Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Spremembe, ki jih predlaga ECB (1)

„Uspeh SEPA je zelo pomemben v ekonomskem, monetarnem in političnem kontekstu.“

“Uspeh SEPA je zelo pomemben v ekonomskem in političnem kontekstu.“

Pojasnilo

SEPA je pomembna v ekonomskem in političnem kontekstu, nima pa vloge v denarni politiki; zato je treba besedo „monetarnem“ črtati.

„Denarna nakazila, notranje obdelana plačila, plačilne transakcije velikih vrednosti med ponudniki plačilnih storitev in plačila prek mobilnih telefonov ne bi smeli spadati pod omenjena pravila, saj te plačilne storitve niso primerljive s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami.“

„Denarna nakazila, notranje obdelana plačila, plačilne transakcije velikih vrednosti med ponudniki plačilnih storitev in plačila prek mobilnih telefonov ne bi smeli spadati pod omenjena pravila, saj te plačilne storitve niso primerljive s kreditnimi prenosi in neposrednimi bremenitvami, kakor so opredeljeni v tej uredbi. Tudi plačilne transakcije, ki se obdelujejo in poravnavajo prek sistemov za plačila velikih vrednosti, ne bi smele spadati v področje uporabe te uredbe.“

Pojasnilo

ECB predlaga, da se doda besedilo „kakor so opredeljeni v tej uredbi“, s čimer bi se pojasnilo sporočilo, da denarna nakazila, notranje obdelana plačila itd. niso kreditni prenosi in neposredne bremenitve v smislu predlagane uredbe. Za pojasnilo k novemu četrtemu stavku, ki ga predlaga ECB, glej spremembo 5.

„Da bi vzpostavili integriran trg elektronskih plačilnih sistemov v eurih, je nujno, da obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne ovirajo tehnične prepreke in da je izvedena na podlagi shem, katerih osnovna pravila so upoštevana s strani večine ponudnikov plačilnih storitev iz večine držav članic in so enaka za čezmejne in izključno nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo.“

„Da bi vzpostavili integriran trg elektronskih plačilnih sistemov v eurih, je nujno, da obdelave kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ne ovirajo tehnične prepreke in da je izvedena na podlagi shem, katerih osnovna pravila so upoštevana s strani večine ponudnikov plačilnih storitev iz večine držav članic, katerih valuta je euro, in so enaka za čezmejne in izključno nacionalne transakcije s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo.“

Pojasnilo

Interoperabilnost je bistvena za zagotovitev, da se bodo lahko plačila učinkovito obdelovala znotraj celotne Unije. Dvojne zahteve v uvodni izjavi 9 in členu 4(1) predlagane uredbe, tj. veljavnost pravil na nacionalni in čezmejni ravni ter zahtevana večinska udeležba, so pomembni ukrepi, ki zagotavljajo, da bodo plačilne sheme postale vseevropske. Vendar pa, ob upoštevanju razvoja novih plačilnih storitev, pristopa ponudnikov plačilnih storitev iz držav članic, katerih valuta ni euro, morda ni treba šteti za prioriteto, glede na majhno število transakcij v eurih v nekaterih od teh držav članic. Zato se predlaga, da se pogoj v členu 4(1)(b) (glej spremembo 14) in skladno s tem uvodna izjava 9 omejita na večino ponudnikov plačilnih storitev v večini držav članic, katerih valuta je euro. S tem bi se na eni strani izognili nepremagljivim oviram ob uvedbi inovativnih storitev kreditnih prenosov in neposrednih bremenitev ter na drugi strani zagotovili vseevropski značaj.

„V nekaterih državah članicah že obstajajo nekateri plačilni instrumenti, ki so v osnovi kreditni prenosi oziroma neposredne bremenitve, ki pa imajo zelo specifične funkcionalnosti, pogosto iz zgodovinskih ali pravnih razlogov.“

„V nekaterih državah članicah že obstajajo nekateri plačilni instrumenti, ki so uvrščeni med kreditne prenose oziroma neposredne bremenitve, ki pa imajo zelo specifične funkcionalnosti, pogosto iz zgodovinskih ali pravnih razlogov.“

Pojasnilo

Namen tega predloga je, da se pojasni, da so nekateri obstoječi plačilni instrumenti uvrščeni med kreditne prenose ali neposredne bremenitve, ne glede na svoje zelo specifične funkcije.

