C:2005:143:FULL

Language
- My EUR-Lex
- Sign in
- Register
- My recent searches (0)

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - C:2005:143:FULL - EN

Document C:2005:143:FULL

Help

Uradni list Evropske unije, C 143, 11. junij 2005

Display all documents published in this Official Journal

HTML

PDF

		ISSN 1725-5244
Uradni list Evropske unije		C 143

Slovenska izdaja	Informacije in objave	Zvezek 48 11. junij 2005

Obvestilo št.	Vsebina	Stran
	I Informacije
	Sodišče
	SODIŠČE
2005/C 143/1	Pojasnilo o predlogih nacionalnih sodišč za sprejem predhodnih odločb	1

2005/C 143/2	Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. aprila 2005 v zadevi C-494/01: Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (Neizpolnitev obveznosti države — Okolje — Ravnanje z odpadki — Direktiva 75/442/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/ES — Členi 4, 5, 8, 9, 10, 12, 13 in 14)	5

2005/C 143/3	Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 17. marca 2005 v zadevi C-294/02: Komisija Evropskih skupnosti proti AMI Semiconductor Belgium BVBA in drugi (Arbitražna klavzula — Izbira Sodišča prve stopnje — Pristojnost Sodišča — Stranke v likvidaciji — Pravdna sposobnost — Uredba (ES) št. 1346/2000 — Postopki v primeru insolventnosti — Izterjava predplačila — Povračilo na podlagi pogodbene klavzule — Solidarna odgovornost — Kondikcija)	5

2005/C 143/4	Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-341/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 96/71/ES — Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev — Gradbena podjetja — Minimalne plače — Primerjava med minimalno plačo, določeno s predpisi države članice, na katere ozemlje je napoten delavec, in osebnim prejemkom, ki ga dejansko izplača delodajalec s sedežem v drugi državi članici — Neupoštevanje dopolnil in dodatkov, ki jih izplača delodajalec s sedežem v drugi državi članici, kot sestavnih delov minimalne plače)	6

2005/C 143/5	Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 26. aprila 2005 v zadevi C-376/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden): Stichting Goed Wonen proti Staatssecretaris van Financiën (Prometni davki — Skupni sistem davka na dodano vrednost — Člen 17 Šeste direktive 77/388/EGS — Odbitek vstopnega davka — Sprememba nacionalne zakonodaje — Povratni učinek — Načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti)	6

2005/C 143/6	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. aprila 2005 v zadevi C-25/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesfinanzhof): Finanzamt Bergisch Gladbach proti HE (Šesta direktiva o DDV — Gradnja stanovanjske hiše za zakonca, ki tvorita skupnost, ki sama ne opravlja gospodarske dejavnosti — Uporaba enega prostora za poklicne namene s strani enega od solastnikov — Davčni zavezanec — Pravica do odbitka davka — Način izvrševanja te pravice — Zahteve glede računa)	7

2005/C 143/7	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. aprila 2005 v zadevi C-140/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Člena 43 ES in 48 ES — Optiki — Pogoji za ustanavljanje — Odprtje in opravljanje dejavnosti trgovine z optičnimi pripomočki — Omejitve — Upravičenost — Načelo sorazmernosti)	8

2005/C 143/8	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-163/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 80/68/EGS — Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi — Členi 3, 4 in 5 — Direktiva 91/689/EGS — Nevarni odpadki — Člen 2(1) in člen 6(1))	8

2005/C 143/9	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. aprila 2005 v združenih zadevah C-207/03 in C-252/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division (Patents Court) in Cour administrative): Novartis AG in drugi proti Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks for the United Kingdom, in Ministre del l'Économie proti Millennium Pharmaceuticals Inc. (Patentno pravo — Zdravila — Dodatni varstveni certifikat za zdravila)	9

2005/C 143/0	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 21. aprila 2005 v zadevi C-267/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Högsta domstolen): Lars Erik Staffan Lindberg (Direktiva 83/189/EGS — Postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov — Dolžnost obveščanja o osnutkih tehničnih predpisov — Nacionalna ureditev iger na srečo in loterij — Igre na igralnih avtomatih — Prepoved organiziranja iger na igralnih avtomatih, pri katerih dobitek ni izplačan neposredno — Naprave vrste kolo sreče — Izraz tehnični predpis)	9

2005/C 143/1	Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-385/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesfinanzhof): Hauptzollamt Hamburg-Jonas proti Käserei Champignon Hofmeister GmbH & Co. KG (Izvozna nadomestila — Nepravilna deklaracija — Pojem zahtevek — Sankcija — Pogoji)	10

2005/C 143/2	Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-441/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktivi 79/409/EGS in 92/43/EGS — Ohranjanje prosto živečih ptic — Ohranjanje naravnih habitatov — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	11

2005/C 143/3	Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-519/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (Okvirni sporazum o starševskem dopustu — Nadomestitev porodniškega dopusta s starševskim dopustom — Datum po katerem je odobrena pravica do starševskega dopusta)	11

2005/C 143/4	Sodba Sodišča (peti senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-22/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva (EGS) št. 2847/93 — Ribiška plovila — Vzpostavitev sistema za satelitsko določanje položaja — Neizvršitev prenosa v predpisanih rokih)	12

2005/C 143/5	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-146/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktivi 2000/68/ES in 2001/81/ES — Onesnaževala zraka — Nacionalne zgornje meje emisij — Neizvršitev prenosa)	12

2005/C 143/6	Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-171/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2001/80/ES — Neizvršitev prenosa)	13

2005/C 143/7	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 14. aprila 2005 v zadevi C-299/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2002/77/ES — Trgi za elektronska komunikacijska omrežja in storitve — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	13

2005/C 143/8	Sodba Sodišča (peti senat) z dne 28. aprila 2005 v zadevi C-329/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2000/43/ES — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	13

2005/C 143/9	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 28. aprila 2005 v zadevi C-375/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2002/58/ES — Elektronske komunikacije Obdelava osebnih podatkov — Varstvo zasebnosti — Varstvo fizičnih oseb — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	14

2005/C 143/0	Sodba Sodišča (šesti senat) z dne 28. aprila 2005 v zadevi C-376/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (Neizpolnitev obveznosti države — Direktiva 2002/58/ES — Elektronske komunikacije — Obdelava osebnih podatkov — Varstvo zasebnosti — Varstvo posameznikov — Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)	14

2005/C 143/1	Zadeva C-93/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Korsholms tingsrätt z dne 18. februarja 2005 v zadevi Teemu Hakala proti Oy Simons Transport Ab	15

2005/C 143/2	Zadeva C-112/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 4. marca 2005	15

