Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52025IE0972

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Evropski ekonomsko-socialni odbor – Zmanjšanje ovir za vključujoče podjetništvo, spodbujanje inovacij in enake možnosti za vse (mnenje na lastno pobudo)

EESC 2025/00972

UL C, C/2026/13, 16.1.2026, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/13/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/13/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija C

C/2026/13

16.1.2026

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Evropski ekonomsko-socialni odbor

Zmanjšanje ovir za vključujoče podjetništvo, spodbujanje inovacij in enake možnosti za vse

(mnenje na lastno pobudo)

(C/2026/13)

Poročevalka:

Juliane Marie NEIIENDAM

Svetovalki

Marine CORNELIS (za poročevalko, III. skupina)

Tellervo KYLÄ-HARAKKA-RUONALA (za I. skupino)

Sklep plenarne skupščine

27. 2. 2025

Pravna podlaga

člen 52(2) Poslovnika

Pristojnost

strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Datum sprejetja na seji strokovne skupine

3. 9. 2025

Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

18. 9. 2025

Plenarno zasedanje št.

599

Rezultat glasovanja

(za/proti/vzdržani)

106/0/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

 Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropsko komisijo in države članice k sprejetju nujnih in usklajenih ukrepov za sprostitev neizkoriščenega potenciala vključujočega podjetništva ter vzpostavitev pravičnejšega in odpornejšega gospodarstva. Da bi v celoti izkoristili potencial delovne sile v EU, morajo resnično vsi imeti možnosti za podjetništvo. Z vključujočimi politikami, ciljno usmerjeno podporo in dostopno zasnovo lahko marginaliziranim in premalo zastopanim skupinam, vključno z invalidi, osebami z duševnimi motnjami, ženskami v negotovem položaju, osebami LGBTQIA+, migranti in skupnostmi, ki se soočajo z etnično diskriminacijo, kot so Romi in Samiji, omogočimo, da izkoristijo svoje talente, in spodbujamo inovacije. Vključujoče podjetništvo je gospodarska priložnost ter je povezano s socialno pravičnostjo in človekovimi pravicami.

1.2

 EESO priporoča, naj Komisija in države članice vidik vključenosti upoštevajo v vseh podjetniških politikah. Za vključujoče podjetništvo je potreben širok in celosten pristop, da se podpre vse podjetnike v različnih panogah, od tradicionalnih, visokotehnoloških in pridobitnih panog do socialnega gospodarstva. Podjetja socialnega gospodarstva, ki so zlasti pomembna za premalo zastopane skupine, spodbujajo vključujoče poslovne modele in socialne cilje. Evropski akcijski načrt za socialno gospodarstvo lahko prispeva k odpravi sistemskih ovir, da se potencial podjetništva izkoristi za spodbujanje inovacij in kohezije.

1.3

 EESO poziva Komisijo in države članice, naj namenijo ustrezna sredstva za podjetniške inkubatorje in omogočijo financiranje za to, da se ob uporabi naložbenih meril, ki upoštevajo vidik spola, invalidnost, nevrološko pogojene motnje in starost, nudijo jamstva za delitev tveganja za ustanovitelje iz premalo zastopanih skupin in mikro nepovratna sredstva za nove podjetnike, ki se soočajo s številnimi ovirami, ter zagotovijo možnosti za podjetnike iz skupnosti LGBTQIA+. Prav tako priporoča, naj se preučijo možnosti uporabe pravičnejših modelov kreditnega ocenjevanja in poskrbi za raznolikost v naložbenih odborih za financiranje tveganega kapitala z javnimi sredstvi.

1.4

 EESO poziva k sistematičnemu izvajanju in spremljanju evropskega akta o dostopnosti pri vseh storitvah s področja uporabe akta v zvezi s podjetništvom, zlasti pri storitvah, za katere se namenjajo javna sredstva. Dostopnost podjetniške infrastrukture, kot se zahteva v skladu z evropskim aktom o dostopnosti, se v državah članicah še vedno ne zagotavlja dosledno. To vključuje tako fizične prostore kot digitalne vmesnike, na primer portale za prijavo, platforme za usposabljanje in informacijske sisteme.

1.5

 EESO priporoča, naj države članice podjetništvo vključijo v nacionalne učne načrte, Komisija pa podpre dostopno in ciljno usmerjeno usposabljanje premalo zastopanih skupin, kar ključno prispeva k udejanjanju vključujočega podjetništva. Podjetništvo temelji na sposobnosti ljudi in je odvisno od materialne podpore, zato je nujno vlagati v znanja in spretnosti, da se opolnomočijo vsi, tudi ranljive osebe, in izkoristi njihov potencial.

