27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/1

1.

Komisija je 7. marca 2007 ENVP poslala Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o nadaljevanju delovnega programa za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov (3). ENVP v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 45/2001 tu predstavlja svoje mnenje.

2.

V Sporočilu je poudarjen pomen Direktive 95/46/ES (4) kot mejnika pri varstvu osebnih podatkov; Direktiva in njeno izvajanje sta pojasnjena v treh poglavjih, ki obravnavajo pretekle dosežke, trenutno stanje in načrte za prihodnost. Osrednji sklep Sporočila je, da se Direktiva ne bi smela spreminjati. Njeno izvajanje pa bi bilo treba z drugimi instrumenti politike večinoma nezavezujoče narave še dodatno izboljšati.

3.

Pričujoče mnenje ENVP se ravna po strukturi omenjenega sporočila. Še pomembneje pa je, da se ENVP strinja z osrednjim sklepom Komisije, da namreč Direktive ne bi smeli spreminjati.

4.

ENVP je to stališče zavzel tudi iz pragmatičnih razlogov. Njegova izhodišča so naslednja:

5.

Glede na to, da je treba upoštevati, da se Direktiva uporablja v neprestano spreminjajočem se okolju, so ta izhodišča bistvenega pomena. Spreminja se Evropska unija: prosti pretok informacij med državami članicami, pa tudi med državami članicami ter tretjimi državami, pridobiva na pomenu, postal pa bo še pomembnejše dejstvo. Spreminja pa se tudi družba. Informacijska družba se vedno bolj razvija v družbo nadzorovanja (5). Iz tega sledi naraščajoča potreba po učinkovitem varstvu osebnih podatkov, s čimer naj bi resnično uspešno obvladovali to novo stvarnost.

6.

ENVP namerava v oceni Sporočila posebej obravnavati naslednje vidike, povezane s temi spremembami:

7.

Prvo poročilo o izvajanju Direktive o varstvu podatkov z dne 15. maja 2003 je vsebovalo delovni program za boljše izvajanje Direktive o varstvu podatkov ter seznam desetih pobud, ki naj bi bile uresničene v letih 2003 in 2004. V Sporočilu je za vsako posebej opisano, kako je bila izpeljana.

8.

Izboljšave pri izvajanju Direktive so na podlagi analize dela v okviru delovnega programa v Sporočilu ocenjene pozitivno. Povzetek ocene Komisije v podnaslovih poglavja 2 („sedanjost“) je v osnovi naslednji: izvajanje se je izboljšalo, kljub temu, da je v nekaterih državah članicah še vedno pomanjkljivo; še vedno prihaja do določenih razhajanj, vendar gre pri tem večinoma za vprašanje manevrskega prostora, ki ga dopušča Direktiva, za notranji trg pa nikakor ne predstavljajo resnične težave. Za pravne rešitve iz Direktive se je izkazalo, da so vsebinsko primerne za zagotavljanje temeljne pravice do varstva podatkov, hkrati pa držijo korak z razvojem tehnologije in zahtevami v javnem interesu.

9.

ENVP se v osnovi strinja s to pozitivno oceno. Zlasti se zaveda obsega dela, opravljenega na področju čezmejnega prenosa podatkov; gre za ugotovitve glede ustreznega varstva v povezavi s tretjimi državami, nova standardna pogodbena določila, sprejetje zavezujočih poslovnih pravil, preučitev enotnejše razlage člena 26(1) Direktive ter izboljšanje obveščanja v okviru člena 26(2), vse to pa naj bi olajšalo mednarodne prenose osebnih podatkov. Iz sodne prakse Sodišča (6) je kljub temu razvidno, da si bo treba na tem ključnem področju še naprej prizadevati za obvladovanje razvoja na področju tehnologije in kazenskega pregona.

10.

Iz Sporočila je razvidno tudi, da sta izvrševanje in ozaveščanje ključnega pomena pri spodbujanju boljšega izvajanja in da bi lahko ta dva vidika še bolj poudarili. Izmenjava najboljših praks ter uskladitev na področju obveščanja in zbiranja informacij pa predstavljata tudi primer uspešnega skrajševanja administrativnih postopkov in zmanjševanja stroškov podjetij.

11.

Analiza preteklih dosežkov poleg tega potrjuje, da izboljšave niso mogoče brez sodelovanja najrazličnejših zainteresiranih strani. Komisija, organi za varstvo podatkov in države članice imajo v večini dejavnosti, ki se izvajajo, osrednjo vlogo. Vedno pomembnejša pa je tudi vloga zasebnih strank, in sicer zlasti, ko gre za spodbujanje samoregulative in evropskih kodeksov ravnanja, oziroma za razvoj tehnologij za boljše varovanje zasebnosti.

12.

Razlogov za to, da se podpre sklep Komisije, tj. da se v sedanjih okoliščinah in kratkoročno gledano ne predvidi nobenega predloga za spremembo Direktive, je več.

13.

Komisija sklep v bistvu utemeljuje z dvema razlogoma. Prvi je, da še niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ponuja Direktiva. Na področjih, ki so v pristojnosti držav članic, je mogoče njeno izvajanje še vedno občutno izboljšati. Kot drugi razlog pa Komisija navaja, da kljub temu, da Direktiva dopušča določen manevrski prostor, ni dokazov o tem, da razhajanja znotraj tega prostora za notranji trg predstavljajo resnično težavo.

14.

Komisija na podlagi teh dveh razlogov svoj sklep razlaga takole: pojasni, kaj naj bi z Direktivo dosegli, pri čemer je poudarjeno oblikovanje zaupanja, nato pa razloži, da Direktiva predstavlja merilo, je tehnološko nevtralna in še naprej zagotavlja utemeljene in ustrezne odgovore (7).

15.

ENVP pozitivno ocenjuje besedilo tega sklepa, vendar meni, da bi ga bilo mogoče še izboljšati, in sicer na podlagi dveh dodatnih razlogov:

16.

Temeljna pravica fizičnih oseb do varstva njihovih osebnih podatkov je potrjena v členu 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in je med drugim določena v Konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Direktiva v bistvu predstavlja okvir z najpomembnejšimi elementi varstva te temeljne pravice, pri čemer pravice in svoboščine iz Konvencije uveljavlja in jih razširja (8).

17.

Cilj temeljne pravice je zaščita državljanov v demokratični družbi, in sicer v vsakem primeru. Bistveni elementi takšne temeljne pravice bi morali ostati nespremenljivi, ne glede na razvoj družbe ali politične preference trenutne vlade. Grožnje terorističnih organizacij družbi imajo lahko v nekaterih primerih drugačne posledice kot pri drugih, saj morda v večji meri posegajo v temeljno pravico določene osebe; v nobenem primeru pa ne smejo vplivati na bistvene elemente pravice same ali posameznika prikrajšati za izvajanje omenjene pravice oziroma ga pri tem neprimerno omejevati.

18.

Druga značilnost Direktive je v tem, da predvideva spodbujanje prostega pretoka informacij na notranjem trgu. Tudi to je mogoče v okviru vedno večjega notranjega trga brez notranjih meja obravnavati kot temeljno pravico. Uskladitev bistvenih določb nacionalne zakonodaje je eden glavnih instrumentov za zagotavljanje vzpostavitve in delovanja notranjega trga. Omogoča namreč uveljavljanje medsebojnega zaupanja med državami članicami v okviru posameznih nacionalnih pravnih sistemov. Tudi zaradi teh razlogov bi bilo treba o spremembah ustrezno razmisliti, saj bi lahko vplivale na vzajemno zaupanje.

19.

Tretja značilnost Direktive pa je v tem, da jo je treba obravnavati kot splošen okvir, ki predstavlja podlago za določene pravne instrumente. Med te spadajo izvedbeni ukrepi za splošni okvir pa tudi posebni okviri za posamične sektorje. Enega od takih posebnih okvirov predstavlja Direktiva 2002/58/ES (9) o zasebnosti in elektronskih komunikacijah. Z razvojem družbe bi se morali – kadar je to mogoče – spreminjati izvedbeni ukrepi ali posebni pravni okviri, ne pa splošni okvir, na katerem temeljijo.

20.

ENVP meni, da je sklep o tem, da se Direktive trenutno ne spreminja, hkrati tudi logična posledica splošnih načel dobrega upravljanja in zakonodajne politike. Zakonodajni predlogi naj bi se predložili le, če je v zadostni meri dokazano, da so nujni in sorazmerni, in sicer ne glede na to, ali se nanašajo na nova področja ukrepanja Skupnosti ali pa se z njimi spreminja obstoječa zakonodajna ureditev. Predložitev zakonodajnega predloga pa ni primerna, če bi lahko isti izid dosegli z uporabo drugih, manj daljnosežnih instrumentov.

21.

V trenutnih razmerah nujnost in sorazmernost sprememb Direktive nista bili dokazani. ENVP opozarja, da Direktiva predstavlja splošni okvir za varstvo podatkov na podlagi zakonodaje Skupnosti. Po eni strani mora zagotoviti varstvo pravic in svoboščin posameznikov, zlasti pravico do zasebnosti pri obdelavi osebnih podatkov, po drugi strani pa prosti pretok osebnih podatkov na notranjem trgu.

22.

Tega splošnega okvira naj ne bi spreminjali, dokler ni v državah članicah v celoti izveden, razen če obstajajo jasni dokazi, da ciljev Direktive v sedanjem okviru ne bo mogoče uresničiti. Po mnenju ENVP je Komisija – glede na trenutne razmere – ustrezno utemeljila, da še niso bile izkoriščene vse možnosti, ki jih ponuja Direktiva (glej poglavje III tega mnenja). Ravno tako ni nobenih dokazov o tem, da ciljev iz Direktive ne bo mogoče uresničiti v sedanjem okviru.

23.

Tudi v prihodnje je treba zagotoviti, da bodo načela varstva podatkov fizičnim osebam nudila učinkovito zaščito, pri tem pa upoštevati neprestano spreminjajoče se okolje, v katerem se Direktiva uporablja (glej točko 5 tega mnenja), ter vidike iz točke 6 tega mnenja: izboljšanje izvajanja, sodelovanje s pomočjo tehnologije, zasebnost in pristojnost na svetovni ravni, varstvo podatkov in kazenski pregon ter Pogodbo o reformi. Ta potreba po dosledni uporabi načel varstva podatkov je tista, ki določa obseg prihodnjih sprememb Direktive. ENVP še enkrat opozarja, da se zdi, da so dolgoročno gledano spremembe Direktive neizogibne.

24.

Kar zadeva vsebino morebitnih prihodnjih ukrepov, ENVP že zdaj opominja na nekatere elemente, ki so po njegovem mnenju bistvenega pomena za kateri koli bodoči sistem varstva podatkov v Evropski uniji. Mednje sodijo:

25.

V Sporočilu sta v zvezi z izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije, omenjena potekajoči pregled Direktive 2002/58/ES ter morebitna potreba po natančnejših pravilih za obravnavanje vprašanj glede varstva podatkov, ki so jih sprožile nove tehnologije, kot sta internet in RFID (10). ENVP ta pregled in nadaljnje ukrepanje ocenjuje pozitivno, čeprav hkrati meni, da se pri tem ne bi smeli omejiti le na tehnološki razvoj, pač pa v celoti upoštevati tudi nenehno spreminjajoče se okolje ter dolgoročno vključiti tudi Direktivo 95/46/ES. Pri tem pa je treba ravnati bolj ciljno usmerjeno. Žal v Sporočilu ostajajo odprta vprašanja:

ENVP Komisiji predlaga, naj te elemente natančneje določi.

26.

Sedanje določbe Direktive morajo biti najprej v celoti izvedene, preden so v prihodnosti mogoče kakršne koli spremembe. Dosledno izvajanje se začne z uskladitvijo s pravnimi zahtevami iz Direktive. V Sporočilu je omenjeno (11), da nekatere države članice v svojo zakonodajo niso prenesle vrste pomembnih določb Direktive, v njem pa je tudi poudarjeno, da gre pri tem predvsem za določbe glede neodvisnosti nadzornih organov. Naloga Komisije je, da nadzoruje usklajenost, ter po potrebi uporabi svoja pooblastila iz člena 226 Pogodbe ES.

27.

V Sporočilu je v zvezi z nekaterimi določbami predvideno obrazložitveno sporočilo; zlasti gre za določbe, ki bi lahko privedle do uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev glede na člen 226 Pogodbe ES.

28.

Direktiva poleg tega uvaja druge mehanizme za boljše izvajanje. Tako so posebej v ta namen oblikovane naloge Delovne skupine iz člena 29; naštete so v členu 30 Direktive. Z njimi naj bi v državah članicah spodbudili izvajanje in tako dosegli visoko raven usklajenosti varstva podatkov, s čimer bi presegli tisto, kar je – strogo gledano – potrebno za izpolnjevanje obveznosti iz Direktive. Omenjena delovna skupina je z leti med opravljanjem te vloge pripravila številna mnenja in druge dokumente.

29.

Po mnenju ENVP dosledno izvajanje Direktive vključuje naslednja dva elementa:

ENVP poudarja, da bi bilo treba med obema elementoma jasno razlikovati, saj imata različne pravne posledice, pa tudi z njimi povezane obveznosti. Komisija bi morala, splošno gledano, prevzeti popolno odgovornost za prvi element, v zvezi z drugim pa bi morala vodilno vlogo igrati delovna skupina.

30.

Drugo, natančnejše razlikovanje se nanaša na razpoložljive instrumente za boljše izvajanje Direktive. Mednje sodijo:

31.

ENVP Komisiji priporoča, naj pri pripravi svojih politik na podlagi sedanjega sporočila jasno navede, kako namerava te različne instrumente uporabiti. Komisija bi morala pri tem tudi jasno razlikovati med svojimi lastnimi obveznostmi ter obveznostmi delovne skupine. Razen tega pa je seveda samoumevno, da je v vsakem primeru pogoj za uspeh dobro sodelovanje med Komisijo in delovno skupino.

