odgovornost ter dobro upravljanje finančnih in človeških virov;

62.

pozdravlja, da Računsko sodišče tesno sodeluje z uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom, tudi z organizacijo delavnic, dogodkov za ozaveščanje ter izmenjavo znanja in izkušenj; poleg tega z zadovoljstvom ugotavlja, da je Računsko sodišče leta 2022 uradu OLAF posredovalo 14 primerov suma goljufije, 6 primerov pa Evropskemu javnemu tožilstvu; poudarja svoje mnenje, da bi bilo treba sume goljufije vedno posredovati uradu OLAF in Evropskemu javnemu tožilstvu v temeljito preiskavo;

63.

ugotavlja, da Računsko sodišče sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov prek uradne osebe za varstvo podatkov in se z njim posvetuje o vprašanjih, povezanih z varstvom podatkov, ter da je bil primer v zvezi s kršitvijo varstva osebnih podatkov leta 2022 zaključen z nekaj priporočili; pozdravlja, da pooblaščena oseba za varstvo podatkov Računskega sodišča sodeluje v mreži uradnih oseb za varstvo podatkov, ki se ukvarjajo s ponavljajočimi se vprašanji, deli primere najboljše prakse in pomaga organizirati polletno srečanje uradnih oseb za varstvo podatkov;

64.

ugotavlja, da Računsko sodišče sodeluje z evropsko varuhinjo človekovih pravic in da je zagotovilo vse informacije, zahtevane v preiskavah, ki jih je začela evropska varuhinja človekovih pravic; pozdravlja dejstvo, da je Računsko sodišče sodelovalo v medinstitucionalnih razpravah o sodobni komunikaciji, vključno s takojšnjim sporočanjem, in da kot merilo uporablja smernice evropske varuhinje človekovih pravic na tem področju;

Komunikacija

65.

pozdravlja, da je januarja 2022 sprejelo novo komunikacijsko strategijo, ki postavlja splošno javnost v središče svojih prizadevanj na področju komuniciranja, in mu izreka pohvalo, da zdaj lahko organizira tiskovne konference in konference, ki se prenašajo prek spleta, v skladu z dobrimi tehničnimi standardi; pozdravlja tudi, da je Računsko sodišče leta 2023 posodobilo svoje spletno mesto, da bi uporabnikom zagotovilo boljšo izkušnjo, in vzpostavilo portal, na katerem so podatki, povezani z revizijami, dostopnejši širšemu občinstvu, vključno s študenti, akademskimi krogi in splošno javnostjo.

(1) UL L 207, 11.6.2021, str. 1.

ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2238/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try