1.6

 EESO poziva k učinkovitemu spremljanju direktive o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu s posebnim poudarkom na skupnosti LGBTQIA+ ter priporoča izvajanje vključujočega javnega naročanja za podporo podjetnikom iz ranljivih skupin. Pri podpori podjetništva bi morali s pripravo proračuna, ki upošteva vidik spola, uporabo razčlenjenih podatkov, ciljno usmerjenimi nepovratnimi sredstvi in mentorstvom ter nudenjem storitev otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe upoštevati edinstvene izzive za ženske in osebe LGBTQIA+. V tem okviru je treba upoštevati tudi potrebe mladih in starejših podjetnikov, tudi z medgeneracijskim sopodjetništvom in prenosi podjetij.

1.7

 EESO poziva k ohranitvi enakih pogojev za podjetništvo in socialno zaščito v vseh panogah. Komisija bi morala preučiti pravni okvir za prekarno spolno delo in razmisliti, ali so morda potrebni posebni ukrepi v zvezi s spolnim delom. Vsi bi morali imeti pravico do varnih, zakonitih in ustrezno podprtih možnosti za ekonomsko opolnomočenje.

1.8

 EESO še naprej poziva k uporabi učinkovitih instrumentov za boj proti diskriminaciji, tudi zunaj sveta dela. Sozakonodajalcema priporoča, naj sprejmeta predlog horizontalne direktive o enakem obravnavanju. Zavzema se tudi za uporabo presečnega pristopa v prihodnji strategiji za enakost spolov za obdobje 2026–2030.

1.9

 EESO poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na pripravo enostavnih, jasnih in razumljivih predpisov za podjetnike ter na zmanjšanje upravnega bremena. Poenostavitev regulativnega okvira in zmanjšanje upravnih bremen sta ključnega pomena za vsa podjetja, še veliko pomembnejša pa sta za podjetnike iz ranljivih skupin, ki se soočajo s številnimi dodatnimi izzivi.

1.10

 EESO države članice poziva, naj vzpostavijo nacionalne kontaktne točke za podporo samozaposlovanja ter izboljšajo čezmejno priznavanje pravic invalidov in samozaposlenih v okviru evropske kartice ugodnosti za invalide. Močnejše usklajevanje in nadzor ključno prispevata k podpori vključujočega podjetništva v EU.

1.11

 EESO poziva Komisijo in države članice, naj v vseh podjetniških politikah upoštevajo načela univerzalnega oblikovanja, dostopnosti, presečnosti in sposobnosti delovanja. Vključujoče podjetništvo ni specifičen primer, ampak merilo za to, da je naše gospodarstvo pravično, odporno in pripravljeno na prihodnost. Vse pobude, tako na področju financiranja, usposabljanja, pravnega urejanja kot ocenjevanja, je treba oceniti z vidika vključevanja.

2.   Uvod

2.1

 V tem mnenju so podana priporočila za zmanjšanje ovir za samozaposlitev ranljivih skupin in spodbujanje bolj vključujočih podjetniških ekosistemov v skladu z vrednotami EU, kot so enakost, inovacije in socialna pravičnost. Navedeni so ustrezni okviri EU za celovitejši pregled sedanjih politik, opredelitev vrzeli in predložitev rešitev.

2.2

 EESO priznava, da ima vključujoče podjetništvo velik neizkoriščen potencial pri spodbujanju gospodarske rasti, inovacij in socialnega vključevanja. S podjetništvom se lahko okrepi gospodarska dejavnost, ustvarijo kakovostna delovna mesta ter opolnomočijo marginalizirane in premalo zastopane skupine, zmanjša neenakost in poveča demokratična udeležba.

2.3

 Podjetništvo je pogosto smiselna in želena izbira, za ljudi, ki so iz zdravstvenih razlogov, ki jim preprečujejo zaposlitev za polni delovni čas, ali zaradi strukturnih ovir in diskriminacije izključeni iz tradicionalnih trgov dela, pa morda pa tudi edina možnost za lastni dohodek. Ranljive skupine se pogosto soočajo z večjimi ovirami in potrebujejo prilagojeno podporo. Vsi podjetniki potrebujejo finančna sredstva in druge vire, dostop do trgov, ustrezne kompetence in spretnosti ter možnosti za mreženje in sodelovanje z drugimi podjetniki in deležniki.