32.

Za izhodišče velja, da so določbe Direktive oblikovane na tehnološko nevtralen način. V Sporočilu se poudarek na tehnološki nevtralnosti navezuje na vrsto tehnoloških novosti, kot so internet, storitve dostopanja v tretjih državah, RFID ter kombinacija zvočnih in slikovnih podatkov s samodejnim razpoznavanjem. V njem se razlikuje med dvema vrstama ukrepov; kot prvo gre za posebne smernice glede uporabe načel varstva podatkov v spreminjajočem se okolju tehnologij, pri čemer pomembna vloga pripada delovni skupini in njeni projektni skupini za internet (13). Kot drugo pa bi Komisija lahko sama predlagala zakonodajo za posamezne sektorje.

33.

ENVP ta pristop pozdravlja kot pomemben prvi korak. Dolgoročno pa bodo morda potrebni drugi, temeljitejši ukrepi. Sporočilo bi lahko služilo kot izhodišče za takšen dolgoročni pristop. ENVP kot nadaljnji ukrep predlaga, naj sedanjemu sporočilu sledi razprava. Naslednje točke bi lahko predstavljale morebitne elemente takšnega pristopa.

34.

Sodelovanje s pomočjo tehnologije, kot prvo, deluje na dva načina. Po eni strani lahko nove, razvijajoče se tehnologije zahtevajo spremembe pravnega okvira za varstvo podatkov. Po drugi strani pa lahko potreba po učinkovitem varstvu osebnih podatkov posameznikov zahteva nove omejitve oziroma ustrezne zaščitne ukrepe glede uporabe določenih tehnologij, kar ima lahko še bolj daljnosežne posledice. Kljub temu pa bi bilo mogoče tudi nove tehnologije učinkovito uporabljati tako, da pri tem ne bi bila ogrožena zasebnost.

35.

Na drugem mestu so primeri, ko nove tehnologije pri izvajanju svojih javnih nalog uporabljajo vladne institucije, kar pa lahko zahteva določene posebne omejitve. Dober primer za to so razprave, ki na temo medsebojnega delovanja in dostopa v povezavi z izvajanjem Haaškega programa potekajo na področju svobode, varnosti in pravice (14).

36.

Kot tretje pa je opazen trend veliko obsežnejše uporabe biometričnega gradiva, kot so – vendar ne le ti – podatki o DNK. Posebni izzivi v zvezi z uporabo osebnih podatkov, pridobljenih iz tega gradiva, lahko vplivajo na zakonodajo o varstvu podatkov.

37.

Četrtič pa je treba priznati, da se družba sama spreminja ter da se vedno bolj razvija v družbo nadzorovanja (15). V zvezi s tem razvojem je nujna temeljita razprava. Osrednja vprašanja v okviru te razprave pa bi se nanašala na to, ali je takšen razvoj neizogiben, ali vmešavanje v ta razvoj in njegovo omejevanje spadata med naloge evropskega zakonodajalca, ali evropski zakonodajalec lahko sprejme učinkovite ukrepe ter na kakšen način itd.

38.

Vidik zasebnosti in pristojnosti na svetovni ravni v Sporočilu nima vidnejše vloge. Komisija naj bi zgolj še naprej spremljala mednarodne forume in na njih sodelovala ter s tem zagotavljala skladnost zavez držav članic z njihovimi obveznostmi iz Direktive. Poleg tega je v Sporočilu našteta vrsta dejavnosti v zvezi s poenostavitvijo zahtev glede mednarodnih prenosov (glej poglavje III tega mnenja).

39.

ENVP obžaluje, da v Sporočilu temu vidiku ni posvečeno več pozornosti.

40.

V poglavju IV Direktive (člena 25 in 26) je trenutno poleg splošnih pravil o varstvu podatkov predvidena tudi posebna ureditev za prenos podatkov v tretje države. To posebno ureditev so pripravljali več let, in sicer z namenom, najti pravo ravnovesje med varstvom posameznikov, katerih podatke se posreduje tretjim državam, ter – med drugim – zahtevami mednarodne trgovine in realnostjo svetovnih telekomunikacijskih omrežij. Komisija in delovna skupina (16), pa tudi na primer Mednarodna trgovinska zbornica, so si zelo prizadevale, da bi ta sistem zaživel, zlasti z ugotavljanjem primernosti ravni varstva, s standardnimi pogodbenimi določili, z zavezujočimi poslovnimi pravili itd.

41.

Posebnega pomena za uporabo sistema na internetu je bila sodba Sodišča v primeru Lindqvist  (17). Sodišče v njej opozarja na splošno razširjenost informacij na internetu, odločilo pa je, da se nalaganj podatkov na internetno stran kot takih – pa četudi so ti podatki s tem dosegljivi osebam v tretjih državah, ki imajo za to na razpolago primerna tehnična sredstva – ne more obravnavati kot prenos podatkov v tretjo državo.

42.

Ta sistem, ki je logična in nujna posledica ozemeljskih omejitev Evropske unije, v omreženi družbi, kjer so fizične meje vedno bolj postranskega pomena, posameznika v Evropi, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne bo mogel popolnoma zaščititi (glej primere iz točke 6 tega mnenja); informacije na internetu so splošno razširjene, pristojnost evropskega zakonodajalca pa je omejena.

43.

Izziv bo najti praktične rešitve, s katerimi bi uskladili potrebo po zaščiti posameznikov v Evropi, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ozemeljske omejitve Evropske unije in njenih držav članic. ENVP je Komisijo v pripombah na njeno Sporočilo o strategiji glede zunanje razsežnosti območja svobode, varnosti in pravice že spodbudil, naj pri pospeševanju varstva osebnih podatkov na mednarodni ravni prevzame proaktivno vlogo, in sicer s podporo dvostranskim in večstranskim pristopom v povezavi s tretjimi državami ter s sodelovanjem z drugimi mednarodnimi organizacijami (18).

44.

Med takšne praktične rešitve sodijo:

45.

Nobena izmed teh rešitev ni nova. Potrebna pa je vizija o tem, kako te metode kar najbolj učinkovito uporabljati in zagotoviti, da bodo standardi za varstvo podatkov – ki v Evropski uniji veljajo tudi za temeljne pravice – učinkoviti tudi v svetovni omreženi družbi. ENVP Komisijo poziva, naj skupaj z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi začne razvijati takšno vizijo.

46.

V Sporočilu je velika pozornost namenjena zahtevam v javnem interesu, zlasti varnosti. V njem so pojasnjeni člen 3(2) Direktive ter razlaga s strani Sodišča glede te določbe v sodbi o PNR (19), pa tudi člen 13 Direktive, med drugim v povezavi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. V Sporočilu je tudi poudarjeno, da Komisija pri doseganju ravnovesja med ukrepi za zagotovitev varnosti in temeljnimi pravicami, o katerih se ni mogoče pogajati, skrbi za varstvo osebnih podatkov, kakor je zagotovljeno s členom 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. To izhodišče velja tudi za čezatlantski dialog z Združenimi državami Amerike.

47.

ENVP meni, da je pomembno, da Komisija podobno jasno opozori na obveznosti Unije glede na člen 6 PEU o spoštovanju temeljnih pravic, kot so zagotovljene v EKČP. Ta ugotovitev je še toliko pomembnejša zdaj, ko je Evropski svet sklenil, da bi morala biti Listina o temeljnih pravicah Evropske unije v okviru Pogodbe o reformi pravno zavezujoča. V členu 8 Listine je opredeljena pravica vsakogar do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

48.

Splošno znano je, da se z vedno večjimi zahtevami organov kazenskega pregona po uporabi osebnih podatkov za boj proti kriminalu – sem spada tudi boj proti terorizmu – povečuje tveganje za nižjo raven zaščite državljanov, nižjo celo od tiste, ki je zagotovljena s členom 8 EKČP in/ali Konvencijo št. 108 Sveta Evrope (20). Ti pomisleki so imeli osrednje mesto v tretjem mnenju ENVP o predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah; objavljeno je bilo 27. aprila 2007.

49.

V zvezi s tem je bistveno, da se standard varstva, predviden v Direktivi, kot osnova za varstvo državljanov uporabi tudi v povezavi z zahtevami kazenskega pregona. V EKČP in Konvenciji št. 108 je zagotovljena najnižja možna raven varstva, nista pa dovolj natančni. Zaradi ustreznega varstva državljanov je bilo torej treba poskrbeti za dodatne ukrepe. To pa je bil eden glavnih motivov za sprejetje Direktive leta 1995 (21).

50.

Ravno tako bistvenega pomena je, da je ta standard varstva dejansko zagotovljen v vseh primerih, ko se osebni podatki obdelujejo za namene kazenskega pregona. V tem sporočilu se sicer ne obravnava obdelave podatkov v okviru tretjega stebra, kljub temu pa se nanaša tudi na okoliščine, ko se podatki, ki so bili zbrani (in obdelani) v komercialne namene, uporabljajo za namene kazenskega pregona. Takšne okoliščine pa so vse bolj običajne, saj se policija pri svojem delu vedno bolj opira na razpoložljivost informacij v lasti tretjih strani. Kot najboljša ponazoritev tega trenda lahko služi Direktiva 2006/24/ES (22): ponudnike elektronskih komunikacij namreč zavezuje, da podatke, ki so jih zbrali (in shranili) za komercialne namene, zaradi kazenskega pregona hranijo (dlje časa). ENVP meni, da bi bilo treba pri uporabi osebnih podatkov za namene javnega interesa, zlasti pa v povezavi z varnostjo oziroma bojem proti terorizmu, dosledno zagotavljati ustrezno varovanje osebnih podatkov, zbranih in obdelanih v okviru področja uporabe Direktive. Vendar pa se v nekaterih primerih lahko zgodi, da navedeni nameni ne sodijo v področje uporabe Direktive.

51.

Na podlagi teh ugotovitev se Komisiji predlaga naslednje:

52.

Komisija v Sporočilu omenja tudi – velikanski – vpliv Ustavne pogodbe na področju varstva podatkov. Pogodba, ki se zdaj imenuje Pogodba o reformi, bo namreč na tem področju ključnega pomena. Z njo bo ukinjen stebrni ustroj, določba o varstvu podatkov (trenutno v členu 286 Pogodbe ES) bo natančnejša, Listina Unije o temeljnih pravicah (v členu 8 ima določbo o varstvu podatkov) pa bo postala zavezujoč instrument.

53.

V okviru mandata za medvladno konferenco (MVK) je varstvu podatkov namenjena posebna pozornost. V točki 19(f) gre dejansko za tri zadeve. Kot prvo, splošna pravila o varstvu podatkov ne bodo posegala v posebna pravila, sprejeta v okviru naslova o SZVP (sedanji drugi steber); drugič, sprejeta bo izjava o varstvu podatkov na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (sedanji tretji steber); kot tretjič pa bodo v ustreznih protokolih sprejete posebne določbe o stališčih posameznih držav članic (predvsem glede posebnega položaja Združenega kraljestva v zvezi s policijskim in pravosodnim sodelovanjem v kazenskih zadevah).

54.

V okviru MVK bo treba natančneje opredeliti drugi element, tj. izjavo. Posledice ob ukinitvi stebrnega ustroja ter morebitno uporabo Direktive za področje policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah je treba ustrezno preučiti ter tako zagotoviti kar najširšo možno uporabo načel varstva podatkov iz Direktive. Vendar to mnenje ni pravo mesto za nadaljnje razprave o tej zadevi. ENVP je predloge za izjavo predstavil v pismu predsedstvu MVK (25).

55.

V Sporočilu je govora o vrsti instrumentov in ukrepov, ki bi jih bilo mogoče v prihodnje uporabiti za boljše izvajanje Direktive. ENVP želi o tem izraziti svoje mnenje in pri tem opozoriti tudi na druge, dodatne instrumente, ki v Sporočilu niso omenjeni.

56.

V nekaterih primerih bodo na ravni EU morda potrebni posebni zakonodajni ukrepi. Zlasti se lahko izkaže, da je sektorska zakonodaja nujna pri prilagajanju načel iz Direktive vprašanjem, povezanim z nekaterimi tehnologijami, kot se je to zgodilo pri direktivah o zasebnosti na področju telekomunikacij. Uporabo posebne zakonodaje je treba skrbno preučiti na področjih, kot je tehnologija RFID.

57.

Najvplivnejši instrument iz Sporočila je postopek za ugotavljanje kršitev. V Sporočilu je opredeljeno eno ključno področje, in sicer neodvisnost organov za varstvo podatkov in njihove pristojnosti, samo na splošno pa so v njem omenjena tudi druga področja. ENVP se strinja s stališčem, da so postopki za ugotavljanje kršitev v primeru, da države članice ne poskrbijo za dosledno izvajanje Direktive, bistven in neobhodno potreben instrument; zlasti ob upoštevanju dejstva, da je od roka za izvedbo Direktive preteklo skoraj devet let ter da je že prišlo do strukturiranega dialoga, predvidenega v delovnem programu. Kljub temu pa doslej na Sodišče ni bil vložen še noben primer v zvezi s kršitvijo Direktive 95/46/ES.

58.

Primerjalna analiza vseh primerov, pri katerih obstaja sum napačnega ali nepopolnega prenosa (26), pa tudi obrazložitveno sporočilo bi zagotovo lahko izboljšala usklajenost Komisije v njeni vlogi varuhinje Pogodb. Vendar pa priprava teh instrumentov, ki bi lahko zahtevala precej časa in prizadevanj, ne bi smela ovirati postopkov za ugotavljanje kršitev na tistih področjih, za katera je Komisija že nedvoumno ugotovila, da tam prenos oziroma praksa potekata nepravilno.

59.