2005/C 143/3	Zadeva C-120/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Finanzgericht Hamburg z dne 2. marca 2005 v zadevi Heinrich Schulze GmbH & Co. KG i.L., ki jo zastopa Liquidator Ravensberger Honig GmbH, proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas	16

2005/C 143/4	Zadeva C-121/05 P: Pritožba Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 12. januarja 2005 v zadevi Deutsche Post Euro Express GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, T-334/03, vložena dne 15. marca 2005 (faks: 11.3.2005)	16

2005/C 143/5	Zadeva C-125/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Østre Landsret z dne 15. marca 2005 v zadevi VW-Audi Forhandlerforening kot pooblaščeni zastopnik Vulkan Silkeborg A/S proti Skandinavisk Motor CO. A/S	17

2005/C 143/6	Zadeva C-127/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, vložena dne 21. marca 2005	18

2005/C 143/7	Zadeva C-129/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het bedrijfsleven te s'Gravenhage z dne 17. marca 2005 v zadevi N.V. Raverco proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit	19

2005/C 143/8	Zadeva C-130/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het bedrijfsleven, Den Haag, z dne 17. marca 2005 v zadevi Coxon & Chatteron limited proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit	20

2005/C 143/9	Zadeva C-133/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 21. marca 2005	20

2005/C 143/0	Zadeva C-134/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 22. marca 2005	21

2005/C 143/1	Zadeva C-138/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa College van Beroep voor het bedrijfsleven z dne 22. marca 2005 v zadevi Stichting Zuid-Hollandse Milieufederatie proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (intervenient: LTO Nederland)	22

2005/C 143/2	Zadeva C-140/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Zoll-Senat 3 (K) des Unabhängigen Finanzsenates z dne 17. marca 2005 v zadevi Amalia Valesko proti Zollamt Klagenfurt	23

2005/C 143/3	Zadeva C-142/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Luleå tingsrätt z dne 21. marca 2005 v zadevi Åklagaren proti Percyu Mickelssonu in Joakimu Roosu	23

2005/C 143/4	Zadeva C-143/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 29. marca 2005	24

2005/C 143/5	Zadeva C-144/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 30. marca 2005	24

2005/C 143/6	Zadeva C-146/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesfinanzhof z dne 10. februarja 2005 v zadevi Albert Collée kot univerzalni pravni naslednik Collée KG proti Finanzamt Limburg a.d. Lahn	25

2005/C 143/7	Zadeva C-147/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 1. aprila 2005	25

2005/C 143/8	Zadeva C-151/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesfinanzhof z dne 13. januarja 2005 v zadevi Sachen F. Weissheimer Malzfabrik proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas	25

2005/C 143/9	Zadeva C-153/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 5. aprila 2005	26

2005/C 143/0	Zadeva C-157/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 28. januarja 2005 v zadevi Winfried L. Holböck proti Finanzamt Salzburg-Land	26

2005/C 143/1	Zadeva C-158/05: Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 6. aprila 2005	26

2005/C 143/2	Zadeva C-162/05 P: Pritožba družbe Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 18. januarja 2005 v zadevi T-141/01, Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. aprila 2005	27

2005/C 143/3	Zadeva C-166/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 31. marca 2005 v zadevi Heger Rudi GmbH proti Finanzamt Graz-Stadt	28

2005/C 143/4	Zadeva C-169/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation de Belgique z dne 4. aprila 2005 v zadevi URADEX SCRL proti Union Professionnelle de la Radio et de la Télédistribution, skrajšano RTD, in Société Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision, skrajšano BRUTELE	28

2005/C 143/5	Zadeva C-176/05: Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesgericht für ZRS Wien, z dne 8. aprila 2005 v zadevi KVZ retec GmbH proti Republiki Avstriji (Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft)	28

2005/C 143/6	Izbris zadeve C-273/02	29

2005/C 143/7	Izbris zadeve C-458/02	29

2005/C 143/8	Izbris zadeve C-395/03	29

2005/C 143/9	Izbris zadeve C-504/03	29

2005/C 143/0	Izbris zadeve C-49/04	29

2005/C 143/1	Izbris zadeve C-57/04	30

2005/C 143/2	Izbris zadeve C-165/04	30

2005/C 143/3	Izbris zadeve C-179/04	30

2005/C 143/4	Izbris zadeve C-261/04	30

2005/C 143/5	Izbris zadeve C-262/04	30

2005/C 143/6	Izbris zadeve C-277/04	30

2005/C 143/7	Izbris zadeve C-399/04	30

2005/C 143/8	Izbris zadeve C-460/04	31

2005/C 143/9	Izbris zadeve C-516/04	31

	SODIŠČE PRVE STOPNJE
2005/C 143/0	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. aprila 2005 v zadevi T-336/02: Susan Christensen proti Komisiji Evropskih skupnosti (Javni uslužbenci — Postopek izbire začasnih uslužbencev — Sestava izbirnega odbora in potek postopka)	32

2005/C 143/1	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 17. marca 2005 v zadevi T-187/03: Isabella Scippacercola proti Komisiji Evropskih skupnosti (Dostop do dokumentov institucij — Člen 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001)	32

2005/C 143/2	Sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. aprila 2005 v zadevi T-376/03 Michel Hendrickx proti Svetu Evropske unije (Uradniki — Notranji natečaj — Nepripustitev k ustnim izpitom — Zahteva posebnih jezikovnih znanj — Načelo enakega obravnavanja — Dostop do dokumentov Sveta — Obveznost obrazložitve)	33

2005/C 143/3	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 6. decembra 2004 v zadevi T-55/02, Peter Finch proti Komisiji Evropskih skupnosti (Uradniki — Ugovor — Domnevna zavrnitev — Izrecna zavrnitev v roku sporne tožbe — Pozna vročitev zavrnitvene odločbe — Dopustnost — Pokojnine — Prenos nacionalnih pravic do pokojnine — Izračun števila let pokojninske dobe, ki se jih prizna v sistemu Skupnosti — Prejemki, na podlagi katerih temelji izračun — Očitno pravno povsem neutemeljena tožba)	33

2005/C 143/4	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. februarja 2005 v zadevi T-206/02, Nacionalni kongres Kurdistana (KNK) proti Svetu Evropske unije (Ničnostna tožba — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu — Procesno upravičenje — Združenje — Dopustnost)	34

2005/C 143/5	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 15. februarja 2005 v zadevi T-229/02, Kurdistan Workers' Party (PKK) in Kurdistan National Congress (KNK) proti Svetu Evropske unije (Ničnostna tožba — Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu — Procesna sposobnost — Procesno upravičenje — Združenje — Dopustnost)	34