Pojasnilo

Plačila, izvedena prek sistemov za plačila velikih vrednosti, niso nikoli sodila v okvir SEPA, zato bi jih bilo treba izključiti iz področja uporabe predlagane uredbe. Predlagana uredba bi se morala zato jasno osredotočati na množična plačila malih vrednosti, saj bi bil za vključitev sistemov za plačila velikih vrednosti zaradi zelo različnih ravni storitev potreben ločen, kompleksnejši akt Unije. Glede na kompleksnost sistemov za plačila velikih vrednosti, tehnične izzive, s katerimi bi se ob takšnem prehodu soočila bančna panoga, in dejstvo, da plačila malih vrednosti, ki se poravnajo v sistemih za plačila velikih vrednosti, predstavljajo manj kakor 1 % skupnega števila plačil malih vrednosti v euroobmočju, se ECB takšen akt Unije ne zdi potreben.

Vendar pa ECB in nacionalne centralne banke (NCB) v svoji vlogi po četrti alinei člena 3.1 in členu 22 Statuta ESCB kot upravljavci komponent transevropskega sistema bruto poravnave v realnem času (TARGET2) trenutno menijo, da je uvedba standardov XML ISO20022 v sistemu TARGET2 strateškega pomena.

Pojasnilo

ECB se strinja, da je treba kartična plačila in dvige gotovine izvzeti iz predlagane uredbe; vendar pa imajo kartična plačila, z izjemo dvigov gotovine s plačilnega računa, vedno za posledico kreditni prenos ali neposredno bremenitev v dobro ali v breme plačilnega računa, označenega z BBAN ali IBAN. Poleg tega kartična plačila tudi niso zajeta v oceni učinkov s strani Komisije, priloženi predlagani uredbi, iz česar sledi, da so zunaj področja uporabe predlagane uredbe. V skladu s tem ECB predlaga, da se navedbe o uporabi BBAN in IBAN črtajo v izogib razlagi, da so kartična plačila dejansko vključena v predlagano uredbo, kar je v nasprotju z osnovnim namenom te določbe.

Ni obstoječega besedila.

Pojasnilo

Dejavnosti, ki jih ECB ali nacionalna centralna banka opravlja v skladu s četrto alineo člena 127(2) Pogodbe in členom 3 Statuta ESCB, bi morale biti izključene iz področja uporabe predlagane uredbe zaradi neodvisnosti centralne banke (glej člen 130 Pogodbe). Zato ECB predlaga, da se v predlagano uredbo vstavi enaka izjema, kot jo vsebuje člen 1(1)(e) Direktive 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (2) .

Ni obstoječega besedila.

Pojasnilo

ECB razume, da je namen člena 1(2)(c) predlagane uredbe, da se iz področja uporabe izključijo tradicionalne kartične transakcije, vključijo pa se transakcije, pri katerih se plačilna kartica uporabi predvsem za identifikacijo plačnika, ko odredi transakcijo z neposredno bremenitvijo ali kreditnim prenosom. Ker se večina kartičnih transakcij na koncu poravna s transakcijo s kreditnim prenosom ali neposredno bremenitvijo, bi bilo mogoče obstoječe besedilo razlagati, kakor da vključuje tudi kartične transakcije na splošno. Za zagotovitev pravne varnosti ECB predlaga, da se uvede opredelitev plačilne kartice in preoblikuje člen 7(2) predlagane uredbe, tako da bo omogočal oprostitev za transakcije z neposredno bremenitvijo, ki se odredijo s kartico na prodajnem mestu (glej spremembo 17). Poleg tega člen 1(2)(c) predlagane uredbe iz področja uporabe izključuje plačilne transakcije s plačilno kartico, ne da bi slednjo opredelil.

Ni obstoječega besedila.

Pojasnilo

Predlagani novi člen 1(2)(b) predlagane uredbe (glej spremembo 5) vsebuje pojem “sistemi za plačila velikih vrednosti“, ki bi ga bilo treba opredeliti.

Ni obstoječega besedila.

Pojasnilo

Člen 4(2) predlagane uredbe uvaja koncept interoperabilnosti plačilnih sistemov, ki se mora uporabljati samo za sisteme za plačila malih vrednosti (glej spremembo 15). Glede na to je treba pojem „sistemi za plačila malih vrednosti“ opredeliti.

Pojasnilo

Ker kreditni prenos zahteva konkretno dejanje, ki je več kakor zgolj privolitev na strani plačnika, bi bilo treba to opredelitev natančneje oblikovati.