ENVP zato Komisijo spodbuja, naj si, po potrebi s pomočjo postopkov za ugotavljanje kršitev, prizadeva za boljše izvajanje Direktive. Svoja pooblastila za posredovanje pred Sodiščem bo ENVP zato v tem pogledu izkoristil in po potrebi posredoval v postopkih za ugotavljanje kršitev glede izvajanja Direktive 95/46/ES oziroma drugih pravnih instrumentov na področju varstva osebnih podatkov.

60.

V Sporočilu je omenjeno tudi obrazložitveno sporočilo, in sicer v zvezi z nekaterimi določbami, v katerih bo Komisija pojasnila svoje razumevanje določb Direktive, katerih izvajanje se je izkazalo za težavno in zato lahko pripelje do postopkov za ugotavljanje kršitev. ENVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da bo Komisija pri tem upoštevala delo, ki ga je v zvezi z obrazložitvijo opravila delovna skupina. Pri pripravi bodočega obrazložitvenega sporočila je dejansko bistveno, da se ustrezno upošteva stališče delovne skupine ter se z njo izčrpno posvetuje in na ta način izkoristi njene izkušnje, pridobljene pri uporabi Direktive na nacionalni ravni.

61.

ENVP poleg tega potrjuje, da je Komisiji pripravljen svetovati o vseh zadevah v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Isto velja tudi za instrumente, kot so sporočila Komisije, ki niso zavezujoča, njihov namen pa je ravno tako opredelitev politike Komisije na področju varstva osebnih podatkov. Kar zadeva sporočila, bi bila ta svetovalna vloga zares učinkovita le, če bi se z ENVP posvetovali še pred sprejetjem obrazložitvenega sporočila (27). Takšno sporočilo bo zaradi svetovalne vloge Delovne skupine iz člena 29 in ENVP pridobilo na vrednosti, hkrati pa bo ohranjena neodvisnost Komisije pri samostojnem odločanju glede uradne sprožitve postopkov za ugotavljanje kršitev v zvezi z izvajanjem Direktive.

62.

ENVP pozitivno ocenjuje dejstvo, da bo v tem sporočilu obravnavano le omejeno število členov, saj se je tako mogoče osredotočiti na občutljivejša vprašanja. V zvezi s tem Komisijo opozarja na naslednja vprašanja, ki si v obrazložitvenem sporočilu zaslužijo posebno pozornost:

63.

Z drugimi, nezavezujočimi instrumenti bi si morali proaktivno prizadevati za usklajenost z načeli varstva podatkov, in sicer zlasti v okolju novih tehnologij. Tem ukrepom bi moral za podlago služiti pojem „privacy by design“ (že v osnovi z vgrajenim spoštovanjem zasebnosti), s čimer bi zagotovili, da se pri razvoju in gradnji arhitekture novih tehnologij ustrezno upoštevajo načela varstva podatkov. Spodbujanje tehnoloških proizvodov, ki so v skladu s predpisi o spoštovanju zasebnosti, bi moralo biti odločilnega pomena v okolju, v katerem je obdelava podatkov splošno razširjena in se še naprej hitro širi.

64.

S tem je tesno povezana potreba po razširitvi števila sodelujočih pri uveljavljanju zakonodaje o varstvu podatkov. ENVP po eni strani odločno podpira temeljno vlogo organov za varstvo podatkov pri uveljavljanju načel iz Direktive, ki pri tem v celoti izkoriščajo svoja pooblastila in manevrski prostor za sodelovanje v okviru Delovne skupine iz člena 29. Učinkovitejše uveljavljanje Direktive je tudi eden izmed ciljev „Londonske pobude“.

65.

Po drugi strani pa ENVP poudarja, da bi morali spodbujati uveljavljanje načel varstva podatkov na zasebni ravni, in sicer s samoregulativo in konkurenco. Industrijo bi morali spodbuditi, da bi izvajala načela varstva podatkov in konkurirala pri razvijanju proizvodov in storitev, ki so v skladu s predpisi o spoštovanju zasebnosti; s tem bi izboljšala svoj položaj na trgu, saj bi lahko v večji meri izpolnila pričakovanja potrošnikov, ki cenijo zasebnost. Dober primer v zvezi s tem so pečati zaupnosti, ki bi jih lahko namestili na proizvode, ki so bili podvrženi postopku certificiranja, oziroma z njimi označili takšne storitve (29).

66.

ENVP želi Komisijo opozoriti tudi na druge instrumente, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za boljše izvajanje Direktive, čeprav v Sporočilu niso omenjeni. Primeri takšnih instrumentov, ki bi organom za varstvo podatkov pomagali pri boljšem uveljavljanju zakonodaje o varstvu podatkov, so naslednji:

67.

Nazadnje ENVP opozarja tudi na druge instrumente, ki v Sporočilu niso omenjeni, v poštev pa bi lahko prišli pri prihodnjih spremembah Direktive oziroma bi jih lahko vključili v drugo horizontalno zakonodajo, in sicer zlasti:

68.

Različni udeleženci na institucionalni ravni so odgovorni za izvajanje Direktive. Nadzorni organi v državah članicah v skladu s členom 28 Direktive nadzorujejo uporabo svojih nacionalnih predpisov v zvezi s prenosom Direktive. V členu 29 je predvidena delovna skupina nadzornih organov, v členu 30 pa so naštete njene naloge. Glede na člen 31 Komisiji v zvezi z izvedbenimi ukrepi na ravni Skupnosti pomaga odbor predstavnikov vlad držav članic (komitološki odbor).

69.

Natančnejša opredelitev posameznih udeležencev je nujna še zlasti v povezavi z delovno skupino (oziroma njenimi dejavnostmi). V členu 30(1) so naštete štiri naloge delovne skupine, ki jih je mogoče povzeti kot preučevanje uporabe Direktive na nacionalni ravni v smislu poenotenosti ter izdajanje mnenj o razvoju na ravni Skupnosti, kar zadeva raven varstva, zakonodajne predloge in kodekse ravnanja. S tega seznama je razvidno, kako obsežna je odgovornost delovne skupine na področju varstva podatkov, kar še bolje ponazarja vrsta dokumentov, ki jih je skupina pripravila tekom let.

70.

Delovna skupina je – glede na Sporočilo – „ključni element pri zagotavljanju boljšega in skladnejšega izvajanja“. ENVP se s to trditvijo popolnoma strinja, hkrati pa meni, da je treba razjasniti nekatere posebne vidike omenjenih obveznosti.

71.

Kot prvo, v Sporočilu se poziva k boljšemu sodelovanju delovne skupine; nacionalni organi bi si morali prizadevati, da bi prakso v svoji državi prilagodili skupnemu dogovoru (30). ENVP pozdravlja namen te izjave, vendar svari pred zmedo glede obveznosti. Naloga Komisije je, da v skladu s členom 211 Pogodbe ES nadzoruje usklajenost v državah članicah, kar vključuje tudi usklajenost nadzornih organov. Delovna skupina kot neodvisni svetovalec ne more odgovarjati za to, na kakšen način nacionalni organi uporabijo njena mnenja.

72.

Kot drugo se mora Komisija zavedati, da ima v delovni skupini različne vloge, saj v njej ne nastopa le kot članica, pač pa je njena naloga tudi, da prevzame sekretariat skupine. Pri izvajanju druge vloge, sekretariata, mora delovno skupino podpirati na tak način, da bo ta lahko neodvisno opravljala svoje delo. To v bistvu pomeni dvoje: Komisija mora zagotoviti ustrezna sredstva, sekretariat pa mora svoje delo opravljati po navodilih delovne skupine in njenega predsednika, in sicer kar zadeva vsebino in obseg dejavnosti delovne skupine pa tudi rezultate njenega delovanja. Splošno gledano dejavnosti Komisije pri izpolnjevanju njenih drugih nalog v okviru zakonodaje ES ne bi smele vplivati na njeno razpoložljivost v vlogi sekretariata.

73.

Kot tretje pa bi Komisija – kljub temu, da delovna skupina sama določi svoje prednostne naloge –, lahko navedla, kaj od nje pričakuje in kako bi bilo mogoče po njenem mnenju razpoložljive vire uporabiti na kar najboljši način.

74.

Četrtič ENVP obžaluje, da v Sporočilu ni jasno opredeljeno, kako so razdeljene naloge Komisije in delovne skupine. Komisijo poziva, naj predloži dokument, v katerem bodo te opredelitve navedene. ENVP predlaga, da se v omenjeni dokument vključijo naslednje zadeve:

75.

ENVP se strinja z osrednjim sklepom Komisije, da Direktive kratkoročno ne bi smeli spreminjati. Sklep bi lahko še dodatno okrepili, če bi temeljil na naravi Direktive in zakonodajni politiki Unije.

76.

Izhodišča ENVP so naslednja:

77.

Med najpomembnejše vidike prihodnjih sprememb sodijo:

78.

ENVP Komisiji predlaga, naj natančneje določi časovni načrt za ukrepe iz poglavja 3 Sporočila, rok za oddajo naknadnega poročila o uporabi Direktive, mandat za oceno uresničevanja predvidenih ukrepov in napotke o tem, kako ukrepati dolgoročno.

79.

ENVP pristop v zvezi s tehnologijo pozdravlja kot pomemben prvi korak ter predlaga začetek razprave o dolgoročnem pristopu, med drugim tudi temeljne razprave o razvoju družbe nadzorovanja. Pozdravlja tudi potekajoči pregled Direktive 2002/58/ES ter se strinja z morebitno potrebo po natančnejših pravilih za obravnavanje vprašanj glede varstva podatkov, ki so jih sprožile nove tehnologije, kot sta internet in RFID. Pri teh ukrepih bi morali v celoti upoštevati nenehno spreminjajoče se okolje, dolgoročno pa vključiti tudi Direktivo 95/46/ES.

80.

ENVP obžaluje, da ima vidik zasebnosti in pristojnosti na svetovni ravni v Sporočilu le omejeno vlogo, ter poziva k naslednjim praktičnim rešitvam, s katerimi bi uskladili potrebo po zaščiti posameznikov v Evropi, na katere se nanašajo osebni podatki, in ozemeljske omejitve Evropske unije in njenih držav članic: nadaljnji razvoj skupnega okvira za varstvo podatkov; nadaljnji razvoj posebne ureditve za prenos podatkov v tretje države; mednarodni sporazumi o pristojnosti ali podobni sporazumi s tretjimi državami; naložbe v mehanizme za splošno uskladitev standardov, kot je uporaba zavezujočih poslovnih pravil v večnacionalnih podjetjih.

ENVP Komisijo poziva, naj skupaj z najpomembnejšimi zainteresiranimi stranmi začne razvijati vizijo omenjenega vidika.

81.

ENVP Komisiji v zvezi s kazenskim pregonom predlaga naslednje:

82.

Dosledno izvajanje Direktive pomeni, (1) da je zagotovljeno, da bodo države članice v celoti izpolnjevale svoje obveznosti glede na evropsko zakonodajo, in (2) da se dosledno uporabljajo tudi drugi, nezavezujoči instrumenti, ki bi lahko bistveno prispevali k visoki ravni usklajenosti varstva podatkov. ENVP Komisijo poziva, naj jasno navede, kako bo te različne instrumente uporabila in na kakšen način razlikuje med svojimi lastnimi obveznostmi ter obveznostmi delovne skupine.

83.

Kar zadeva te instrumente, ENVP priporoča naslednje:

84.

ENVP Komisijo poziva, naj za delovno skupino pripravi dokument, v katerem bo jasno opredeljeno, kako so razdeljene vloge prve in druge, vključno z naslednjim:

85.

Posledice Pogodbe o reformi je treba ustrezno preučiti in tako zagotoviti kar najširšo možno uporabo načel varstva podatkov iz Direktive. ENVP je predloge predstavil v pismu predsedstvu MVK.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/13

1.

Komisija je v skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov (ENVP) poslala Predlog sklepa Sveta o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (EUROPOL) s prošnjo, naj poda svoje mnenje. ENVP meni, da bi bilo to mnenje treba navesti v preambuli Okvirnega sklepa (3).

2.

Cilj Predloga ni večja sprememba pooblastil ali nalog Europola, temveč Europolu predvsem zagotoviti novo in bolj prožno pravno podlago. Europol je bil ustanovljen leta 1995 na podlagi Konvencije med državami članicami iz člena K.6 EU (zdaj: člen 34). (4). Slaba stran takih konvencij v smislu prilagodljivosti in učinkovitosti je ta, da jih morajo ratificirati vse države članice, kar lahko traja tudi več let, kot so pokazale nedavne izkušnje. Iz obrazložitvenega memoranduma navedenega Predloga je razvidno, da trije protokoli o spremembah Konvencije o Europolu, ki so bili sprejeti leta 2000, 2002 in 2003 do konca leta 2006 še niso začeli veljati (5).

3.

Vendar pa Predlog vsebuje tudi vsebinske spremembe, s pomočjo katerih naj bi se delovanje Europola še izboljšalo. Razširja pristojnosti Europola in vsebuje več novih določb, katerih cilj je nadaljnja poenostavitev dela Europola. Zaradi tega postaja izmenjava podatkov med Europolom in drugimi (kot so organi Evropske skupnosti/Evropske unije, organi držav članic in tretjih držav) vse bolj pomembno vprašanje. V Predlogu je določeno, da si Europol prizadeva za zagotovitev interoperabilnosti svojih sistemov za obdelavo podatkov s sistemi za obdelavo podatkov držav članic in organov Evropske skupnosti/Evropske unije (člen 10(5) Predloga). Predlog nacionalnim enotam omogoča neposreden dostop do sistema Europola.

4.

Poleg tega ima položaj Europola, kot organa iz Naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (tretji steber), posledice za veljavno zakonodajo o varstvu podatkov, saj Uredba (ES) št. 45/2001 velja samo za obdelavo podatkov, ki se izvaja v okviru dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe zakonodaje Skupnosti ter se zato načeloma ne uporablja za postopke obdelave s strani Europola. Poglavje V Predloga vsebuje posebna pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se jih lahko šteje za lex specialis, ker zagotavljajo dodatna pravila lex generalis – splošnemu pravnemu okviru o varstvu podatkov. Vendar pa navedeni splošni pravni okvir za tretji steber še ni bil sprejet (glej točke 37-40).