2005/C 143/6	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 14. februarja 2005 v zadevi T-406/03 Nicolas Ravailhe proti Odboru regij Evropske unije (Uradniki — Predhodni upravni postopek — Nedopustnost)	35

2005/C 143/7	Sklep Sodišča prve stopnje z dne 12. januarja 2005 v zadevi T-268/04, Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (Znamka Skupnosti — Ugovor — Umik ugovora — Ustavitev postopka)	35

2005/C 143/8	Zadeva T-35/05: Tožba Elisabeth Agne-Dapper in drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. januarja 2005	35

2005/C 143/9	Zadeva T-80/05: Tožba Hinricha Bavendama in drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. februarja 2005	36

2005/C 143/0	Zadeva T — 112/05: Tožba Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Chemicals BV in Akzo Nobel Functional Chemicals BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 2. marca 2005	37

2005/C 143/1	Zadeva T-117/05: Tožba Andreas Rodenbröker in ostali proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. marca 2005	37

2005/C 143/2	Zadeva T-121/05: Tožba Borax Europe Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 15. marca 2005	38

2005/C 143/3	Zadeva T-132/05: Tožba Nicole Falcioneja proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 16. marca 2005	38

2005/C 143/4	Zadeva T-133/05: Tožba Gérarda Merica proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), vložena dne 17. marca 2005	39

2005/C 143/5	Zadeva T-141/05: Tožba Internationalen Hilfsfonds e.V. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. aprila 2005	40

2005/C 143/6	Zadeva T-146/05: Tožba Flex Equipos de Descanso, S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 14. aprila 2005	40

2005/C 143/7	Zadeva T-148/05: Tožba Comunidad Autónoma de Madrid in Madrid, Infraestructuras del Transporte (MINTRA) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. aprila 2005	41

2005/C 143/8	Zadeva T -150/05: Tožba Markku Sahlstedt, Juha Kankkunnen, Mikko Tanner, Toini Tanner, Liisa Tanner, Eeva Jokinen, Aili Oksanen, Olli Tanner, Leena Tanner, Aila Puttonen, Risto Tanner, Tom Järvinen, Runo K. Kurko, subjekt, registriran Maa- ja metsätaloustuottajain keskusliitto MTK in ustanova MTK proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 18. aprila 2005	42

2005/C 143/9	Zadeva T-152/05: Tožba Johna Arthurja Slaterja proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 18. aprila 2005	43

2005/C 143/0	Izbris zadeve T-176/00	43

2005/C 143/1	Izbris zadeve T-225/01	44

2005/C 143/2	Izbris zadeve T-142/04	44

2005/C 143/3	Izbris zadeve T-228/04	44

2005/C 143/4	Izbris zadeve T-470/04	44

	III Obvestila
2005/C 143/5	Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unijeUL C 132, 28.5.2005	45

I Informacije

Sodišče

SODIŠČE

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/1

Opozorilo

Nacionalnim sodiščem so pristojni nacionalni organi leta 1996 posredovali pojasnilo v zvezi s postopkom predhodnega odločanja na Sodišču. Ker se je to pojasnilo v praksi izkazalo kot koristno, ga je Sodišče upoštevajoč izkušnje aktualiziralo in se ga je sedaj odločilo razširiti z objavo v Uradnem listu Evropske unije.

POJASNILO

o predlogih nacionalnih sodišč za sprejem predhodnih odločb

(2005/C 143/01)

1.	Sistem predhodnega odločanja je temeljni mehanizem prava Evropske unije, njegov namen je dati nacionalnim sodiščem na razpolago sredstvo za zagotavljanje enotne razlage in uporabe tega prava v vseh državah članicah.

2.	Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje o predhodnih vprašanjih glede razlage prava Evropske unije in glede veljavnosti aktov sekundarnega prava. To splošno pristojnost ima na podlagi člena 234 Pogodbe ES in, na podlagi drugih besedil, v določenih drugih primerih.

3.	Glede na to, da postopek predhodnega odločanja temelji na sodelovanju med Sodiščem in nacionalnimi sodišči, se zdi primerno, da se za zagotovitev njegove učinkovitosti nacionalnim sodiščem posredujejo naslednja pojasnila.

4.	Ta praktična pojasnila, ki nikakor niso pravno zavezujoča, so namenjena usmerjanju nacionalnih sodišč glede primernosti vložitve predloga za predhodno odločanje in glede na okoliščine primera pomoči pri oblikovanju in predložitvi vprašanj, predloženih Sodišču.

Vloga Sodišča v okviru postopka predhodnega odločanja

V okviru postopka predhodnega odločanja je naloga Sodišča, da poda razlago prava Skupnosti ali da odloči o njegovi veljavnosti, tega prava pa ne uporabi na dejansko stanje v postopku v glavni stvari, ker je to naloga nacionalnega sodišča. Sodišče ni pristojno niti za odločanje o spornih dejanskih vprašanjih v okviru postopka v glavni stvari niti za razsojanje med razhajajočimi se mnenji glede razlage ali uporabe pravil nacionalnega prava.

Sodišče odloči o razlagi ali veljavnosti prava Skupnosti, pri čemer si prizadeva dati koristen odgovor za rešitev spora, vendar pa je predložitveno sodišče pristojno za to, da ugotovi, kakšne posledice naj ima odločitev in glede na okoliščine primera za to, da odkloni uporabo zadevnega nacionalnega pravila.

Odločitev o predložitvi vprašanja Sodišču

Avtor vprašanja

7.	V okviru členov 234 Pogodbe ES in Pogodbe Euratom lahko katero koli sodišče države članice, ki odloča v okviru postopka, katerega končni rezultat je odločba sodne narave, načeloma naslovi na Sodišče vprašanje za predhodno odločanje. Pojem sodišča Sodišče razlaga kot avtonomen pojem prava Skupnosti.

Vendarle na posebnem področju aktov, ki jih sprejmejo institucije na področju Naslova IV v tretjem delu Pogodbe ES o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb — zlasti na področju sodne pristojnosti in priznavanja ter izvrševanja sodnih odločb –, predlog za predhodno odločanje v skladu s členom 68 Pogodbe ES lahko posredujejo le sodišča, ki odločajo na zadnji stopnji.

Prav tako so v skladu s členom 35 Pogodbe o Evropski uniji akti, ki jih sprejmejo institucije na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, lahko predmet predloga za predhodno odločanje, ki ga lahko vložijo sodišča iz le tistih držav članic, ki so sprejele pristojnost Sodišča, vsaka država članica pa sama določi, ali lahko predlog za predhodno odločanje vložijo vsa sodišča ali samo tista, ki odločajo na zadnji stopnji.

