(1)

V skladu z Uredbo (EU) 2021/1119 (evropska podnebna pravila) mora Komisija oceniti skladnost nacionalnih ukrepov s ciljem podnebne nevtralnosti in zagotavljanjem napredka pri prilagajanju podnebnim spremembam. Komisija je ocenila skladnost ukrepov Bolgarije s temi cilji (2). Na njej temeljijo priporočila v nadaljevanju. Bolgarija naj ta priporočila ustrezno upošteva in sprejme nadaljnje ukrepe v skladu z evropskimi podnebnimi pravili.

(2)

Neto emisije toplogrednih plinov Unije (vključno z emisijami zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ter brez mednarodnega prometa) sicer skupno kažejo stalen trend upadanja, ki je na splošno v skladu z linearno krivuljo doseganja podnebnega cilja Unije za leto 2030 v višini –55 % in cilja podnebne nevtralnosti Unije do leta 2050, vendar je treba pospešiti zmanjševanje emisij, za to pa je bistvenega pomena ukrepanje držav članic. Ob napredku se je po državah članicah pojavilo tudi več sektorskih izzivov in pomanjkljivosti, ki jih je treba nemudoma odpraviti. Zanesljive dolgoročne strategije so temelj za doseganje gospodarske preobrazbe, ki je potrebna za premik proti cilju podnebne nevtralnosti Unije.

(3)

Posodobljeni nacionalni energetski in podnebni načrti v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (3) so bistveni, da lahko država članica sprejme ukrepe, s katerimi bo omogočila skupno doseganje cilja podnebne nevtralnosti in zagotovila stalen napredek pri prilagajanju podnebnim spremembam v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Toda Bolgarija ni predložila osnutka posodobitve svojega zadnjega priglašenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

(4)

Da bi zagotovili učinkovitost strategij in načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam, je bistvenega pomena ustrezno ugotoviti, katere morebitne nevarnosti podnebnih sprememb lahko prizadenejo določeno območje ali sektor. Za učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam je potrebna jasno določena struktura upravljanja in usklajevanja s politično podporo na visoki ravni. Politike prilagajanja podnebnim spremembam bi morale biti osredotočene na področja ali sektorje, ki so še posebej ranljivi ali katerih dejavnosti so ključne za odpornost drugih sektorjev ali ki so zelo pomembni za nacionalno gospodarstvo ali javno zdravje. Potreben je prednostni odziv na učinke in tveganja, za katere se pričakuje, da bodo vplivali na kritično infrastrukturo ali sisteme z dolgo življenjsko dobo ali da bodo nepopravljivo prizadeli sisteme, pri čemer je treba upoštevati njihovo medsebojno delovanje s socialno-ekonomskim razvojem ali drugimi nepodnebnimi dejavniki. Za financiranje prilagajanja podnebnim spremembam je mogoče uporabiti različne instrumente financiranja EU. Države članice bi morale pri snovanju nacionalnih načrtov v okviru ustreznih skladov EU v ospredje postaviti vidike odpornosti proti podnebnim spremembam. Nobena poraba sredstev ne bi smela škodovati prilagajanju podnebnim spremembam: to pomeni, da ne sme povečati ranljivosti upravičencev ali drugih.

(5)

Najranljivejše skupnosti so tiste, pri katerih obstaja velika verjetnost, da bodo nanje vplivale podnebne spremembe. Neenakost se še povečuje zaradi neenake izpostavljenosti različnih regij in družbenoekonomskih skupin podnebnim vplivom in ranljivosti za podnebne vplive. Pravična odpornost bi morala zmanjšati neenako breme podnebnega tveganja in zagotoviti enakost. Sistemska sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam je ključna za preprečevanje ali zmanjšanje morebitne škode, izkoriščanje priložnosti in obvladovanje posledic. Napredek pri sposobnosti prilagajanja je potreben na vseh ravneh države ter v javnem in zasebnem sektorju. Številne intervencije za prilagajanje podnebnim spremembam se začnejo na lokalni in regionalni ravni. Lokalni upravni organi imajo ključno vlogo pri spodbujanju sodelovanja javnosti in ukrepanja na lokalni ravni. Tudi če nevarnost, povezana s podnebjem, prizadene samo ozemlje ene države članice, lahko povzroči kaskado čezmejnih posledic, ki zahtevajo krepitev pravične odpornosti. Zelo pomembna sta priprava in izvajanje podnacionalnih politik prilagajanja –