5.

Končno je treba omeniti, da bodo tudi nekatere druge spremembe uskladile položaj Europola s položajem drugih organov Evropske unije, ki so bili ustanovljeni s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. Čeprav s tem položaj Europola ne bo bistveno spremenjen, se navedeno lahko razume kot prve znake spodbudnega razvoja. Europol se bo financiral iz proračuna Skupnosti, njegovo osebje pa bo obravnavano v okviru kadrovskih predpisov Skupnosti. To bo okrepilo nadzor Evropskega parlamenta (zaradi njegove vloge v proračunskem postopku) in Evropskega sodišča (v sporih glede proračuna in kadrovskih zadev). ENVP bo pristojen za obdelavo osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebje Skupnosti (glej točko 47).

6.

V tem mnenju se zaporedoma obravnavajo vsebinske spremembe (poglavje 3), veljavna zakonodaja o varstvu osebnih podatkov (poglavje 4) in vse večja sorodnost Europola z organi Skupnosti (poglavje 5).

7.

V mnenju bo posebna pozornost posvečena vse večjemu pomenu izmenjave podatkov med Europolom in drugimi organi Evropske unije, ki v večini primerov spadajo pod nadzor ENVP. V zvezi s tem se lahko posebej omeni člene 22, 25 in 48 Predloga. Zahtevnost tega vprašanja povzroča pomisleke glede načela omejitve namena ter veljavne zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in nadzoru v primerih, ko so za nadzor različnih evropskih organov pristojni različni nadzorni organi, kar je odvisno od stebra, iz katerega izhajajo. Naslednji pomislek pa se nanaša na interoperabilnost informacijskega sistema Europola z drugimi informacijskimi sistemi.

8.

Zakonodajno okolje tega predloga se hitro spreminja.

9.

Sedanji Predlog je le ena izmed vrste zakonodajnih dejavnosti na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, ki si prizadeva za poenostavitev možnosti shranjevanja in izmenjave osebnih podatkov za namene kazenskega pregona. Nekatere od teh predlogov – kot na primer Okvirni sklep Sveta z dne 18. decembra 2006 o izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov (6) – je Svet že sprejel, drugi predlogi pa so še v postopku.

10.

Vodilo pri navedenih zakonodajnih dejavnostih je načelo dostopnosti, ki je bilo meseca novembra 2004 vključeno v Haaški program kot pomembno novo pravno načelo. Na podlagi omenjenega morajo informacije, ki so potrebne za boj proti kriminalu, neovirano prestopati notranje meje EU.

11.

Načelo dostopnosti samo po sebi še ne zadostuje. Potrebni so še dodatni zakonodajni ukrepi, da bi policiji in pravosodnim organom omogočili, da si učinkovito izmenjujejo informacije. V nekaterih primerih izbrani instrument za poenostavljeno izmenjavo informacij vključuje oblikovanje ali izboljšanje informacijskega sistema na evropski ravni. Tak sistem je informacijski sistem Europola. ENVP je osnovna vprašanja glede podobnih sistemov obravnaval glede na schengenski informacijski sistem, nekatera od njih pa bo preučil tudi glede na zadevni predlog. Taka vprašanja vključujejo pogoje za zagotavljanje dostopa do sistema, medsebojno povezovanje in interoperabilnost ter veljavna pravila o varstvu in nadzoru podatkov (7).

12.

Poleg tega bi bilo treba omenjeni predlog preučiti v luči najnovejšega razvoja, kot je pobuda nemškega predsedstva Evropske unije za prenos Prümske pogodbe v pravni okvir EU.

13.

Pravni okvir za varstvo podatkov v okviru tretjega stebra –, nujen za izmenjavo osebnih podatkov –, še vedno ni bil sprejet (kakor je navedeno zgoraj). Nasprotno pa so se pogajanja v Svetu o Predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, izkazala za precej težavna. Nemško predsedstvo Sveta je napovedalo, da bo predlagalo novo besedilo (8) z nekaj bistvenimi razlikami glede na pristop iz Predloga Komisije.

14.

Predlog pa je tudi neposredno povezan z razvojem dogodkov glede Pogodbe o ustavi za Evropo. Člen III-276 Pogodbe o ustavi za Evropo naj bi predstavljal velik korak v postopku, ki na eni strani postopno širi vlogo in zadolžitve Europola, na drugi strani pa Europol postopno vključuje v evropski institucionalni okvir. Kot je navedeno v obrazložitvenem memorandumu tega predloga, navedeni člen vključuje vizijo o prihodnosti Europola. Ta sklep vsebuje del omenjene vizije in upošteva negotovost v zvezi s tem, ali bodo določbe Pogodbe o ustavi za Evropo začele veljati in kdaj.

15.

Člena 4 in 5 ter Priloga I Predloga določajo pristojnosti Europola. Pristojnosti so zdaj razširjene še na kazniva dejanja, ki niso neposredno povezana z organiziranim kriminalom ter zajemajo isti seznam hudih kaznivih dejanj, ki je vključen v osnutek Okvirnega sklepa Sveta o evropskem nalogu za prijetje (9). Vloga Europola pa je razširjena tudi na ta način, da bodo zbirke podatkov odslej vključevale tudi informacije in obveščevalne podatke, ki jih posredujejo zasebniki.

16.

Prva razširitev je logičen korak pri razvoju policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah. ENVP ugotavlja, da bodo pravni instrumenti, s katerimi naj bi poenostavili policijsko sodelovanje, zato bolje usklajeni. Usklajevanje je koristno, ker izpopolnjuje pogoje za boljše sodelovanje ter veča pravno varnost državljanov in omogoča bolj učinkovit nadzor policijskega sodelovanja, saj je področje uporabe vseh različnih instrumentov razširjeno na enake kategorije kaznivih dejanj. ENVP domneva, da predlagana razširitev pristojnosti upošteva načelo sorazmernosti.

17.

Druga razširitev sodi v okvir najnovejših trendov na področju policijskega sodelovanja, pri čemer je uporaba podatkov, ki jih zberejo zasebna podjetja za namene kazenskega pregona, vse pomembnejša. ENVP se zaveda, da bi lahko obstajala potreba po taki uporabi podatkov. Zlasti v boju proti terorizmu in drugim resnim kaznivim dejanjem je za potrebe kazenskega pregona lahko treba nujno omogočiti dostop do vseh ustreznih informacij, vključno z informacijami, ki jih posedujejo zasebniki (10). Vendar pa narava informacij in obveščevalnih podatkov, posredovanih s strani zasebnikov, zahteva dodatne zaščitne ukrepe, med drugim zato, da se zagotovi točnost teh informacij, saj gre za osebne podatke, zbrane v komercialne namene ter v komercialnem okolju. Zato je treba tudi zagotoviti, da so bile te informacije v skladu z nacionalno zakonodajo o izvajanju Direktive 95/46/ES zakonito zbrane ter obdelane še preden so bile posredovane Europolu, ter da je slednjemu dostop omogočen samo v skladu z naslednjimi podrobno določenimi pogoji in omejitvami: dostop se lahko omogoči samo za vsak primer posebej ter za določene namene in mora biti pod sodnim nadzorom držav članic (11). ENVP zato predlaga, da se omenjeni pogoji in omejitve vključijo v besedilo sklepa.

18.

Člen 6 Konvencije o Europolu glede obdelave podatkov, ki jih zbere Europol, določa omejevalen pristop. Obdelava podatkov je omejena na tri elemente: informacijski sistem Europola, analitične delovne datoteke in indeksni sistem. Člen 10(1) Predloga namesto tega pristopa vključuje splošno določbo, ki Europolu omogoča, da obdela informacije in obveščevalne podatke, če je to potrebno za doseganje njegovih ciljev. Vendar pa člen 10(3) Predloga določa, da morajo biti pri obdelavi osebnih podatkov izven informacijskega sistema Europola in analitičnih delovnih datotek izpolnjeni pogoji, ki jih po posvetovanju z Evropskim parlamentom določi Svet. ENVP meni, da je ta določba oblikovana dovolj natančno, da lahko zaščiti zakonite interese posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo. V člen 10(3) je treba dodati določbo o posvetovanju z organi, odgovornimi za nadzor podatkov, in sicer preden Svet sprejme odločitev, kot je predlagana v točki 55.

19.

V členu 10(2) se zdi, da je možnost, da „Europol lahko obdeluje podatke za določitev, ali so takšni podatki ustrezni za te naloge“ v nasprotju z načelom sorazmernosti. Besedilo je dokaj nejasno in v praksi lahko pomeni tveganje pri obdelavi podatkov za vrsto neopredeljenih namenov.

20.

ENVP razume potrebo po tem, da se osebne podatke obdelujena stopnji, ko še ni jasno, kakšen je njihov pomen za izvajanje nalog Europola. Vendar pa je treba zagotoviti, da bo obdelava osebnih podatkov, katerih pomen še ni bil ocenjen, strogo omejena na oceno namena obdelave, da se ta ocena lahko izvede v sprejemljivem časovnem obdobju in da se podatki, dokler njihov namen ni preverjen, ne obdelujejo za namene kazenskega pregona. Drugačna rešitev bi posegla v pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, ter ovirala učinkovitost kazenskega pregona.

Zaradi skladnosti z načelom sorazmernosti ENVP predlaga, da se členu 10(2) doda določbo o obveznem shranjevanju podatkov v ločenih zbirkah podatkov, vse dokler ni ugotovljeno, kakšen je pomen teh podatkov za določeno nalogo Europola. Poleg tega mora biti čas, v katerem se te podatke lahko obdela, strogo omejen;obdelava v nobenem primeru ne sme trajati več kot 6 mesecev (12).

21.

V skladu s členom 10(5) Predloga si je treba prizadevati za zagotovitev interoperabilnosti sistemov za obdelavo podatkov v državah članicah s sistemi za obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo povezani organi Skupnosti in Unije. Ta pristop nasprotuje pristopu iz Konvencije o Europolu (člen 6(2)), ki prepoveduje povezave z drugimi avtomatiziranimi sistemi za obdelavo podatkov.

22.

V svojih pripombah glede Sporočila Komisije o interoperabilnosti evropskih zbirk podatkov (13), je ENVP nasprotoval mnenju, da je interoperabilnost predvsem tehnično načelo. V primeru, da zbirke podatkov postanejo tehnično interoperabilne – kar pomeni, da sta omogočena dostop in izmenjava podatkov –, bo to ustvarilo pritisk, da se ta možnost dejansko uporabi. To pa predstavlja določena tveganja v zvezi z načelom omejitve namena, ker se podatki lahko uporabijo za namene, ki so drugačni od namena zbiranja. ENVP vztraja, da morajo– ko bo medsebojna povezava z določeno zbirko podatkov dejansko vzpostavljena–, začeti veljati strogi pogoji in zagotovila,.

23.

ENVP zato priporoča, da se Predlogu doda določba o tem, da je medsebojno povezovanje dovoljeno samo v skladu z odločitvijo o pogojih in zagotovilih v zvezi z medsebojnim povezovanjem, zlasti glede nujnosti medsebojnega povezovanja in namenov, v katere bodo osebni podatki uporabljeni. Ta odločitev se sprejme po posvetovanju z ENVP in s skupnim nadzornim organom. Navedena določba bi se lahko navezovala na člen 22 Predloga o odnosih z drugimi organi in agencijami.

24.

ENVP v zvezi s členom 11(1) ugotavlja, da je bila obstoječa omejitev dostopa s strani nacionalne enote do osebnih podatkov, povezanih z možnimi storilci kaznivih dejanj, ki kaznivega dejanja (še) niso storili, črtana. Ta omejitev je zdaj vključena v člen 7(1) Konvencije in omejuje neposredni dostop do podatkov o identiteti zadevnih oseb.

25.

Po mnenju ENVP omenjena bistvena sprememba ni utemeljena. Nasprotno pa so omenjeni posebni zaščitni ukrepi za to vrsto oseb popolnoma v skladu s pristopom iz Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. ENVP priporoča, da se zagotovi več zaščitnih ukrepov za dostop do podatkov oseb, ki kaznivega dejanja (še) niso storile, zaščito, ki jo določa Konvencija o Europolu, pa še vedno upošteva v isti meri.

26.

V skladu s spremenjenim besedilom člena 21(3) Konvencije o Europolu (14) se potreba po nadaljnjem shranjevanju osebnih podatkov, ki se nanašajo na osebe iz člena 10(1), pregleda vsako leto, pregled pa dokumentira. V členu 20(1) Predloga pa se pregled zahteva le v roku treh let po vnosu podatkov. ENVP ni povsem prepričan, da je ta dodatna prožnost potrebna in zato priporoča, naj se v Predlog vključi obvezni letni pregled. Sprememba Predloga je še toliko bolj pomembna, saj bi moral ta določati obveznost rednega pregleda shranjevanja in ne le pregled na vsaka tri leta.

27.

Člen 21 predstavlja splošno določbo, ki Europolu omogoča računalniški dostop do podatkov iz drugih informacijskih sistemov, ki so nacionalnega ali mednarodnega značaja. Ta dostop se lahko omogoči le glede na vsak primer posebej ter ob upoštevanju strogih pogojev. Vendar pa člen 21 omogoča preveč širok dostop, ki za naloge Europola ni nujnega pomena. V zvezi s tem ENVP navaja svoje mnenje z dne 20. januarja 2006 o dostopu organov, odgovornih za notranjo varnost, do VIS (15). ENVP priporoča, da se besedilo Predloga temu ustrezno spremeni.

28.