10.	Ni potrebno, da bi vprašanje opredelile stranke v zadevi; nacionalni sodnik ga lahko postavi po uradni dolžnosti.

Predlog za predhodno odločanje glede razlage

11.	Katero koli sodišče lahko Sodišču postavi vprašanja o razlagi pravila prava Skupnosti, če meni, da je to potrebno za rešitev spora, ki mu je bil predložen v odločanje.

12.

Vendar pa morajo načeloma Sodišča, zoper katerih odločitve po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, predložiti tako vprašanje Sodišču, razen če na zadevnem področju že obstaja sodna praksa (in morebitni novi elementi ne vzbujajo resničnega dvoma glede možnosti uporabe sodne prakse) ali če je jasno razvidna pravilna razlaga pravila.

13.

Tako sodišče, zoper katerega odločbe je mogoče vložiti pravno sredstvo, lahko, zlasti če oceni, da je sodna praksa Sodišča zadosti jasna, samo odloči o pravilni razlagi prava Skupnosti in ga uporabi na dejansko stanje, ki ga samo ugotovi. Vendar se lahko izkaže, da je predlog za predhodno odločanje lahko še zlasti koristen, v ustrezni fazi postopka, kadar gre za vprašanje nove razlage, ki je splošnega pomena za enotno uporabo prava Skupnosti v vsej Uniji, ali kadar se zdi, da obstoječe sodne prakse ni mogoče uporabiti na dejansko stanje, ki je novo.

14.	Naloga nacionalnega sodišča je, da pojasni, zakaj je zahtevana razlaga potrebna za sprejem njegove sodbe.

Predlog za predhodno odločanje glede veljavnosti

15.	Čeprav nacionalna sodišča lahko zavrnejo razloge neveljavnosti, ki se uveljavljajo pred njimi, lahko izključno Sodišče razglasi akt Skupnosti za neveljavnega.

16.	Katero koli nacionalno sodišče torej mora predložiti vprašanje Sodišču, če dvomi o veljavnosti akta Skupnosti, pri čemer navede razloge, zaradi katerih meni, da bi bil akt Skupnosti lahko neveljaven.

17.

Če nacionalno sodišče resno dvomi v veljavnost akta Skupnosti, na katerem temelji nacionalni akt, lahko izjemoma začasno zadrži njegovo izvajanje oziroma sprejme kakšen drug začasni ukrep. V navedenem primeru nacionalno sodišče vprašanje glede veljavnosti akta Skupnosti mora predložiti Sodišču in navesti razloge, zaradi katerih meni, da je akt Skupnosti neveljaven.

Trenutek predložitve vprašanja za predhodno odločanje

18.	Nacionalno sodišče lahko predloži vprašanje za predhodno odločanje takoj, ko ugotovi, da je za odločitev v stvari treba odločiti o vprašanju ali vprašanjih glede razlage ali veljavnosti; nacionalno sodišče lahko samo najbolje oceni, v kateri fazi postopka je tako vprašanje primerno predložiti.

19.

Vseeno pa je zaželeno, da se predlog za sprejem predhodne odločbe sprejme šele v tisti fazi postopka, ko je nacionalno sodišče že lahko opredelilo dejanski in pravni okvir problema, da bi Sodišče imelo na razpolago vse elemente, potrebne za presojo, glede na okoliščine primera, ali se pravo Skupnosti uporablja za spor v glavni stvari. Za učinkovit potek postopka se prav tako lahko izkaže za koristno, da se predlog vloži šele po kontradiktorni obravnavi.

Oblika predloga za predhodno odločanje

20.

Vrsta odločbe, s katero nacionalno sodišče predloži vprašanje za predhodno odločanje Sodišču, je odvisna od nacionalnih postopkovnih pravil. Vendar je treba upoštevati, da je ta dokument podlaga za postopek, ki poteka pred Sodiščem in da mora slednje imeti na razpolago elemente, ki mu omogočajo, da da nacionalnemu sodišču koristen odgovor. Poleg tega se zainteresiranim, ki imajo pravico posredovati stališča pred Sodiščem — t.j. države članice in institucije -, vroči samo predlog za sprejem predhodne odločbe in njen prevod.

21.	Ker je treba predlog prevesti, naj bo napisan preprosto, jasno in natančno, brez odvečnih elementov.

22.

Pogosto približno deset strani zadostuje za ustrezno predstavitev okvira predloga za predhodno odločanje. Čeprav strnjeno napisan, mora predlog za sprejem predhodne odločbe vseeno biti dovolj popoln in vsebovati vse relevantne podatke, tako da omogoča Sodišču kot tudi zainteresiranim, ki imajo pravico posredovati stališča, da lahko dobro razumejo dejanski okvir in predpise v zadevi v glavni stvari. Zlasti mora predlog za sprejem predhodne odločbe:

—	obsegati kratek povzetek vsebine spora, relevantnih dejstev, kot so bila ugotovljena, ali vsaj pojasniti, na kakšne dejanske primere se vprašanje za predhodno odločanje nanaša;

—	navesti besedila nacionalnih določb, ki naj bi se uporabile, in opredeliti, odvisno od okoliščin primera, relevantno nacionalno sodno prakso, pri čemer je treba vsakokrat navesti natančne reference (na primer, stran v uradnem listu ali določeni zbirki; morebiti referenca na internetu);

—	čim natančneje opredeliti skupnostne določbe, ki so v konkretnem primeru relevantne;

—	navesti razloge, ki so predložitveno sodišče pripeljali do vprašanja glede razlage ali veljavnosti določenih skupnostnih določb, in ugotovljeno vez med temi določbami in nacionalno zakonodajo, ki velja v sporu v glavni stvari;

—	obsegati, glede na okoliščine primera, povzetek bistvenih relevantnih trditev strank v postopku v glavni stvari.

Da bi olajšali branje predloga in sklicevanje nanj, je koristno, da se različne točke ali odstavki predloga za sprejem predhodne odločbe oštevilčijo.

23.	Končno, predložitveno sodišče lahko, če oceni, da je to sposobno storiti, strnjeno navede svoje stališče glede odgovora na vprašanja, postavljena v okviru predhodnega odločanja.

24.	Samo vprašanje ali vprašanja za predhodno odločanje morajo biti v posebnem jasno označenem delu predloga, navadno na začetku ali na koncu le-tega. Biti morajo razumljiva, ne da bi se sklicevala na obrazložitev predloga, ki pa bo vendarle nudila sobesedilo za ustrezno presojo.