2.4

 Invalidi, osebe z duševnimi motnjami, ženske, ki se spopadajo s strukturnimi neenakostmi, osebe LGBTQIA+, migranti in skupnosti, ki se soočajo z etnično diskriminacijo (na primer Romi in Samiji ter druge rasizirane skupine), se še vedno srečujejo s trdovratnimi težavami, ki izhajajo iz strukturnih ovir, ki povzročajo neenakosti, kulturnih stereotipov in vrzeli v politiki (1). Te skupine, ki sodijo med manjkajoče podjetnike, so po vsej EU sistematično premalo zastopane na področju samozaposlovanja, pri čemer so med državami članicami razlike (2). Pri vključujočem podjetništvu je treba posebno pozornost nameniti tudi mladim in starejšim.

3.   Ovire za podjetnike iz ranljivih skupin

3.1    Invalidi in osebe z duševnimi motnjami

3.1.1

 Po podatkih Eurostata (3) ima eno od oblik invalidnosti 101 milijon ljudi v EU, kar je četrtina odraslih. Duševne motnje prizadenejo približno 84 milijonov ljudi (4), tj. vsako šesto osebo (5). Obe skupini se po vsej EU (6) soočata s stalnimi strukturnimi in institucionalnimi ovirami za samozaposlovanje in vključujoče podjetništvo, tudi z družbeno stigmatizacijo, diskriminacijo, izključenostjo in pomanjkanjem ciljno usmerjene podpore.

3.1.2

 Stopnja zaposlenosti (7) invalidov je še vedno precej nižja (samo 50 %) od stopnje zaposlenosti neinvalidnih oseb (74,8 %), na področju samozaposlovanja pa so invalidi in osebe z duševnimi motnjami premalo zastopani, deloma zaradi sistemskih odvračilnih dejavnikov in omejene prilagojene podpore. Velika ovira je t. i. past prejemkov, ko obtičijo med prejemniki socialne pomoči, saj bojazen pred izgubo prejemkov socialne zaščite, povezanih z invalidnostjo, prevlada nad morebitnimi koristmi samozaposlitve.

3.1.3

 V državah članicah se še vedno nedosledno zagotavlja dostop do podjetniške infrastrukture, tako fizične kot digitalne. Podporni mehanizmi, kot so programi za razvoj podjetij, pospeševalci in usposabljanje na področju podjetništva, so redko prilagojeni posebnim potrebam oseb s senzornimi okvarami, kognitivnimi motnjami ali težavami z gibljivostjo (8). V okviru podjetniške politike in podpornih sistemov se redko upoštevajo posebne potrebe posameznikov s psihosocialnimi motnjami ali kroničnimi duševnimi težavami. Zaradi krčenja javnih storitev je na voljo tudi manj storitev in osebja za podporo posameznikom s posebnimi potrebami.

3.1.4

 Podjetniki z duševnimi motnjami se soočajo tudi z družbeno stigmatizacijo in pristranskostjo v poslovnih omrežjih in finančnih institucijah. Sheme financiranja velikokrat vsebujejo merila za upravičenost, s katerimi se izključujejo osebe z občasnimi ali ponavljajočimi se zdravstvenimi težavami. Na področju usposabljanja, mentorstva in finančnih orodij ni dovolj prilagodljivosti in se ne upoštevajo obdobja zmanjšane funkcionalnosti ali prekinitve dela, povezane z zdravjem (9). Zaradi slabega usklajevanja med zdravstvenimi službami in zavodi za zaposlovanje ljudje v času, ko so bolni ali okrevajo, morda ne dobijo ustrezne podpore. Poleg tega zapleteni postopki in zamude pri plačilih za zdravstveno oskrbo in s tem povezana nadomestila dodatno otežujejo opravljanje poslovnih in osebnih obveznosti, na primer v povezavi s skrbjo za družino.

3.1.5

 V podjetniškem ekosistemu se pogosto pričakujeta stalna produktivnost in razpoložljivost, pri čemer se ne upoštevajo nelinearni delovni vzorci ali prožni poslovni modeli, ki bi morda ustrezali invalidom in osebam z duševnimi motnjami. Nova podjetja socialnega gospodarstva, ki dajejo prednost socialnim ciljem pred dobičkom, lahko ključno prispevajo k ustvarjanju dostopa invalidov in oseb z duševnimi motnjami do kakovostnih delovnih mest in podjetništva. Tudi finančna podpora s ciljnimi subvencijami lahko omogoči razumne prilagoditve, ki bi zagotovile vključujoče zaposlovanje in podjetništvo za to ciljno skupino.