Treba je tudi upoštevati, da je določba, kolikor zadeva dostop do nacionalnih zbirk podatkov, zastavljena širše kot sporočanje informacij med Europolom in nacionalnimi enotami, kakor je med drugim omenjeno v členu 12(4) Predloga. Dostop bo omogočen samo v skladu z določbami sedanjega sklepa Sveta ter v skladu z nacionalno zakonodajo o dostopu in uporabi podatkov. ENVP pozdravlja zamisel iz člena 21 o uporabi strožjega pravila. Poleg tega pa je pomen sporočanja osebnih podatkov med Europolom in nacionalnimi zbirkami podatkov, vključno z dostopom Europola do omenjenih nacionalnih zbirk, še dodaten razlog za sprejetje Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, saj bo zagotavljal ustrezno raven zaščite.

29.

Člen 24(1) določa dva pogoja za sporočanje osebnih podatkov organom tretjih držav in mednarodnim organizacijam: (a) sporočanje je dovoljeno samo, če je to potrebno v posameznih primerih v boju proti kaznivim dejanjem ter (b) če temelji na mednarodnem sporazumu, ki zagotavlja ustrezno raven zaščite podatkov s strani tretjega organa. Člen 24(2) v izjemnih primerih omogoča odstopanje, in sicer ob upoštevanju ravni zaščite podatkov s strani organa, ki te podatke prejme. ENVP razume, da so navedene izjeme potrebne in poudarja pomen njihove stroge uporabe za vsak primer posebej ter v zelo izjemnih razmerah/okoliščinah??. Člen 24(2) te pogoje obravnava na zadovoljiv način.

30.

Člen 29 obravnava pravico dostopa do osebnih podatkov. Gre za eno izmed osnovnih pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, ki je določena v členu 8(2) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije ter je hkrati zagotovljena v Konvenciji Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 in v Priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987. Ta pravica je del načela o pošteni in zakoniti obdelavi osebnih podatkov in je oblikovana tako, da ščiti bistvene interese oseb, na katere se podatki nanašajo. Vendar pa pogoji iz člena 29 to pravico omejujejo na način, ki glede na zgoraj omenjene ugotovitve ni sprejemljiv.

31.

Prvič, člen 29(3) določa, da se zahteva za dostop do osebnih podatkov, vložena v državi članici v skladu s členom 29(2), obravnava v skladu s členom 29 ter z zakonodajo in postopki države članice, v kateri je bila zahteva vložena. Nacionalna zakonodaja tako lahko omeji področje uporabe in vsebino pravice dostopa do osebnih podatkov ter določi postopkovne omejitve. Rezultat bi bil lahko nezadovoljiv. Zahteve za dostop do osebnih podatkov na primer lahko vložijo tudi osebe, katerih podatke ne obdela Europol. Bistvenega pomena je, da se pravica do dostopa razširi tudi na omenjene zahteve. Zato je treba zagotoviti, da se nacionalna zakonodaja, v okviru katere je pravica do dostopa bolj omejena, ne uporablja.

32.

ENVP meni, da bi bilo treba sklicevanje na nacionalno zakonodajo iz člena 29(3) črtati ter ga nadomestiti z usklajenimi pravili o področju uporabe, vsebini ter postopku, po možnosti v Okvirnem sklepu Sveta o varstvu osebnih podatkov ali po potrebi v Sklepu Sveta.

33.

Poleg tega člen 29(4) navaja tudi razloge za zavrnitev dostopa do osebnih podatkov v primeru, da oseba, na katero se osebni podatki nanašajo, uveljavlja pravico dostopa do svojih podatkov, ki jih obdela Europol. V skladu s členom 29(4) se dostop zavrne, če bi ta „lahko ogrožal“ določene posebne interese. To besedilo je zastavljeno širše kot besedilo člena 19(3) Konvencije o Europolu, ki omogoča zavrnitev dostopa samo „če je taka zavrnitev potrebna“.

34.

ENVP priporoča, da se obdrži strožje zastavljeno besedilo iz Konvencije o Europolu. Treba pa je tudi zagotoviti, da bo upravljavec podatkov zavezan navesti razloge za zavrnitev tako, da se uporaba te izjeme lahko učinkovito nadzira. Navedeno načelo je izrecno določeno v Priporočilu Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87) 15. Besedilo Predloga Komisije ni sprejemljivo, saj ne upošteva ustrezno temeljne narave pravice do dostopa. Izjeme so lahko sprejemljive le, če je to potrebno za zaščito drugega temeljnega interesa oziroma, drugače povedano, če bi dostop ta interes ogrožal.

35.

Nenazadnje pa je pravica do dostopa strogo omejena s posvetovalnim mehanizmom iz člena 29(5). Mehanizmom določa, da je dostop možen le pod pogojem, da se o tem posvetujejo vsi pristojni organi, dostop do podatkov, ki so vneseni v analitične datoteke, pa je odvisen od soglasja med Europolom in vsemi državami članicami, ki sodelujejo pri analizi ali jih to neposredno zadeva. Omenjeni mehanizem dejansko razveljavlja temeljno naravo pravice do dostopa. Dostop bi moral biti načeloma mogoč, omejen pa le pod posebnimi pogoji. V skladu z besedilom Predloga pa bi bil dostop omogočen samo po opravljenem posvetovanju in doseženemu soglasju.

36.

Europol bo organ Evropske unije, ne pa institucija ali organ Skupnosti v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 45/2001. Omenjena uredba se zato razen v posebnih okoliščinah običajno ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani Europola. V poglavju V tega predloga je zato predstavljena ureditev varstva podatkov sui generis, katere osnova je ravno tako uporaben splošen pravni okvir za varstvo podatkov.

37.

V Predlogu se upošteva, da je treba vzpostaviti splošen pravni okvir za varstvo podatkov. Europol v skladu s členom 26 Predloga kot splošen predpis (lex generalis) uporablja načela iz Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Sklicevanje na Konvencijo Sveta Evrope št. 108 z dne 28. januarja 1981 in na Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(87)15 z dne 17. septembra 1987 v členu 14(3) Konvencije o Europolu se nadomesti s sklicevanjem na (predlagani) Okvirni sklep Sveta.

38.

ENVP pozitivno ocenjuje člen 26 navedenega predloga. Ta določba je ključnega pomena za učinkovitejše varstvo podatkov, pomembno vlogo pa igra tudi zaradi doslednosti saj namreč omogoča izmenjavo osebnih podatkov, s tem pa tudi kazenski pregon. Zagotoviti pa je treba združljivost omenjenih dveh instrumentov, saj ta ob upoštevanju naslednjega ni samoumevna.

V sedanji predlog bo – odvisno od izida pogajanj o tem okvirnem sklepu, najbrž na osnovi nemškega predloga – morda treba vključiti dodatne zaščitne ukrepe. O tem bo treba presoditi kasneje, ko bo že več znano o tem, kakšen je bil izid pogajanj o Okvirnem sklepu Sveta.

39.

ENVP poudarja, da navedenega sklepa Sveta ne bi smeli sprejeti, dokler Svet ne sprejme okvira za varstvo podatkov, s čimer bi zagotovili ustrezno raven varstva podatkov v skladu s sklepi ENVP iz njegovih dveh mnenj glede Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta (16).

40.

V zvezi s tem ENVP izpostavlja dva posebna elementa Predloga okvirnega sklepa Sveta s strani Komisije, ki sta še zlasti namenjena boljšemu varstvu posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar njihove podatke obdeluje Europol. Kot prvo, Predlog uvaja možnosti razlikovanja obdelave podatkov glede na stopnjo točnosti in zanesljivosti. Podatki, ki temeljijo na mnenjih, se ločijo od podatkov, ki temeljijo na dejstvih. Takšno jasno razlikovanje med nezanesljivimi in zanesljivimi podatki predstavlja pomembno metodo, ki je skladna z načelom kakovosti podatkov. V Predlogu pa je poskrbljeno tudi za razlikovanje med podatki različnih kategorij oseb, in sicer na podlagi njihove morebitne vpletenosti v kazniva dejanja.

41.

Omenjeno vodi k uporabi Uredbe (ES) št. 45/2001 v zvezi z dejavnostmi Europola. Ta uredba se uporablja predvsem v zvezi z osebjem Europola, o katerem bo govora v točki 47. Uporabljala pa se bo tudi v zvezi z izmenjavo podatkov z organi Skupnosti – kar je tema poglavja IV tega mnenja –, in sicer vsaj kar zadeva podatke, ki jih ti organi pošiljajo Europolu. Pomembni primeri organov Skupnosti so organi iz člena 22(1) omenjenega predloga.

42.

Pričakovati je, da bodo morali ti organi Europolu osebne podatke pošiljati dokaj redno. Pri tem bodo za institucije in organe Skupnosti veljale vse obveznosti iz Uredbe (ES) št. 45/2001, in sicer zlasti glede zakonitosti obdelave (člen 5 Uredbe), predhodnega preverjanja (člen 27) ter posvetovanja z ENVP (člen 28). Zaradi navedenega je vprašljiva uporaba členov 7, 8 in 9 Uredbe (ES) št. 45/2001. Europol, ki „ni institucija ali organ Skupnosti“ in za katerega Direktiva 95/46/ES ne velja, bi lahko uvrstili v okvir člena 9. V tem primeru bi se morala ustreznost ravni varstva, ki jo nudi Europol, ovrednotiti glede na člen 9(2) Uredbe (ES) št. 45/2001, podobno kot to velja za druge mednarodne organizacije ali tretje države. Na takšno rešitev se ne bi bilo mogoče z gotovostjo opreti, poleg tega pa ne bi bila v skladu z osnovno zamislijo v Predlogu, da bi položaj Europola nekoliko bolj uskladili s položajem institucij in organov v okviru Pogodbe ES. Kadar gre za obdelavo podatkov, ki izhajajo iz organov Skupnosti, bi bilo Europol bolje obravnavati kot organ Skupnosti. ENVP predlaga, da se členu 22 doda naslednji odstavek: „Kadar osebne podatke posredujejo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001“.

43.

Posebno pozornost je treba nameniti izmenjavi osebnih podatkov z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (Olaf). Izmenjava informacij med Europolom in Olafom trenutno poteka na osnovi upravnega dogovora med obema organoma. Omenjeni dogovor ureja izmenjavo strateških in tehničnih informacij, ne vključuje pa izmenjave osebnih podatkov.

44.

Predlog sklepa Sveta je drugačne vrste. V členu 22(3) je določeno, da izmenjava informacij, vključno z osebnimi podatki, poteka na enak način kot izmenjava podatkov med Olafom in pristojnimi organi v državah članicah (17). Ta izmenjava je omejena na goljufijo, aktivno in pasivno korupcijo ter pranje denarja. Olaf in Europol v vsakem posameznem primeru upoštevata zahteve po tajnosti preiskovalnega postopka in varstvu podatkov. Kar zadeva Olaf, to pomeni, da mora v vsakem primeru zagotoviti raven varstva, kot je določena v Uredbi 45/2001.

45.

Poleg tega je v členu 48 Predloga določeno tudi, da se za Europol uporablja Uredba (ES) št. 1073/1999 (18). Olaf je pristojen za izvajanje upravnih preiskav v Europolu in ima v ta namen pravico do neposrednega in nenapovedanega dostopa do vseh podatkov, s katerimi razpolaga Europol (19). ENVP je mnenja, da je področje uporabe te določbe dvoumno;

46.

Vendar pa določba ne zajema in ne bi smela zajemati preiskav nezakonitih dejanj izven Europola, v zvezi s katerimi bi lahko podatki, obdelani v Europolu, pomenili dodatne informacije. V takih primerih bi zadostovale določbe za izmenjavo informacij, tudi osebnih podatkov, iz člena 22(3). ENVP priporoča, da se v tem pogledu področje uporabe člena 48 Predloga bolje pojasni.

47.

Osebje Europola bo zajeto v področje uporabe Kadrovskih predpisov. Zaradi doslednosti in nediskriminacije bi se morale pri obdelavi podatkov v zvezi z osebjem Europola uporabljati tako vsebinske določbe kot določbe v zvezi z nadzorom iz Uredbe 45/2001. V uvodni izjavi (12) Predloga je govora o uporabi uredbe o obdelavi osebnih podatkov, in sicer za osebne podatke v zvezi z osebjem Europola. ENVP meni, da ne zadostuje, da je ta zamisel pojasnjena v uvodnih izjavah. Uvodne izjave pravnega akta Skupnosti so nezavezujoče in ne vključujejo normativnih določb (20). Besedilu samega sklepa bi bilo treba na primer v členu 38 dodati odstavek, s katerim se določi, da se za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z osebjem Europola uporablja Uredba 45/2001; s tem se zagotovi dosledna uporaba navedene uredbe.

48.

Cilj Predloga ni bistveno spremeniti sistema nadzora nad Europolom, v katerem ima osrednjo vlogo skupni nadzorni organ. Ta se glede na predlagani pravni okvir ustanovi v skladu s členom 33 Predloga. Nekatere spremembe statusa in dejavnosti Europola pa bodo povzročile, da bo vloga EVNP manjša, razen kar zadeva njegove naloge v zvezi z osebjem Europola. V členu 33(6) Predloga je zato določeno, da mora skupni nadzorni organ sodelovati z evropskim nadzornikom za varstvo podatkov ter z drugimi nadzornimi organi. V tej določbi je izražena podobna obveznost ENVP o sodelovanju s skupnim nadzornim organom, kot to določa člen 46(f)(ii) Uredbe (ES) št. 45/2001. ENVP določbo pozdravlja kot uporaben instrument za spodbujanje doslednega pristopa k varstvu podatkov po vsej EU, ne glede na to, za kateri steber gre.

49.