Učinki predloga za predhodno odločanje na nacionalni postopek

25.	Predložitev vprašanja za predhodno odločanje prekine tek nacionalnega postopka do odločitve Sodišča.

26.	Vendar nacionalno sodišče ostane pristojno za sprejem začasnih ukrepov, zlasti v okviru predloga glede veljavnosti (glej točko 17 zgoraj).

Stroški in brezplačna pravna pomoč

27.	Postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem je brezplačen in Sodišče ne odloča o stroških strank v postopku v glavni stvari; za odločitev o tem je pristojno nacionalno sodišče.

28.	Če ena izmed strank nima zadostnih sredstev in kolikor to nacionalna pravila dopuščajo, predložitveno sodišče tej stranki lahko dodeli brezplačno pravno pomoč za pokritje stroškov, zlasti stroškov za zastopanje, ki jih ima pred Sodiščem. Sodišče lahko tudi samo dodeli tako brezplačno pravno pomoč.

Izmenjave med nacionalnim sodiščem in Sodiščem

29.

Predlog za sprejem predhodne odločbe in potrebne listine (zlasti glede na okoliščine primera, spis v zadevi, morebiti njegov prepis) mora nacionalno sodišče poslati s priporočeno pošto neposredno na Sodišče (naslovljeno na „Sodno tajništvo Sodišča Evropskih skupnosti, L-2925 Luxembourg“, tel. +352 4303-1).

30.	Sodno tajništvo Sodišča bo vse do razglasitve odločbe v stiku z nacionalnim sodiščem in mu bo posredovalo prepise vlog.

31.	Sodišče svojo odločbo pošlje predložitvenemu sodišču. Zaželeno je, da nacionalno sodišče Sodišče obvesti o tem, kako je uporabilo njegovo odločbo v sporu v glavni stvari, in mu po možnosti pošlje svojo končno odločbo.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/5

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 26. aprila 2005

v zadevi C-494/01: Komisija Evropskih skupnosti proti Irski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Okolje - Ravnanje z odpadki - Direktiva 75/442/EGS, kot je bila spremenjena z Direktivo 91/156/ES - Členi 4, 5, 8, 9, 10, 12, 13 in 14)

(2005/C 143/02)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi C-494/01, zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 20. decembra 2001, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: R. Wainwright in X. Lewis) proti Irski (zastopnik: D. O'Hagan, skupaj s P. Charletonom, SC, in A. Collinsom, BL) je Sodišče (veliki senat) v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann (poročevalec), C. W. A. Timmermans in A. Rosas, predsedniki senatov, J. P. Puissochet in R. Schintgen, sodnika, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J. N. Cunha Rodrigues, M. Ilešič, J. Malenovský, U. Lõhmus in E. Levits, sodniki, generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 26. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Irska s tem, da ni sprejela vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev pravilne izvedbe določb členov 4, 5, 8, 9, 10, 12, 13 in 14 Direktive Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih, take kot je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/156/EGS z dne 18. marca 1991, ni izpolnila obveznosti iz navedenih določb.

2.	Irska s tem, da ni odgovorila na zahtevo po informacijah z dne 20. septembra 1999, glede postopkov v zvezi z odpadki v Fermoyu, v grofiji Cork, ni izpolnila obveznosti iz člena 10 ES.

3.	Irski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 56, 2.3.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/5

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 17. marca 2005

v zadevi C-294/02: Komisija Evropskih skupnosti proti AMI Semiconductor Belgium BVBA in drugi (1)

(Arbitražna klavzula - Izbira Sodišča prve stopnje - Pristojnost Sodišča - Stranke v likvidaciji - Pravdna sposobnost - Uredba (ES) št. 1346/2000 - Postopki v primeru insolventnosti - Izterjava predplačila - Povračilo na podlagi pogodbene klavzule - Solidarna odgovornost - Kondikcija)

(2005/C 143/03)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-294/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: G. Wilms, skupaj z R. Karpensteinom) proti AMI Semiconductor Belgium BVBA, nekdanji Alcatel Microelectronics NV, s sedežem v Audenardu (Belgija), (avocats: M. Hallweger in R. Lutz), A-Consult EDV-Beratungsgesellschaft mbH (v likvidaciji), s sedežem na Dunaju (Avstrija), (avocat: E. Roehlich), Intracom SA Hellenic Telecommunications & Electronic Industry, s sedežem v Atenah (Grčija), (avocats: M. Lienemeyer, U. Zinsmeister in D. Waelbroeck), ISION Sales + Services GmbH & Co. KG (v likvidaciji), s sedežem v Hamburgu (Nemčija), (avocats: H. Fialski in T. Delhey), Euram-Kamino GmbH, s sedežem v Hallbergmoosu (Nemčija), (avocats: M. Hallweger in R. Lutz), HSH Nordbank AG, nekdanja Landesbank Kiel Girozentrale, s sedežem v Kielu (Nemčija), (zastopnici: B. Treibmann in E. Meincke), InterTeam GmbH (v likvidaciji), s sedežem v Itzehoeju (Nemčija), (avocats: M. Hallweger in R. Lutz), katere predmet je tožba na podlagi člena 238 ES, vložena dne 12. avgusta 2002, je Sodišče (prvi senat) v sestavi P. Jann, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, K. Lenaerts, S. von Bahr in K. Schiemann (poročevalec), sodniki, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 17. marca 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Nasprotna tožba Intracoma SA Hellenic Telecommunications & Electronic Industry se zavrne.

3.	Komisiji Evropskih skupnosti se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 289, 23.11.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/6

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-341/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 96/71/ES - Napotitev delavcev na delo v okviru opravljanja storitev - Gradbena podjetja - Minimalne plače - Primerjava med minimalno plačo, določeno s predpisi države članice, na katere ozemlje je napoten delavec, in osebnim prejemkom, ki ga dejansko izplača delodajalec s sedežem v drugi državi članici - Neupoštevanje dopolnil in dodatkov, ki jih izplača delodajalec s sedežem v drugi državi članici, kot sestavnih delov minimalne plače)

(2005/C 143/04)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-341/02, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: J. Sack in H. Kreppel) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopnika: W.-D. Plessing in A. Tiemann), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 25. septembra 2002, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas (poročevalec), K. Lenaerts, S. von Bahr in K. Schiemann, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Zvezna republika Nemčija s tem, da kot sestavnega dela minimalne plače ni priznala dopolnil in dodatkov, ki ne spreminjajo razmerja med storitvijo delavca in protidajatvijo, ki jo ta prejme, in ki jih svojim gradbenim delavcem, napotenim v Nemčijo, izplačajo delodajalci s sedežem v drugih državah članicah, z izjemo splošne nagrade, dodeljene delavcem tega sektorja, ni izpolnila obveznosti iz člena 3 Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev.