3.1.6

 Ustrezni okviri EU:

(a)

Načelo 17 evropskega stebra socialnih pravic: v njem je izrecno navedeno, da imajo invalidi pravico do dohodkovne podpore za dostojno življenje, storitev, ki jim omogočajo udeležbo na trgu dela in v družbi, ter delovnega okolja, prilagojenega njihovim potrebam.

(b)

Člen 27 Konvencije o pravicah invalidov: v njem se med drugim poziva k spodbujanju priložnosti za samozaposlitev, podjetništvo, razvoj zadrug in ustanovitev lastnega podjetja za invalide.

(c)

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030: z njo se spodbuja polna socialna in ekonomska vključenost ter boj proti diskriminaciji invalidov po vsej EU.

(d)

Evropski akcijski načrt za socialno gospodarstvo (2021): podpira financiranje in krepitev zmogljivosti za socialno podjetništvo.

(e)

Strategija EU za duševno zdravje (2023): v njej se duševno zdravje priznava kot medsektorsko vprašanje.

3.2    Ženske

3.2.1

 Podjetnice, zlasti ženske z obveznostmi oskrbe (10) in/ali različnimi oblikami ranljivosti, kot sta invalidnost ali priseljensko poreklo, se soočajo z večplastnimi strukturnimi in socialno-ekonomskimi izzivi, na primer z omejenim dostopom do kapitala, pomanjkanjem ustreznih in cenovno dostopnih možnosti otroškega varstva, oskrbe starejših ali dolgotrajne oskrbe in izključenostjo iz inovacijskih mrež, v katerih prevladujejo moški. Delež žensk med podjetniki v EU je le 30 %, delež invalidk in žensk z duševnimi motnjami pa je še manjši (11).

3.2.2

 Največja ovira je še vedno dostop do financiranja. Leta 2020 je bilo samo 2,3 % sredstev tveganega kapitala v Evropi namenjenih ekipam, v katerih so bile zaposlene samo ženske (12).

3.2.3

 Poleg tega so ženske pogosto izključene iz inovacijskih sistemov, v katerih ni vključujočih struktur in priložnosti za mentorstvo. Kulturni stereotipi, zlasti v tradicionalnih ali podeželskih skupnostih, utrjujejo vloge spolov in odvračajo ženske od podjetništva.

3.2.4

 Ustrezni okviri EU:

(a)

Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025: spodbuja enako ekonomsko neodvisnost za ženske in moške.

(b)

Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (2020): priznava, da je žensko podjetništvo prednostna naloga.

(c)

Direktiva 79/7/EGS (13): podpira postopno izvrševanje načela enakega obravnavanja moških in žensk, tudi v primeru tveganj zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, nezgod pri delu, poklicne bolezni in brezposelnosti ter pri socialni pomoči.

(d)

Direktiva 2006/54/ES (14): prepoveduje diskriminacijo na podlagi spola.

(e)

Direktiva 2010/41/EU (15): uveljavlja načelo enakega obravnavanja samozaposlenih moških in žensk ter spodbuja pozitivne ukrepe, kot so poslovne spodbude za ženske.

3.3    Osebe, ki opravljajo prekarno in inkriminirano delo

3.3.1

 Nekatere samozaposlene osebe, denimo spolni delavci, ki v številnih primerih delajo v pravno nejasnih okvirih ali celo v kriminalnih okoljih, so zaradi strukturne stigmatizacije in pravnih določb, ki preprečujejo varne, zakonite in ustrezno podprte možnosti za ekonomsko opolnomočenje, sistematično izključene iz podjetniških programov, finančnih sistemov in sistemov socialne zaščite.

3.3.2

 Ustrezni okvir EU:

(a)

Direktiva 2011/36/EU (16) in evropski steber socialnih pravic zagotavljata ustrezno zaščito v primeru nasilja ter v zvezi s pravicami iz delovnega razmerja in nediskriminacijo.

3.4    Težave, povezane s spolom in identiteto

3.4.1

 Številne osebe LGBTQIA+, zlasti transspolne, nebinarne in spolno nenormativne osebe, kot podjetniki ne prejemajo podjetniške podpore (17) zaradi pravnega nepriznavanja spola, diskriminatorne obravnave v finančnih institucijah in nevidnosti podatkov.