Kot že rečeno, omenjeni predlog ne predvideva nobenih bistvenih sprememb sistema nadzora. Glede na širši okvir tega predloga pa bo glede prihodnjega sistema nadzora nad Europolom morda potreben temeljitejši razmislek. Razvoj dogodkov gre predvsem v dve smeri. Kot prvo, v členih 44-47 Uredbe (ES) št. 1987/2006 (21) je predvidena nova ureditev nadzora nad SIS II. Nemško predsedstvo pa je na podlagi Okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah tudi napovedalo, da preučuje novo ureditev za nadzor evropskih informacijskih sistemov, vključno z Europolom, v okviru tretjega stebra.

50.

Stališče ENVP je, da to mnenje ni prava priložnost za razpravo o bistvenih spremembah sistema nadzora. Temelji sistema nadzora nad SIS II kot omrežnega sistema so znotraj prvega stebra; za Europol kot organ znotraj tretjega stebra, kar pomeni omejene pristojnosti institucij Skupnosti, zlasti Komisije in Sodišča Evropskih skupnosti, zato ne bi bil ustrezen. Glede na to, da zaščitni ukrepi v okviru tretjega stebra niso predvideni, bo poseben sistem nadzora še vedno potreben. V členu 31 se na primer obravnavajo pritožbe posameznikov. Poleg tega so zamisli o novi ureditvi za nadzor evropskih informacijskih sistemov, ki jo je napovedalo nemško predsedstvo, še vedno v zelo zgodnji fazi. Sedanji sistem pa konec koncev dobro deluje.

51.

ENVP se bo zato v pripombah osredotočil na svojo vlogo pri izmenjavi osebnih podatkov med Europolom in drugimi organi na ravni Evropske unije. Določbe v zvezi s to izmenjavo predstavljajo pomemben nov element Predloga. V členu 22(1) so omenjeni Frontex, Evropska centralna banka, ECSDO (22) in Olaf. ENVP je pristojen za izvajanje nadzora nad vsemi temi organi. V členu 22(2) je navedeno, da Europol z omenjenimi organi lahko sklene delovne dogovore, ki se lahko nanašajo na izmenjavo osebnih podatkov. Kar zadeva Olaf, lahko takšna izmenjava poteka tudi brez delovnih dogovorov (člen 22(3)). V zvezi s tem je pomemben tudi člen 48 Predloga, o katerem je bilo govora v točkah 45 in 46.

52.

Zagotoviti bi bilo treba, da ENVP lahko izvaja pooblastila, ki so mu bila podeljena v okviru Uredbe (ES) št. 45/2001, v zvezi s podatki, ki jih sporočijo organi Skupnosti. To je še toliko bolj pomembno za primere posredovanja osebnih podatkov, pri katerih se bo Europol štel za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001, kakor je bilo predlagano. Zato je tesno sodelovanje s skupnim nadzornim organom iz člena 33 še toliko večjega pomena.

53.

ENVP bi želel v zvezi s prej omenjenimi podatki podati dve dodatni priporočili glede pravic posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo:

54.

ENVP bi moral glede na prej omenjene ugotovitve tesno sodelovati s skupnim nadzornim organom, vsaj takoj ko bo urejena izmenjava podatkov z organi Skupnosti. Gre za eno glavnih področij, na katerem bodo začele veljati medsebojne obveznosti sodelovanja.

55.

V členu 10(3) je predviden sklep Sveta glede pogojev, ki zadevajo vzpostavitev določenih sistemov za obdelavo podatkov s strani Europola. ENVP priporoča, da se pred sprejetjem takšnega sklepa v besedilo vključi tudi obveznost posvetovanja z ENVP in s skupnim nadzornim organom.

56.

Člen 22 obravnava odnose Europola z drugimi povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije. Opisani medsebojni odnosi iz tega člena se lahko uresničijo z delovnimi dogovori, zadevajo pa lahko izmenjavo osebnih podatkov. Po sprejetju ureditve iz člena 22 se je zato treba posvetovati z ENVP in s skupnim nadzornim organom, kolikor gre za dogovore v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki so v obdelavi v institucijah in organih Skupnosti. ENVP priporoča, da se besedilo Predloga temu ustrezno prilagodi.

57.

V členu 25(2) je navedeno, da se za izmenjavo podatkov z drugimi povezanimi organi in agencijami Skupnosti ali Unije določijo izvedbena pravila. ENVP pred sprejetjem takšnih pravil v skladu s prakso v okviru zakonodaje Skupnosti – organi Skupnosti se z ENVP posvetujejo na podlagi člena 28(1) Uredbe (ES) št. 45/2001 – priporoča posvetovanje s skupnim nadzornim organom in z ENVP.

58.

ENVP pozitivno ocenjuje člen 27 z določbo o pooblaščencu (uradni osebi – glede na osnovno Uredbo, op. prev.) za varstvo podatkov (Data Protection Officer – DPO), katerega naloga bo med drugim zagotoviti zakonitost in skladnost z določbami o obdelavi osebnih podatkov, in pri tem delovati neodvisno. Na ravni Skupnosti, tj. v okviru njenih institucij in organov, je bila ta funkcija uspešno uvedena z Uredbo (ES) št. 45/2001. DPO v okviru Europola svoje naloge že izvaja, vendar zaenkrat še brez ustrezne pravne podlage.

59.

Bistvenega pomena za uspešno delovanje DPO je, da je njegova neodvisnost zagotovljena z zakonodajo. V člen 24 Uredbe (ES) št. 45/2001 je zato vključenih več določb, ki ta cilj zagotavljajo. DPO se imenuje za določeno obdobje, razrešen pa je lahko samo v zares izjemnih okoliščinah. Preskrbijo se mu ustrezno osebje in sredstva. Pri opravljanju svojih dolžnosti ne sme prejeti nobenih navodil.

60.

Žal pa te določbe v sedanji predlog niso vključene, z izjemo določbe glede prejemanja navodil. ENVP zato močno priporoča, da se v besedilo dodajo zagotovila glede neodvisnosti DPO; na primer posebni zaščitni ukrepi v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo DPO ter njegovo neodvisnostjo v odnosu do upravnega odbora. Omenjene določbe so za zagotovitev neodvisnosti DPO nujne. Poleg tega bi z njimi pripomogli k nekoliko boljši uskladitvi položaja DPO v Europolu s položajem drugih DPO v okviru institucij Skupnosti. ENVP pa ob koncu poudarja, da člen 27(5) Predloga, v katerem je upravni odbor pozvan, da sprejme izvedbena pravila v zvezi z določenimi vidiki delovanja DPO, po svoji naravi ni zadostno zagotovilo neodvisnosti DPO. Upoštevati je treba, da je neodvisnost potrebna predvsem v odnosu glede upravljanja Europola.

61.

Še en razlog več je, zakaj bi bilo treba določbo o DPO v sklepu Sveta uskladiti s členom 24 Uredbe (ES) št. 45/2001. Omenjena uredba se namreč uporablja v zvezi z osebnimi podatki osebja Europola (glej točko 47), kar pomeni, da v tem pogledu zajema tudi DPO Europola. V vsakem primeru bi bilo DPO treba imenovati v skladu z zahtevami iz omenjene uredbe.

62.

ENVP poleg tega za Europol priporoča uporabo sistema predhodnega preverjanja, kakor je za organe Skupnosti določen v členu 27 Uredbe (ES) št. 45/2001. Sistem predhodnega preverjanja se je izkazal za učinkovit instrument in pri varstvu podatkov v okviru institucij in organov Skupnosti igra bistveno vlogo.

63.

Nenazadnje pa bi bilo koristno tudi, če bi DPO Europola sodeloval v obstoječi mreži DPO v okviru prvega stebra, tudi če bi to presegalo dejavnosti DPO v zvezi z osebjem Europola. Tako bi bila tudi v prihodnje zagotovljena uporaba takšnega pristopa glede vprašanj v zvezi z varstvom podatkov, kot ga uporabljajo organi Skupnosti, odlično pa bi se skladal tudi s ciljem iz uvodne izjave (16) Predloga, tj. sodelovanjem z evropskimi organi in agencijami, ki zagotavljajo ustrezno raven varstva podatkov v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001. ENVP priporoča, da se uvodnim izjavam Predloga, v katerih je navedeni cilj tega skupnega pristopa omenjen, doda stavek, ki bi se lahko glasil: „Pooblaščenec za varstvo podatkov bo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti sodelovala z uradnimi osebami za varstvo podatkov, imenovanimi na podlagi zakonodaje Skupnosti.“

64.

ENVP razume potrebo po novi in prilagodljivejši pravni podlagi za Europol, vendar posebno pozornost namenja vsebinskim spremembam, veljavnim predpisom o varstvu podatkov ter vedno večji sorodnosti Europola z organi Skupnosti.

65.

V zvezi z vsebinskimi spremembami predlaga:

66.

Sedanjega sklepa Sveta ne bi smeli sprejeti, dokler Svet ne sprejme okvira za varstvo podatkov, s čimer bi zagotovili ustrezno raven varstva podatkov v skladu s sklepi ENVP iz njegovih dveh mnenj glede Komisijinega Predloga okvirnega sklepa Sveta. Podatke, ki temeljijo na mnenjih, bi bilo treba ločiti od podatkov, ki temeljijo na dejstvih. Treba bi bilo razlikovati med podatki različnih kategorij oseb, in sicer na podlagi njihove morebitne vpletenosti v kazniva dejanja.

67.

ENVP predlaga, da se členu 22 doda naslednji odstavek: „Kadar osebne podatke posredujejo institucije ali organi Skupnosti, se Europol šteje za organ Skupnosti v smislu člena 7 Uredbe (ES) št. 45/2001“.

68.

Člen 48 Predloga o preiskavah, ki jih izvaja Olaf, ne bi smel zajemati preiskav o nezakonitih dejanjih izven Europola, v zvezi s katerimi bi lahko podatki, obdelani v Europolu, pomenili dodatne informacije. ENVP priporoča, da se področje uporabe člena 48 Predloga bolje pojasni.

69.

Besedilu Sklepa bi bilo treba dodati odstavek, s katerim se določi, da se za obdelavo osebnih podatkov v zvezi z osebjem Europola uporablja Uredba (ES) št. 45/2001; s tem se zagotovi dosledna uporaba navedene uredbe.

70.

Področje uporabe dveh določb o pravicah posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki (člen 30(2) in člen 32(2)), bi bilo treba razširiti na podatke, ki jih pošlje organ Skupnosti pod nadzorom ENVP, saj bi s tem zagotovili usklajeno reakcijo Europola in omenjenega organa Skupnosti.

71.

Člen 10(3), člen 22 in člen 25(2) bi morali vključevati (natančnejšo) določbo o posvetovanju z organi, odgovornimi za varstvo podatkov.

72.

ENVP močno priporoča, da se v besedilo vključijo zagotovila glede neodvisnosti DPO; na primer posebni zaščitni ukrepi v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo DPO ter njegovo neodvisnostjo v odnosu do upravnega odbora, v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/22

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/24

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/31

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4889. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/31

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4885. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/32

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4836. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/32

—

na spletni strani Konkurenca portala Europa (http://ec.europa.eu/comm/competition/mergers/cases/). Spletna stran vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločb o združitvah, vključno z indeksi podjetij, opravilnih številk primerov, datumov odločb ter področij,

—

v elektronski obliki na spletni strani EUR-Lex pod dokumentno številko 32007M4822. EUR-Lex je spletni portal za evropsko pravo. (http://eur-lex.europa.eu)

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/33

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/34

1.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede njene ocene proizvoda in geografskega območja, ki je bilo prizadeto zaradi kartela iz osnutka odločbe.

2.

Svetovalni odbor se strinja z oceno Evropske komisije, da dejstva obravnava kot sporazum in/ali dogovorjeno prakso v smislu člena 81 Pogodbe ter člena 53 Sporazuma EGP.

3.

Svetovalni odbor se strinja z mnenjem Evropske komisije, da je bila kršitev enotna in dolgotrajna, zlasti glede obdobja po pregledih v marcu in aprilu 2001.

4.

Svetovalni odbor se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, in zlasti glede prenosa odgovornosti na matična podjetja zadevnih skupin.

5.

Svetovalni odbor se strinja z Evropsko komisijo glede ocene prošenj za ugodno obravnavo in njihove razvrstitve.

6.

Svetovalni odbor se strinja, da se postopek proti podjetju FNAS zaključi.

7.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/34

1.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o osnovnih zneskih glob.

2.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o povišanju osnovnega zneska zaradi oteževalnih okoliščin.

3.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o znižanju osnovnega zneska zaradi olajševalnih okoliščin.

4.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo glede zneskov znižanj globe na podlagi Obvestila Komisije o nenalaganju ali zmanjšanju glob v zadevah o kartelih iz leta 1996.

5.

Svetovalni odbor se strinja s Komisijo o končnih zneskih glob.

6.

Svetovalni odbor priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske unije.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/35

1.

Predstavnik držav EFTE se strinja z Evropsko komisijo glede njene ocene proizvoda in geografskega območja, ki je bilo prizadeto zaradi kartela iz osnutka odločbe.

2.

Predstavnik držav EFTE se strinja z oceno Evropske komisije, da dejstva obravnava kot sporazum in/ali dogovorjeno prakso v smislu člena 81 Pogodbe in člena 53 Sporazuma EGP.

3.

Predstavnik držav EFTE se strinja z mnenjem Evropske komisije, da je bila kršitev enotna in dolgotrajna, zlasti glede obdobja po pregledih v marcu in aprilu 2001.

4.

Predstavnik držav EFTE se strinja z osnutkom odločbe Evropske komisije glede naslovnikov odločbe, in zlasti glede prenosa odgovornosti na matična podjetja zadevnih skupin.

5.

Predstavnik držav EFTE se strinja z Evropsko komisijo glede ocene prošenj za ugodno obravnavo in njihove razvrstitve.

6.

Predstavnik držav EFTE se strinja, da se postopek proti podjetju FNAS zaključi.

7.