2.	Tožba se v preostalem zavrne.

3.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 305, 7.12.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/6

SODBA SODIŠČA

(veliki senat)

z dne 26. aprila 2005

v zadevi C-376/02 (predlog za sprejem predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden): Stichting „Goed Wonen“ proti Staatssecretaris van Financiën (1)

(Prometni davki - Skupni sistem davka na dodano vrednost - Člen 17 Šeste direktive 77/388/EGS - Odbitek vstopnega davka - Sprememba nacionalne zakonodaje - Povratni učinek - Načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti)

(2005/C 143/05)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-376/02, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložil Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 18. oktobra 2002, ki je prispela na Sodišče dne 21. oktobra 2002, v postopku: Stichting „Goed Wonen“ proti Staatssecretaris van Financiën, je Sodišče (veliki senat), v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann, C. W. A. Timmermans, A. Rosas (poročevalec), R. Silva de Lapuerta in A. Borg Barthet, predsedniki senatov, N. Colneric, sodnica, S. von Bahr, J. N. Cunha Rodrigues, P. Kūris, E. Juhász, G. Arestis in M. Ilešič, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: M.-F. Contet, glavna administratorka, dne 26. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Načeli varstva legitimnih pričakovanj in pravne varnosti ne nasprotujeta temu, da država članica izjemoma, zato da bi se med zakonodajnim postopkom izognila obsežni uporabi točno tistih finančnih konstrukcij, namenjenih zmanjševanju bremena davka na dodano vrednost, proti katerim naj bi se zakon o spremembah boril, temu zakonu podeli povratni učinek, če so bili, v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, gospodarski subjekti, ki opravljajo gospodarske transakcije, kot so te, na katere se zakon nanaša, prej opozorjeni na bližnje sprejetje tega zakona in na predvideni povratni učinek na tak način, da lahko razumejo posledice zakonske spremembe, predvidene na ravni transakcij, ki jih opravljajo.

Če ta zakon posamezno gospodarsko transakcijo nepremičnine, ki je bila prej predmet plačila davka na dodano vrednost, oprosti plačila davka na dodano vrednost, je lahko njegov učinek tak, da razveljavi popravek davka na dodano vrednost, ki nastopi zaradi uresničevanja pravice do odbitka davka na dodano vrednost, plačanega ob dobavi te nepremičnine, v trenutku, ko je nepremičnina predmet transakcije, ki v tem trenutku šteje kot obdavčljiva.

(1) UL C 7, 11.1.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/7

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. aprila 2005

v zadevi C-25/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesfinanzhof): Finanzamt Bergisch Gladbach proti HE (1)

(Šesta direktiva o DDV - Gradnja stanovanjske hiše za zakonca, ki tvorita skupnost, ki sama ne opravlja gospodarske dejavnosti - Uporaba enega prostora za poklicne namene s strani enega od solastnikov - Davčni zavezanec - Pravica do odbitka davka - Način izvrševanja te pravice - Zahteve glede računa)

(2005/C 143/06)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-25/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče s sklepom Bundesfinanzhof (Nemčija) z dne 29. avgusta 2002, ki je prispel na Sodišče dne 23. januarja 2003, v postopku Finanzamt Bergisch Gladbach proti HE, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, R. Schintgen (poročevalec), G. Arestis in J. Klučka, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: K. Sztranc, administratorka, dne 21. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Šesto direktivo Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero tako v izvirni različici kot tudi v tisti iz Direktive Sveta 91/680/EGS z dne 16. decembra 1991 o dopolnitvi skupnega sistema davka na dodano vrednost in o spremembi Direktive 77/388/EGS zaradi odprave davčnih meja, Direktivo 77/388 je treba razlagati tako, da:

—

je oseba, ki kupi ali zgradi hišo z namenom, da bo v njej prebivala z družino, davčni zavezanec in je tako upravičena do odbitka davka po členu 17 Šeste direktive 77/388, kolikor enega od teh prostorov uporablja kot pisarno za opravljanje, četudi postranskih, gospodarskih dejavnosti v smislu člena 2 in 4 iste direktive in če ta del nepremičnine vpiše v premoženje svojega podjetja;

—	kadar skupnost na podlagi zakonske zveze, ki ni pravna oseba in sama ne opravlja gospodarske dejavnosti v smislu Šeste direktive 77/388, izvede naročilo osnovnih sredstev, je treba solastnika, ki tvorita navedeno skupnost, šteti za prejemnika iz te transkacije za namene te direktive;

—

kadar zakonca, ki zaradi poroke tvorita skupnost, kupita osnovno sredstvo, katerega del le eden izmed zakoncev solastnikov uporablja za poklicne namene, je slednji upravičen do odbitka celotnega vstopnega davka na dodano vrednost, ki se nanaša na del nepremičnine, ki ga uporablja za potrebe svojega podjetja, kolikor znesek odbitka ne presega deleža, ki ga ima davčni zavezanec v solastnini na tej nepremičnini;

—

člena 18(1)(a) in 22(3) Šeste direktive 77/388 ne zahtevata, da bi mora davčni zavezanec zato, da lahko uveljavlja pravice do odbitka v takšnih okoliščinah kot so te v glavni stvari, imeti račun izstavljen na svoje ime in v katerem bi bilo navedeno kakšen delež cene in davka na dodano vrednost ustreza njegovemu solastninskemu deležu. Račun izstavljen brez razlikovanja med zakoncema, ki tvorita skupnost, in brez navedbe te razdelitve za ta namen zadostuje.

(1) UL C 70, 22.3.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/8

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. aprila 2005

v zadevi C-140/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Člena 43 ES in 48 ES - Optiki - Pogoji za ustanavljanje - Odprtje in opravljanje dejavnosti trgovine z optičnimi pripomočki - Omejitve - Upravičenost - Načelo sorazmernosti)

(2005/C 143/07)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-140/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnica: M. Patakia) proti Helenski republiki (zastopnica: E. Skandalou), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 27. marca 2003, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, C. Gulmann (poročevalec), P. Kūris in G. Arestis, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: L. Hewlett, glavna administratorka, dne 21. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

S tem, da je sprejela in ohranja v veljavi zakon št. 971/79 o opravljanju poklica optika in o trgovinah z optičnimi pripomočki, ki diplomiranemu optiku kot fizični osebi ne dovoljuje opravljanja dejavnosti v več kot eni trgovini z optičnimi pripomočki, Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz člena 43 ES.