3.4.2

 Ustrezni okvir EU:

(a)

Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025: raznolikost se izpostavlja kot prednost EU, kjer se vsakdo lahko počuti varnega in svobodnega brez strahu pred diskriminacijo, nasiljem ali izključitvijo.

3.5    Težave zaradi rasnega ali etničnega porekla: Romi in Samiji

3.5.1

 Podjetja, ki jih vodijo rasne ali etnične manjšine, in podjetniki iz njihovih vrst se še vedno soočajo s sistemskimi ovirami za razvoj podjetij, vključno z neenakim dostopom do kapitala, usposabljanja in tržnih priložnosti. Ti izzivi so posledica predsodkov do Romov in Samijev ter drugih rasiziranih skupin, nezadostnih naložb in nepriznavanja sposobnosti teh skupnosti, zlasti žensk in mladih, za poslovno udejstvovanje.

3.5.2

 Ustrezni okviri EU:

(a)

Strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (2020–2030) spodbuja države članice, naj izboljšajo priložnosti za zaposlitev in podjetništvo za Rome.

(b)

Priporočilo Sveta o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (2021) poziva države članice, naj spodbujajo samozaposlovanje in podjetništvo med Romi z izboljšanjem dostopa do financiranja, krepitvijo zmogljivosti in mreženjem.

(c)

Evropski sklad za regionalni razvoj – Övre Norrland (2021–2027): s tem programom se financirajo projekti (18) za spodbujanje podjetniških modelov, ki združujejo inovacije in kulturno dediščino Samijev.

4.   Strukturna vprašanja in vprašanja politike na področju vključujočega podjetništva

4.1

 Evropski trgi dela se preoblikujejo zaradi digitalizacije, demografskih sprememb in platformnega dela, zato so na področju socialne zaščite samozaposlenih nastale vrzeli (19). Čeprav se lahko premalo zastopane skupine s samozaposlitvijo opolnomočijo, pa se številni spoprijemajo z omejeno pravno in finančno zaščito ter zapletenimi nacionalnimi pravili. Če ni ustreznih varnostnih mrež, lahko (navidezna) samozaposlitev ranljive osebe pahne v negotov položaj, kar jih odvrača od podjetništva. Uprave držav članic in strategije EU na tem področju bi morale ne samo spodbujati dejavno vključevanje v zaposlovanje, ampak poskrbeti tudi za kakovostno podporo zlasti brezposelnih oseb pri ustanavljanju podjetij, podjetništvu in solastništvu socialnih podjetij.

4.2

 Dostop samozaposlenih do socialne zaščite: načelo 12 evropskega stebra socialnih pravic določa, da imajo ne glede na vrsto ali trajanje zaposlitvenega razmerja delavci ter v primerljivih pogojih tudi samozaposleni pravico do primerne socialne zaščite. Vendar se dostop do zdravstvenega varstva, starševskega in porodniškega dopusta, nadomestil za brezposelnost in pokojnin med državami članicami razlikuje. Kot poroča Eurofound (20), približno 50 % samozaposlenih v EU v primeru ključnih socialnih tveganj nima kritja ali pa le omejeno kritje (21). EU sicer lahko usmerja politiko, vendar pa so sistemi socialne varnosti še vedno v nacionalni pristojnosti.

4.3

 S samozaposlitvijo v digitalnem sektorju in na platformah, na primer v obliki neodvisnega dela in dela prek aplikacij, se lahko zabriše meja med zaposlitvijo in podjetništvom. Številni platformni delavci so morda napačno opredeljeni kot samozaposleni, kar omejuje njihove pravice, pogajalsko moč in dostop do kolektivnega zastopanja. Komisija je sprejela Smernice o uporabi konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe v zvezi delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih (2022). EESO se zavzema za dosledno uporabo in spremljanje teh smernic.

4.4

 EESO ugotavlja, da je začela veljati direktiva o platformnem delu in da morajo države članice do 2. decembra 2026 sprejeti potrebne zakone in druge predpise. Vendar v tej direktivi ni v celoti obravnavano vključujoče podjetništvo.