Predstavnik držav EFTE priporoča objavo tega mnenja v Uradnem listu Evropske Unije.

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/36

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/38

—

tehnična sredstva in človeške vire, ki jih bo ponudnik namenil za opravljanje zračnih prevozov,

—

število in strokovno usposobljenost zaposlenih ter razporeditev osebja po delovnih mestih in po potrebi namero ponudnika o nadaljnjem zaposlovanju,

—

vrste uporabljenih letal in po potrebi njihove registrske številke,

—

kopijo licence ponudnika za opravljanje zračnih prevozov;

—

če je licenco za opravljanje zračnih prevozov izdala druga članica Evropske unije in ne Francija, mora ponudnik navesti tudi naslednje podatke:

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/42

—

tehnična sredstva in človeške vire, ki jih bo ponudnik namenil za opravljanje zračnih prevozov,

—

število in strokovno usposobljenost zaposlenih ter razporeditev osebja po delovnih mestih in po potrebi namero ponudnika o nadaljnjem zaposlovanju,

—

vrste uporabljenih letal in po potrebi njihove registrske številke,

—

kopijo licence ponudnika za opravljanje zračnih prevozov,

—

če je licenco za opravljanje zračnih prevozov izdala druga članica Evropske unije in ne Francija, mora ponudnik navesti tudi naslednje podatke:

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/45

1.

Komisija je 19. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero skupina The Goldman Sachs Group, Inc. (Goldman Sachs, ZDA) z nakupom vrednostnih papirjev pridobi nadzor nad celotno skupino LOMO Group (LOMO, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklica COMP/M.4911 – Goldman Sachs/LOMO na naslov:

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/46

1.

Komisija je 22. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje SAP AG („SAP“, Nemčija) z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Business Objects S.A. („BO“, Francija/ZDA) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4944 – SAP/Business Objects na naslov:

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/47

1.

Komisija je 19. oktobra 2007 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje SC-Beteiligungsgesellschaft mbH (SCB, Nemčija), nazadnje pod nadzorom JP Morgan Chase & Co. (JPMorgan Chase, ZDA), z nakupom delnic pridobi nadzor nad celotnim podjetjem Süd-Chemie AG (Süd-Chemie, Nemčija) v smislu člena 3(1)(b) Uredbe Sveta.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe (ES) št. 139/2004. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku, določenem v Obvestilu.

4.

Komisija zainteresirane tretje stranke poziva, da ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (št. telefaksa: (32-2) 296 43 01 ali 296 72 44) ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.4899 – SCB/Süd-Chemie na naslov:

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/48

(1)

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (3) določa pravila o sodelovanju zadevnih strank v takih postopkih.

(2)

Stranke postopka so morda pripravljene priznati sodelovanje v kartelu, ki krši člen 81 Pogodbe, ter svojo odgovornost za tako sodelovanje, če lahko razumno predvidijo načrtovane ugotovitve Komisije glede svojega sodelovanja v kršitvi in višine morebitnih glob ter z navedenimi ugotovitvami soglašajo. Komisija bi morala imeti možnost, da tem strankam po potrebi razkrije očitke, ki jih namerava podati proti njim na podlagi dokazov iz spisa, in globe, ki jim bodo verjetno naložene. Na podlagi takega zgodnjega razkritja bodo lahko zadevne stranke posredovale svoje mnenje o očitkih, ki jih namerava Komisija podati proti njim, in o svoji morebitni odgovornosti.

(3)

Kadar Komisija v ugotovitvi o možnih kršitvah prevzame pisne vloge za poravnavo, ki so jih predložile stranke, le-te pa nato v svojih odgovorih potrdijo, da ugotovitev o možnih kršitvah ustreza vsebini njihovih pisnih vlog, bi Komisija morala imeti možnost, da po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje v skladu s členom 14 Uredbe Sveta št. 1/2003 nemudoma sprejme odločbo v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta št. 1/2003.

(4)

Zato bi bilo treba vzpostaviti postopek poravnave, da bi lahko Komisija na podlagi sklenjenih sporazumov s strankami hitreje obravnavala kartelne zadeve.

(5)

Izkušnje so pokazale, da lahko načrtno posredovanje nezaupne verzije ugotovitve o možnih kršitvah pritožnikom negativno vpliva na pripravljenost strank postopka k sodelovanju s Komisijo. Medtem ko bi pritožniki morali biti še naprej tesno povezani s postopkom in biti pisno obveščeni o naravi in predmetu postopka ter imeti možnost, da glede tega pisno posredujejo svoja mnenja, pa bi morala biti vloga Komisije, da določi, na kakšen način se v določeni zadevi te pisne informacije posredujejo.

(6)

Uredbo (ES) št. 773/2004 je zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Odstavek 1 člena 2 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija se lahko odloči začeti postopek za sprejem odločbe v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 1/2003 kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko izda predhodno oceno, kakor je navedeno v členu 9(1) navedene uredbe, ali ugotovitev o možnih kršitvah ali zahtevo strankam, da izkažejo svoj interes za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, ali do datuma objave sporočila v skladu s členom 27(4) navedene uredbe, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.“

2.

Odstavek 1 člena 6 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar Komisija izda ugotovitev o možnih kršitvah, ki se nanaša na zadevo, v zvezi s katero je prejela pritožbo, pritožnika pisno obvesti o naravi in predmetu postopka ter določi rok, v katerem lahko pritožnik pisno sporoči svoje mnenje. Komisija lahko pritožniku pošlje tudi kopijo nezaupne različice ugotovitve o možnih kršitvah.“

3.

Odstavek 1 člena 10 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija obvesti zadevne stranke o očitkih, podanih proti njim. Ugotovitve o možnih kršitvah se v pisni obliki vročijo strankam, zoper katere so podani očitki.“

4.

Vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Postopek poravnave v kartelnih zadevah

1.   Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 lahko Komisija določi rok, v katerem lahko stranke predložijo pisno izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi z namenom, da morda predložijo vloge za poravnavo. Komisija ni obvezana upoštevati pisnih vlog, prejetih po preteku tega roka.

Če dve ali več strank, ki pripadajo istemu podjetju, v skladu s prvim pododstavkom predložijo izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi, te stranke imenujejo skupne zastopnike, da v njihovem imenu začnejo pogovore s Komisijo.

2.   Komisija lahko stranke, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo obvesti o:

Če pogovori o poravnavi privedejo do stopnje, ko se zgoraj omenjene informacije razkrijejo na zahtevo strank ali so strankam dane na voljo kako drugače, lahko Komisija določi rok, v katerem se lahko stranke zavežejo, da se podredijo postopku poravnave s tem, da predložijo pisne vloge za poravnavo, ki bodo prevzemale rezultate pogovorov o poravnavi, in priznanje o sodelovanju v kršitvi člena 81 Pogodbe ter o svoji odgovornosti. Komisija ni obvezana upoštevati pisnih vlog, prejetih po preteku tega roka.

3.   Če je ugotovitev o možnih kršitvah, vročena strankam, skladna z vsebino njihovih vlog za poravnavo, potem pisni odgovor zadevnih strank na ugotovitev o možnih kršitvah, predložen v roku, ki ga določi Komisija, potrjuje, da ugotovitev o možnih kršitvah, naslovljena nanje, ustreza vsebini njihovih vlog za poravnavo. Komisija lahko nato po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje v skladu s členom 14 Uredbe Sveta 1/2003 nemudoma sprejme odločbo v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta št. 1/2003.“

5.

Člen 11(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitev o možnih kršitvah, možnost zaslišanja pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1/2003.“

6.

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitev o možnih kršitvah, možnost, da predstavijo svoje dokazne razloge na ustnem zaslišanju, če tako zahtevajo v svojih pisnih vlogah.

2.   Stranke ob predložitvi pisnih vlog za poravnavo Komisiji zagotovijo, da bodo uveljavljale možnost predstavitve svojih dokaznih razlogov na ustnem zaslišanju samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo ustrezala vsebini njihovih pisnih vlog za poravnavo.“

7.

Členu 15 se doda naslednji odstavek 1a:

„1a.   Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 Komisija, kjer je to primerno, razkrije dokaze o predvidenih očitkih tistim strankam, ki so pripravljene predložiti vloge za poravnavo, da bi jim omogočila to storiti. Stranke zato ob predložitvi vlog za poravnavo Komisiji potrdijo, da bodo zahtevale dostop do spisa po prejetju ugotovitve o možnih kršitvah samo v primeru, če ugotovitev o možnih kršitvah ne bo ustrezala vsebini njihovih pisnih vlog za poravnavo.“

8.

Člen 17(1) in 17(3) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Pri določanju rokov iz člena 3(3), člena 4(3), člena 6(1), člena 7(1), člena 10(2), člena 10a(1)–(3) in člena 16(3), Komisija upošteva čas, potreben za pripravo vlog, in nujnost zadeve.

3.   Roki iz člena 3(3), člena 4(3), člena 10a(1)–(2) in člena 16(3) trajajo najmanj dva tedna. Rok iz člena 10a(3) traja najmanj en teden.“

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/51

1.

To obvestilo določa okvir za nagrajevanje sodelovanja pri vodenju postopkov, začetih na podlagi uporabe člena 81 Pogodbe ES (1) v kartelnih zadevah. Postopek poravnave bi Komisiji lahko omogočil obravnavo več primerov z enakimi sredstvi, s čimer prispeva k javnem interesu za učinkovito in pravočasno sankcioniranje ter hkrati krepi odvračilni učinek. Sodelovanje, ki ga opredeljuje to obvestilo, se razlikuje od prostovoljne predložitve dokazov za sprožitev ali pospešitev preiskave Komisije, ki jo opredeljuje Obvestilo Komisije o imuniteti pred globami in znižanju glob v kartelnih zadevah (2) (Obvestilo o prizanesljivosti). Če sodelovanje, ki ga ponuja podjetje, izpolnjuje merila obeh obvestil Komisije, je lahko ustrezno kumulativno nagrajeno (3).

2.

Kadar so stranke postopke pripravljene priznati, da so sodelovale v kartelu ter s tem kršile člen 81 Pogodbe ES in da so za to odgovorne, lahko prispevajo tudi k pospešitvi postopkov za sprejetje zadevnih odločb v skladu s členoma 7 in 23 Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 (Uredbe Sveta) z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (4) na način in v skladu z načeli, določenimi v tem obvestilu. Komisija, ki je kot preiskovalni organ in varuh Pogodbe pooblaščena za sprejetje izvršilnih odločb pod pravosodnim nadzorom sodišč Skupnosti, se o obstoju kršitve zakonodaje Skupnosti in ustreznih sankcij ne pogaja, lahko pa nagradi sodelovanje, opisano v tem obvestilu.

3.

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe (ES) (5) določa temeljna praktična pravila o vodenju postopkov v protimonopolnih zadevah, vključno s pravili, ki veljajo v postopkih poravnave. Uredba (ES) št. 773/2004 tako Komisiji podeljuje diskrecijsko pravico za odločitev, ali se postopek poravnave v kartelnih zadevah začne ali ne, hkrati pa zagotavlja, da se tega postopka strankam ne sme naložiti.

4.

Učinkovito izvrševanje zakonodaje Skupnosti o konkurenci v celoti spoštuje pravico strank do obrambe, ki pomeni temeljno načelo zakonodaje Skupnosti in jo je treba spoštovati v vseh okoliščinah, še zlasti v protimonopolnih postopkih, na podlagi katerih se lahko naložijo globe. Pravila za vodenje postopkov Komisije za izvajanje člena 81 Pogodbe ES morajo zato zagotoviti, da imajo zadevna podjetja in podjetniška združenja možnost v celotnem teku upravnega postopka dejansko izraziti svoja mnenja o resnici in pomembnosti dejstev, o očitkih in o okoliščinah, ki jih je navedla Komisija (6).

5.

Komisija obdrži široko polje diskrecije za odločitev, v katerih primerih bi bilo ustrezno preveriti interes stranke za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, ter za odločitev o začetku ali prekinitvi teh pogovorov ter o sklenitvi končne poravnave. V tej zvezi se lahko upošteva verjetnost, da se v razumnem roku z vpletenimi strankami sklene skupni dogovor glede obsega morebitnih očitkov, ob upoštevanju dejavnikov kot na primer število vpletenih strank, predvidljiva nasprotujoča si stališča glede pripisovanja odgovornosti, obseg izpodbijanja dejanskega stanja. Poleg tega se bo glede na celosten napredek, dosežen v postopku poravnave, presodila tudi možnost obstoja postopkovne učinkovitosti. Pomembni so lahko tudi drugi pomisleki, na primer precedenčna vrednost. Komisija lahko začne pogovore o poravnavi samo na pisno zahtevo zadevnih strank.

6.

Stranke postopka sicer nimajo pravice do sklenitve poravnave, vendar Komisija, če meni, da je določena zadeva načeloma primerna za poravnavo, preveri pripravljenost za poravnavo vseh strank istega postopka.

7.

Stranke postopka in njihovi pravni zastopniki ne smejo drugemu podjetju ali tretji stranki v kateri koli jurisdikciji razkriti vsebine pogovorov ali dokumentov, do katerih so imeli dostop zaradi sklenitve poravnave, razen če predhodno pridobijo izrecno dovoljenje Komisije. Komisija lahko v primeru kakršne koli s tem povezane kršitve ne upošteva zahteve podjetja za sodelovanje v postopku poravnave, taka kršitev pa lahko spada med oteževalne okoliščine v smislu točke 28 Smernic Komisije o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (7) (Smernice o globah).

8.

Kadar namerava Komisija sprejeti odločbo na podlagi členov 7 in/ali 23 Uredbe (ES) št. 1/2003, je treba pravne osebe, katerim je mogoče naložiti kazen za kršitev člena 81 Pogodbe ES, vnaprej določiti in priznati kot stranke v postopku.

9.