S tem, da je sprejela in ohranja v veljavi zakon št. 971/79 in zakon št. 2646/98, razvoj nacionalnega sistema socialnega skrbstva in druge določbe, s katerima se pravnim osebam možnost, da v Grčiji odprejo trgovino z optičnimi pripomočki, omejuje z naslednjimi pogoji:

—

da je dovoljenje za odprtje in opravljanje dejavnosti trgovine z optičnimi pripomočki izdano na ime optika z licenco kot fizične osebe, da je oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, udeležena v razmerju najmanj 50 % v kapitalu družbe ter tudi pri njenem dobičku in izgubah, da je družba oblikovana kot družba z neomejeno odgovornostjo ali kot komanditna družba in

—	da je zadevni optik družbenik največ ene druge družbe, ki je lastnica trgovine z optičnimi pripomočki, pod pogojem, da je dovoljenje za odprtje in opravljanje dejavnosti trgovine izdano na ime drugega optika z licenco,

Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz členov 43 ES in 48 ES.

3.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 135, 7.6.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/8

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-163/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 80/68/EGS - Varstvo podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi - Členi 3, 4 in 5 - Direktiva 91/689/EGS - Nevarni odpadki - Člen 2(1) in člen 6(1))

(2005/C 143/08)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-163/03 Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: G. Valero Jordana in M. Konstantinidis) proti Helenski republiki (zastopnica: E. Skandalou), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 8. aprila 2003, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, U. Lõhmus in A. Ó Caoimh (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Helenska republika s tem, da glede pokrajine Thriassion Pedion:

—

ni sprejela ukrepov, potrebnih za preprečitev vnosa snovi iz seznama I Direktive Sveta z dne 17. decembra 1979 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem z določenimi nevarnimi snovmi (80/68/EGS) v podzemno vodo in ukrepov za omejitev vnosa snovi s seznama II v podzemno vodo, da bi preprečila onesnaženje vode s temi snovmi,

—	ni uvedla predhodne preiskave za vsakršno odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja snovi s seznama I te direktive, ki bi lahko povzročilo posredno onesnaženje in

—	ni uvedla predhodne preiskave za vsakršno neposredno odvajanje s seznama I Direktive 80/68 kot tudi za vsakršno odstranjevanje ali odlaganje z namenom odstranjevanja teh snovi, ki bi lahko povzročilo posredno onesnaženje,

ni izpolnila obveznosti iz členov 3, 4 in 5 Direktive 80/68.

Helenska republika s tem, da ni sprejela ukrepov, potrebnih za popis in identifikacijo nevarnih odpadkov, odloženih v pokrajini Thriassion Pedion in s tem, da bodisi ločeno bodisi v okviru splošnega načrtovanja upravljanja z odpadki ni izdelala načrta za upravljanje z nevarnimi odpadki v pokrajini Thriassion Pedion, ni izpolnila obveznosti iz člena 2(1) in iz člena 6(1) Direktive Sveta z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (91/689/EGS).

3.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 135, 7.6.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/9

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. aprila 2005

v združenih zadevah C-207/03 in C-252/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe High Court of Justice (England and Wales), Chancery Division (Patents Court) in Cour administrative): Novartis AG in drugi proti Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks for the United Kingdom, in Ministre del l'Économie proti Millennium Pharmaceuticals Inc. (1)

(Patentno pravo - Zdravila - Dodatni varstveni certifikat za zdravila)

(2005/C 143/09)

Jezika postopka: angleščina in francoščina

V združenih zadevah C-207/03 in C-252/03, katerih predmet sta predloga za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki sta ju na Sodišče naslovila High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, (Patents Court) (Združeno kraljestvo, C-207/03), in Cour administrative (Luksemburg, C-252/03) z odločbama z dne 6. maja in dne 3. junija 2003, ki sta na Sodišče prispeli dne 14. maja in dne 3. junija 2003, v postopkih Novartis AG (C-207/03), University College London, Institute of Microbiology and Epidemiology proti Comptroller-General of Patents, Designs and Trade Marks for the United Kingdom in Ministre del l'Économie (C-252/03) proti Millennium Pharmaceuticals Inc., nekdanji Cor Therapeutics Inc., je Sodišče (drugi senat), v sestavi C.W.A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann (poročevalec), J.-P. Puisochet, R. Schintgen in J.N. Cunha Rodrigues, sodniki, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka, dne 21. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Če je dovoljenje za promet z zdravilom, ki ga izdajo švicarski organi, in ga Kneževina Lihtenštajn na podlagi svoje zakonodaje avtomatično prizna, prvo dovoljenje za promet s tem zdravilom v eni izmed držav Evropskega gospodarskega prostora, je to prvo dovoljenje za promet v smislu člena 13 Uredbe Sveta (EGS) št. 1768/92 z dne 18. junija 1992 o uvedbi dodatnega varstvenega certifikata za zdravila, kot ga je treba brati za namen uporabe sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

(1) UL C 158, 5.7.2003; UL C 200, 23.8.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/9

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 21. aprila 2005

v zadevi C-267/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Högsta domstolen): Lars Erik Staffan Lindberg (1)

(Direktiva 83/189/EGS - Postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov - Dolžnost obveščanja o osnutkih tehničnih predpisov - Nacionalna ureditev iger na srečo in loterij - Igre na igralnih avtomatih - Prepoved organiziranja iger na igralnih avtomatih, pri katerih dobitek ni izplačan neposredno - Naprave vrste „kolo sreče“ - Izraz „tehnični predpis“)

(2005/C 143/10)

Jezik postopka: švedščina

V zadevi C-267/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Högsta domstolen (Švedska) z dne 10. aprila 2003, ki je prispela na Sodišče dne 18. junija 2003, v kazenskim postopku proti Larsu Eriku Staffanu Lindbergu, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, C. Gulmann, R. Schintgen, G. Arestis in J. Klučka, sodniki, generalni pravobranilec: F. G. Jacobs, sodni tajnik: H. von Holstein, namestnik sodnega tajnika, dne 21. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Nacionalne določbe, kot so te iz zakona (1994:1000) o loterijah (lotterilagen (1994: 1000)) v obliki, ki izhaja iz zakona (1996:1168) o spremembi zakona o loterijah (lag om ändring i lotterilagen (1996:1168)), so lahko, kolikor določajo prepoved organiziranja iger na srečo z uporabo določenih naprav za igre na igralnih avtomatih, tehnični predpis iz člena 1, točka 9, Direktive Sveta 83/189 z dne 28. marca 1983 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov, kot je bila spremenjena z Direktivo 94/10/CE Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994, če se ugotovi, da je obseg zadevne prepovedi tak, da dopušča le strogo obrobno uporabo, ki se lahko razumno pričakuje od zadevnega proizvoda in v primeru, da ne gre za tak primer, če se ugotovi, da lahko taka prepoved znatno vpliva na sestavo ali značilnosti proizvoda oziroma na njegovo trženje.