Pojasnilo

Za zagotovitev skladnosti z drugimi upoštevnimi sekundarnimi akti Unije in zaradi pravne varnosti se predlaga, da se opredelitev „neposredne bremenitve“ v predlagani uredbi uskladi z opredelitvama, ki ju vsebujeta člen 2(14) Uredbe (ES) št. 924/2009 in člen 4(28) Direktive 2007/64/ES.

Pojasnilo

Za zagotovitev skladnosti z drugimi upoštevnimi sekundarnimi predpisi Unije in zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredelitev „plačilne sheme“ v predlagani uredbi uskladiti z opredelitvijo „sistema neposredne bremenitve“, ki jo vsebuje člen 2(15) Uredbe (ES) št. 924/2009, ob upoštevanju skupnih elementov sheme, ki jih vsebujeta obe opredelitvi.

Pojasnilo

Glej pojasnilo k spremembi 3.

Pojasnilo

Člen 4(2) predlagane uredbe zahteva tehnično interoperabilnost plačilnih sistemov in plačilnih shem (kadar je primerno), ne da bi določno opredelil, kaj takšna tehnična interoperabilnost pomeni. Najprimerneje bi bilo oblikovati natančnejše besedilo, ki bi pojasnjevalo pomen pojma. V odsotnosti tega ECB predlaga, da se črta omemba plačilnih shem, saj se tehnična interoperabilnost med temi shemami ne zdi operativno izvedljiva. Kar je pomembnejše, sistemi za plačila malih vrednosti in sistemi za plačila velikih vrednosti imajo zelo različne značilnosti z vidika obdelave, kliringa in poravnave, ne glede na to, da se lahko obe vrsti sistemov uporabljata za obdelavo plačilnih transakcij malih vrednosti. Na splošno sistemi za plačila malih vrednosti uporabljajo sisteme za plačila velikih vrednosti za poravnavo svojih saldov. Moralo bi biti jasno, da se interoperabilnost lahko pričakuje samo med istovrstnimi plačilnimi sistemi. Zahteva po interoperabilnosti med sistemi za plačila malih vrednosti in sistemi za plačila velikih vrednosti ne bi zgolj sprožila vprašanja glede sorazmernosti, saj plačila malih vrednosti, obdelana prek sistemov za plačila velikih vrednosti, kot sta sistema TARGET2 in EURO1, predstavljajo manj kakor 1 % skupnega števila plačil malih vrednosti v euroobmočju, ampak bi lahko imela tudi neželene stranske učinke z vidika tveganj in stabilnosti.

Pojasnilo

ECB se strinja, da bi morale zahteve za kreditne prenose in neposredne bremenitve začeti veljati v precej kratkem obdobju, zlasti glede na to, da so bili kreditni prenosi SEPA uvedeni januarja 2008, neposredne bremenitve SEPA pa novembra 2009. Ob upoštevanju potrebe plačilne panoge po dovolj dolgih obdobjih za izvedbo ECB predlaga določitev konkretnega datuma, ki bi bil za kreditne prenose po možnosti konec januarja 2013, za neposredne bremenitve pa konec januarja 2014.

Pojasnilo

Glej pojasnili k spremembi 8 in spremembi 20.

Pojasnilo

Da ne bi ovirali razvoja novih in inovativnih plačilnih instrumentov, je najpomembnejše, da se lahko tehnične zahteve, določene v delegiranih aktih, nemoteno in učinkovito spremenijo. Komisija bi morala svoja delegirana pooblastila izvrševati v tesnem sodelovanju z Eurosistemom in, kjer je primerno, z drugimi članicami ESCB ter tudi na podlagi posvetovanja s plačilno panogo in drugimi deležniki, s čimer bi med drugim zagotovili, da bodo spremembe načrtovane ob upoštevanju poslovnih ciklov v plačilni panogi.

Pojasnilo

Plačilne sheme ne bi smele biti omejene glede števila znakov, ki jih lahko omogočajo, zaradi česar se predlaga, da se 140 znakov določi kot najmanjše število.

Pojasnilo

Besedilo točke 3(f) Priloge k predlagani uredbi bi bilo mogoče napačno razlagati v smislu, da so obstoječa pooblastila, ki niso izrecno naslovljena tako na prejemnika plačila kakor tudi na plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, nična in jih je treba znova podpisati. Glede na ogromno število obstoječih pooblastil za neposredno bremenitev bi bilo to lahko zelo težko opravilo. Zato bi bilo treba v izogib kakršnemu koli morebitnemu dvomu pojasniti, da se soglasje plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev lahko da posredno prek prejemnika plačila.