V ta namen se lahko postopek v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 za sprejetje take odločbe začne kadar koli, vendar najpozneje do datuma, ko Komisija izda ugotovitev o možnih kršitvah, naslovljeno na zadevne stranke. Člen 2(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 nadalje opredeljuje, da, če je po mnenju Komisije primerno preveriti interes strank za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, le-ta začne postopek najpozneje na dan izdaje ugotovitve o možnih kršitvah ali zahteve strankam, da pisno izrazijo svoj interes za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

10.

Po začetku postopka v skladu s členom 11(6) Uredbe (ES) št. 1/2003 je za uporabo člena 81 Pogodbe ES v zadevnem primeru pristojna samo Komisija (8).

11.

Če Komisija meni, da je primerno preveriti interes strank za sodelovanje v pogovorih o poravnavi, potem v skladu s členom 10a(1) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004 določi rok, ki ne sme biti krajši od dveh tednov, v katerem stranke v istem postopku podajo pisno izjavo o pripravljenosti k sodelovanju v pogovorih o poravnavi z namenom, da kasneje morda predložijo vloge za poravnavo.

12.

Vse stranke v postopku, ki pripadajo istemu podjetju in predvidevajo možnost, da bi predložile vlogo za poravnavo in s tem sodelovale v pogovorih o poravnavi, morajo skupne zastopnike, ustrezno pooblaščene, da delujejo v njihovem imenu, imenovati kadar koli, vendar najpozneje do izteka roka iz točke 11.

13.

Komisija lahko zavrne zahtevo za imuniteto pred globami ali znižanje glob v okviru obvestila o ugodni obravnavi z utemeljitvijo, da je bila posredovana po preteku roka iz točke 11.

14.

Če nekatere stranke v postopku zahtevajo pogovore o poravnavi in izpolnjujejo zahteve iz točk 11 in 12, lahko Komisija odloči, da bo postopek poravnave nadaljevala v okviru dvostranskih stikov med Generalnim direktoratom Komisije za konkurenco in kandidati za poravnavo.

15.

Komisija obdrži diskrecijsko pravico, da v teku postopka odloči o ustreznosti dvostranskih pogovorov o poravnavi z vsakim posameznim podjetjem in določi dinamiko teh pogovorov. V skladu s členom 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 (9) in ob upoštevanju celostnega napredka, doseženega v postopku poravnave, to zajema določanje vrstnega reda dvostranskih pogovorov o poravnavi in časovni razpored razkritja informacij, vključno z dokazi v spisu Komisije, uporabljenimi za opredelitev predvidenih očitkov in morebitnih glob (10). Razkritje informacij bo časovno skladno z napredkom pogajanj o poravnavi.

16.

Na podlagi takega zgodnjega razkritja v okviru pogovorov o poravnavi v skladu s členom 10a(2) in členom 15(1a) Uredbe (ES) št. 773/2004 bodo lahko stranke obveščene o bistvenih, že upoštevanih elementih, kot so navedbe o dejstvih, opredelitev teh dejstev, teža in trajanje domnevnega kartela, pripisovanje odgovornosti, ocena razpona verjetnih glob (11) ter dokazov, uporabljenih za opredelitev morebitnih očitkov (12). Tako bodo lahko stranke dejansko izrazile svoja mnenja o morebitnih očitkih proti njim in ob ustreznem poznavanju dejstev sprejele odločitev ali bodo poravnavo sklenile ali ne.

17.

Kadar se na podlagi napredka, doseženega med pogovori o poravnavi, sklene skupni dogovor o obsegu morebitnih očitkov in oceni razpona verjetnih glob, ki jih naloži Komisija, lahko Komisija v skladu s členom 10a(2) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004 podjetju odobri končni rok za predložitev končne pisne vloge za poravnavo, ki ne sme biti krajši od XXX delovnih dni. Na podlagi utemeljene zahteve je mogoče rok podaljšati. Pred odobritvijo tega roka bodo stranke upravičene do razkritja informacij iz točke 16 na lastno zahtevo. Na podlagi utemeljene zahteve stranke bodo službe Komisije odobrile tudi dostop do nezaupnih različic vseh dostopnih dokumentov v spisu zadeve, če bodo menile, da je to upravičeno z namenom, da se stranki omogoči ugotoviti njen položaj glede vseh drugih vidikov kartela, in pod pogojem, da ni ogrožena postopkovna učinkovitost iz točke 5. (13)

18.

Stranke se lahko o vprašanjih, ki bi se lahko pojavila glede dolžnega postopanja, posvetujejo s pooblaščencem za zaslišanje kadar koli v teku postopka poravnave. Naloga pooblaščenca za zaslišanje je zagotoviti spoštovanje učinkovitega uresničevanja pravice do obrambe v postopkih o konkurenci.

19.

Če zadevne stranke ne predložijo vloge za poravnavo, bo postopek za sprejetje končne odločbe Komisije potekal v skladu s splošnimi določbami člena 10(2), člena 12(1) in člena 15(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 in ne v skladu z določbami, ki urejajo postopek poravnave.

20.

Stranke, ki se bodo odločile za postopek poravnave, morajo predložiti uradno zahtevo za sklenitev poravnave v obliki pisne vloge za poravnavo. Pisna vloga za poravnavo iz člena 10a(2) Uredbe (ES) št. 773/2004 mora vsebovati:

21.

Priznanja in potrditve strank o poravnavi so izraz njihove zaveze, da bodo sodelovale pri hitri obravnavi zadeve v skladu s postopkom poravnave. Vendar so ta priznanja in potrditve odvisna od tega, ali Komisija ugodi njihovim zahtevam za poravnavo, vključno s predvidenim najvišjim zneskom globe.

22.

Pisnih zahtev za poravnavo zato ne morejo enostransko preklicati stranke, ki so jih vložile, razen če Komisija ni ugodila zahtevam za poravnavo s tem, ko ni prevzela pisnih vlog za poravnavo najprej v ugotovitvi o možnih kršitvah in nazadnje v končni odločbi (v tej zvezi glej točki 27 in 29). Ugotovitev o možnih kršitvah prevzema pisne vloge za poravnavo, če odraža njihovo vsebino glede opisa kartela in vpletenosti podjetja v njem ter njegove pravne opredelitve. Poleg tega se šteje, da končna odločba prevzema pisne vloge za poravnavo, le če nalaga globo, ki ne sme presegati najvišjega zneska, navedenega v teh vlogah.

23.

V skladu s členom 10(1) Uredbe (ES) št. 773/2004 je vročitev pisne ugotovitve o možnih kršitvah vsaki posamezni stranki, proti kateri so podani očitki, obvezen pripravljalni ukrep pred sprejetjem končne odločbe (15). Zato Komisija objavi ugotovitev o možnih kršitvah tudi v okviru postopka poravnave (16).

24.

Za učinkovito uresničevanje pravice strank v postopku do obrambe mora Komisija slišati njihova mnenja o očitkih proti njim in podporne dokaze pred sprejetjem končne odločbe in jih upoštevati tako, da spremeni svoje predhodne analize, kjer je to ustrezno (17). Komisija mora biti zmožna ne samo sprejeti ali zavrniti zadevne razloge strank, ki jih izrazijo v upravnem postopku, temveč opraviti lastno analizo vprašanj, ki jih predložijo stranke, da lahko opusti tiste očitke, ki so se izkazali za neutemeljene, ali dopolni in ponovno dejansko in pravno oceni svoje dokazne razloge v podporo očitkom, ki jih podaja (18).

25.

Zadevne stranke s predložitvijo uradne zahteve za poravnavo v obliki pisne vloge za poravnavo pred vročitvijo ugotovitve o možnih kršitvah omogočijo Komisiji, da lahko dejansko upošteva njihova mnenja (19) že pri pripravi osnutka ugotovitve o možnih kršitvah in ne šele pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za omejena ravnanja in prevladujoče položaje (v nadaljnjem besedilu „Svetovalni odbor“) ali pred sprejetjem končne odločbe (20). V skladu s tem se lahko ugotovitev o možnih kršitvah opira na vsebine vlog za poravnavo, kadar je to ustrezno, znesek morebitne globe pa se lahko ob upoštevanju tega popravi navzdol (21).

26.

Če je ugotovitev o možnih kršitvah skladna z vlogami za poravnavo, ki so jih predložile zadevne stranke, morajo slednje v roku najmanj enega tedna, kakor ga določi Komisija v skladu s členom 10a(3) in členom 17(3) Uredbe (ES) št. 773/2004, v odgovoru (nedvoumno) potrditi, da ugotovitev o možnih kršitvah ustreza vsebini njihovih vlog za poravnavo in da zato ostajajo zavezane, da bodo sodelovale v postopku poravnave. Če takšnega odgovora ni, lahko Komisija ne upošteva prošnje podjetja za sodelovanje v postopku poravnave.

27.

Komisija lahko pravno upravičeno sprejme ugotovitev o možnih kršitvah, ki ne prevzema strankinih vlog za poravnavo. V takem primeru se uporabljajo splošne določbe iz člena 10(2), člena 12(1) in 15(1) Uredbe (ES) št. 773/2004. Priznanja strank iz vlog za poravnavo se štejejo za preklicana in jih ni mogoče ponovno uporabiti proti nobeni stranki postopka. Zadevne stranke tako niso več zavezane z vlogami za poravnavo, odobri pa se jim rok, v katerem predstavijo novo obrambo, vključno z možnostjo zahteve za ustno zaslišanje in dostop do spisa, če to želijo.

28.

Po odgovorih strank na ugotovitev o možnih kršitvah, ki potrjujejo njihovo zavezo za sklenitev poravnave, lahko Komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 773/2004 brez kakršnih koli drugih postopkovnih ukrepov po posvetovanju s Svetovalnim odborom v skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1/2003 sprejme končno odločbo v skladu s členoma 7 in/ali 23 Uredbe (ES) št. 1/2003. To pomeni zlasti, da v skladu s členom 12(2) (22) in 15(1a) (23) Uredbe (ES) št. 773/2004 te stranke ne morejo zahtevati ustnega zaslišanja ali dostopa do spisa potem, ko so bile njihove vloge za poravnavo prevzete v ugotovitvi o možnih kršitvah (24).

29.

Komisija lahko pravno upravičeno sprejme končno stališče, ki se ne ujema z njenim predhodnim stališčem iz ugotovitve o možnih kršitvah, ki je prevzelo pisne vloge strank za poravnavo, ob upoštevanju razlogov, ki jih navede Svetovalni odbor, ali zaradi drugih premislekov ob upoštevanju neodvisnosti kolegija Komisije pri dokončnem odločanju v ta namen. (25) Kjer namerava Komisija storiti ta korak, o tem obvesti stranke in jim vroči novo ugotovitev o možnih kršitvah, da bi se lahko tako branile v skladu s splošnimi pravili postopka (26). Iz tega sledi, da so stranke v tem primeru upravičene do dostopa do spisa, da lahko zahtevajo ustno zaslišanje in da lahko posredujejo odgovor na ugotovitev o možnih kršitvah. Priznanja strank iz vlog za poravnavo se štejejo za preklicana in jih ni mogoče ponovno uporabiti proti nobeni stranki postopka.

30.

Končni znesek globe v določeni zadevi je določen v odločbi o ugotovitvi kršitve in določitvi kazni v skladu s členom 7 in členom 23 Uredbe (ES) št. 1/2003.

31.

V skladu s prakso Komisije bo dejstvo, da je podjetje v okviru tega obvestila sodelovalo s Komisijo v upravnem postopku, navedeno v vsaki odločbi, da se tako obrazložijo vzroki za višino globe.

32.

Če se Komisija odloči stranko nagraditi za poravnavo v okviru tega obvestila, se znesek globe po uporabi 10 % praga iz Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 23(2)(a) Uredbe (ES) št. 1/2003 (27), zniža za XX %, vsako posebno zvišanje z namenom odvračanja (28) pa ne sme preseči dvakratnika.

33.

V zadevah, poravnanih z vlagatelji zahtevka za ugodno obravnavo, pomeni znižanje dodeljene globe seštevek nagrade za ugodno obravnavo in nagrade za poravnavo.

34.

To obvestilo se uporablja v vseh postopkih, ki tečejo pred Komisijo ob ali po objavi v Uradnem listu.

35.

Po mnenju Komisije bi javno razkritje dokumentov in pisnih ali posnetih izjav, pridobljenih v okviru tega obvestila, običajno lahko škodilo določenim javnim ali zasebnim interesom, na primer varstvu namena inšpekcijskih pregledov in preiskav v smislu člena 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (29), tudi po sprejetju odločbe.

36.

Končne odločbe Komisije, sprejete v okviru Uredbe (ES) št. 1/2003, so predmet sodnega nadzora v skladu s členom 230 Pogodbe ES. Poleg tega ima Sodišče na podlagi člena 229 Pogodbe ES in člena 31 Uredbe (ES) št. 1/2003 neomejene pristojnosti za sodno presojo sankcij, sprejetih v skladu s členom 23 Uredbe (ES) št. 1/2003.

—

„Komisija da strankam, na katere naslovi ugotovitve o možnih kršitvah, možnost zaslišanja pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom iz člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1/2003“ (člen 11(1) Uredbe (ES) št. 773/2004).

—

„Pred izdajo odločb po členih 7, 8, 23 ali členu 24(2) Komisija podjetjem ali podjetniškim združenjem, podrejenim postopkom, ki jih vodi Komisija, da priložnost za zaslišanje v zvezi z zadevami, proti katerim Komisija ugovarja. Odločbe Komisije temeljijo samo na ugovorih, h katerim so zadevne stranke imele priložnost dati pojasnila. Pritožniki so v tesni povezavi s postopki.“ (člen 27(1) Uredbe (ES) št. 1/2003).

27.10.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 255/58

Ime proizvoda

Opis proizvoda

Geografsko območje

Dokazilo o poreklu

Metoda pridobivanja

Povezava

Označevanje

Nacionalne zahteve