4.5

 Pri podjetniški podpori se redko upoštevajo presečne ovire. Invalidne transspolne migrantke se, denimo, soočajo s še več upravnimi, socialnimi in pravnimi ovirami, tako na primer pravno ni priznana njihova spolna identiteta, soočajo se z izzivi pri čezmejnem dostopu do pravic invalidov ter z rasizmom, transfobijo ali ksenofobijo v poslovnem okolju. V vključujočih podjetniških politikah bi morali upoštevati te prekrivajoče se oblike izključevanja. V številnih nacionalnih strategijah in strategijah EU, tudi v strategiji EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 in akcijskem načrtu EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, je omenjena zaposlitev, samozaposlitev pa ne.

4.6

 Cilj predloga horizontalne direktive o enakem obravnavanju je razširiti zaščito pred diskriminacijo, da se ne bi uporabljala samo na področju zaposlovanja, ampak tudi na primer na področju stanovanj, izobraževanja in dostopa do storitev. EESO predlog podpira in še naprej poziva k boju proti diskriminaciji (22), ki jo še zaostruje presečnost ter s tem povezane socialne in pravne ovire.

4.7

 Podporne storitve za podjetništvo, kot so inkubatorji, mentorstvo in financiranje, pogosto temeljijo na enotnem modelu, ki daje prednost posameznikom z visokošolsko izobrazbo, finančnimi sredstvi in močnimi mrežami. S takim standardiziranim pristopom se običajno izključujejo osebe s kognitivnimi motnjami ali senzornimi okvarami, ki potrebujejo prilagojene oblike komuniciranja, podjetniki z duševnimi motnjami, ki bi morda potrebovali prilagodljiv delovni čas, podpirajoče mentorje ali pristope, s katerimi bi se upoštevale njihove travme, ter posamezniki z omejenimi digitalnimi znanji in spretnostmi ali dostopom.

4.8

 Načela univerzalnega oblikovanja, v skladu s katerimi bi morali biti storitve in okolja čim bolj uporabni za vse ljudi, ne da bi jih bilo treba prilagajati, so upoštevana v maloštevilnih programih. To prispeva k strukturni izključenosti, tako pri postopkih prijave kot pri tečajih za usposabljanje podjetnikov in na spletnih platformah.

4.9

 Podjetništvo temelji na ljudeh s sposobnostjo uvajanja inovacij, vendar neenak dostop do izobraževanja, izpopolnjevanja, preusposabljanja in usposabljanja ostaja strukturna ovira za ranljive skupine.

V Bruslju, 18. septembra 2025

Predsednik

Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

Oliver RÖPKE

(1)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Spodbujanje vključevanja invalidov in oseb s spremenjeno delovno sposobnostjo v družbo (raziskovalno mnenje na zaprosilo madžarskega predsedstva) (UL C, C/2024/6875, 28.11.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/6875/oj).

(2)   OECD (2023).

(3)   Invalidnost v EU: dejstva in številke.

(4)   OECD (2022).

(5)   The transversality of mental health in a „European Health Union“ (Presečnost na področju duševnega zdravja v evropski zdravstveni uniji).

(6)   ZN (1993).

(7)   Eurostat.

(8)   Entrepreneurship Training Programs for Individuals with Disabilities (Programi usposabljanja na področju podjetništva za invalide).

(9)   Psychosocial disability: a European perspective on challenges and solutions (Psihosocialna invalidnost: izzivi in rešitve – evropski vidik).

(10)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja na podlagi potreb za vse: kako lahko ustrezno prožni delovni pogoji podprejo medgeneracijsko solidarnost in okrepijo vlogo žensk (raziskovalno mnenje na zaprosilo madžarskega predsedstva) (UL C, C/2025/116, 10.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/116/oj).

(11)   OECD (2021).

(12)   PitchBook (2020).

(13)   UL L 6, 10.1.1979, str. 24.

(14)   UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(15)   UL L 180, 15.7.2010, str. 1.

(16)   UL L 101, 15.4.2011, str. 1.

(17)   Evropska agencija za temeljne pravice (2024).

(18)   Komisija (2021).

(19)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Dostop samozaposlenih do socialne zaščite – analiza stanja, omejitev in možnosti za izboljšanje njihovega položaja (raziskovalno mnenje na zaprosilo poljskega predsedstva) (UL C, C/2025/2964, 16.6.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/2964/oj).

(20)   Eurofound (2024).

(21)   Sklepi Sveta o socialni zaščiti za samozaposlene osebe.

(22)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Novi akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic (mnenje na lastno pobudo) (UL C, C/2025/4203, 20.8.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2025/4203/oj).

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2026/13/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top