Ponovna opredelitev storitve, povezane z nastankom proizvoda, posebno tiste za uporabo določnih naprav za igre na srečo v nacionalni zakonodaji, kot je ta iz zakona (1996:1168) o spremembi zakona o loterijah, je lahko tehnični predpis, ki ga je treba sporočiti na podlagi Direktive 83/189, kot je bila spremenjena z Direktivo 94/10, če nova ureditev ni omejena na ponovno ustvarjanje ali nadomeščanje, brez dodajanja nove tehnične specifikacije ali druge nove in dodatne zahteve, obstoječih tehničnih predpisov, ki jih je treba sporočiti Komisiji Evropskih skupnosti, ker so bili sprejeti po tem, ko je Direktiva 83/189 začela veljati v zadevni državi članici.

Prehod z ureditve dovoljenja na ureditev prepovedi v nacionalni ureditvi je lahko upoštevna okoliščina za dolžnost obveščanja, določeno z Direktivo 83/189, kot je bila spremenjena z Direktivo 94/10.

Večja ali manjša vrednost proizvoda ali storitve oziroma velikosti trga proizvoda ali storitve sta okoliščini, ki za dolžnost obveščanja, določeni s to direktivo, nista upoštevni.

(1) UL C 213, 6.9.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/10

SODBA SODIŠČA

(prvi senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-385/03 (predlog za sprejem predhodne odločbe Bundesfinanzhof): Hauptzollamt Hamburg-Jonas proti Käserei Champignon Hofmeister GmbH & Co. KG (1)

(Izvozna nadomestila - Nepravilna deklaracija - Pojem „zahtevek“ - Sankcija - Pogoji)

(2005/C 143/11)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-385/03, katere predmet je predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, naslovljen na Sodišče z odločbo Bundesfinanzhof (Nemčija) z dne 30. julija 2003, ki je prispel na Sodišče dne 12. septembra 2003, v postopku Hauptzollamt Hamburg-Jonas proti Käserei Champignon Hofmeister GmbH & Co. KG, je Sodišče (prvi senat), v sestavi P. Jann, predsednik senata, N. Colneric, sodnica, J. N. Cunha Rodrigues, E. Juhász (poročevalec) in E. Levits, sodniki, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: K. Sztranc, administratorka, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Člen 11(1), prvi in drugi pododstavek, Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 z dne 27. novembra 1987 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2945/94 z dne 2. decembra 1994, je treba razlagati tako, da nepravilni podatki v katerem od dokumentov, navedenih v členu 3(5) te uredbe, to pomeni v izvozni deklaraciji ali v kakem drugem dokumentu, ki se uporablja pri izvozu, ki lahko pripeljejo do nadomestila, ki je višje od pripadajočega, sprožijo uporabo sankcije, predvidene v tem členu. To načelo velja tudi takrat, če je v okviru zahtevka za plačilo po členu 47 uredbe izrecno navedeno, da se plačilo izvoznega nadomestila ne zahteva za določene proizvode, navedene v tem dokumentu.

(1) UL C 275, 15.11.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/11

SODBA SODIŠČA

(drugi senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-441/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 79/409/EGS in 92/43/EGS - Ohranjanje prosto živečih ptic - Ohranjanje naravnih habitatov - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 143/12)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-441/03, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. van Beek) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnika: H. G. Sevenster in N. A. J. Bel), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 16. oktobra 2003, je Sodišče (drugi senat), v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, R. Schintgen, P. Kūris in G. Arestis, sodniki, generalna pravobranilka: J. Kokott, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Kraljevina Nizozemska s tem, da v predpisanih rokih ni sprejela vseh zakonskih in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z zahtevami člena 4(1) in (2) Direktive Sveta 79/409 z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in člena 6(l) Direktive Sveta 92/43 z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, v povezavi s členi 2(2), členom 1(a), (e) in (i), členom 6(2) do (4), členi 7, 11 in 15 le-te, in s tem, da ohranja v veljavi člen 13(4) Zakona o varstvu narave (Natuurbeschermingswet), ki ni združljiv s členom 6(4) Direktive 92/43, ni izpolnila obveznosti iz navedenih direktiv.

2.	V preostalem se tožba zavrne.

3.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 304, 13.12.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/11

SODBA SODIŠČA

(tretji senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-519/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (1)

(Okvirni sporazum o starševskem dopustu - Nadomestitev porodniškega dopusta s starševskim dopustom - Datum po katerem je odobrena pravica do starševskega dopusta)

(2005/C 143/13)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-519/03 Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: D. Martin) proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (zastopnik: S. Schreiner) zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 12. decembra 2003, je Sodišče (tretji senat), v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec), v funkciji predsednika tretjega senata, J.-P. Puissochet, S. von Bahr, U. Lõhmus in A. Ó Caoimh, sodniki, generalni pravobranilec: A. Tizzano, sodni tajnik: M.- F. Contet, glavna administratorka, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da je določilo, da pravica do porodniškega dopusta ali dopusta ob posvojitvi, ki nastane tekom starševskega dopusta, slednjega nadomesti in se mora le-ta zaključiti, ne da bi starš del starševskega dopusta, ki ga ni mogel koristiti, lahko prenesel in, da je odobritev pravice do starševskega dopusta omejilo na starše otrok rojenih po 31. decembru 1998 ali tiste, za katere je bil postopek za posvojitev uveden po tem datumu, ni izpolnilo obveznosti iz Direktive Sveta 96/34/ES z dne 3. junija o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC.

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 35, 7.2.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/12

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-22/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva (EGS) št. 2847/93 - Ribiška plovila - Vzpostavitev sistema za satelitsko določanje položaja - Neizvršitev prenosa v predpisanih rokih)

(2005/C 143/14)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-22/04 Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. Condou-Durande in T. van Rijn) proti Helenski republiki (zastopnici: A. Samoni-Rantou in S. Chala), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 26. januarja 2004, je Sodišče (peti senat) v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, J. Makarczyk in P.Kūris (poročevalec), sodnika, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: H. von Holstein, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Helenska republika s tem, da ni zagotovila, da bi ribiška plovila, ki plujejo pod njeno zastavo in bi morala biti opremljena s satelitskimi sledilnimi napravami, bile dejansko opremljena s tako napravo na dan 30. junija 1998 oziroma 1. januarja 2000 glede na vrsto zadevnega plovila, ni izpolnila obveznosti iz člena 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike, kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 686/97 z dne 14. aprila 1997.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 85, 3.4.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/12

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-146/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktivi 2000/68/ES in 2001/81/ES - Onesnaževala zraka - Nacionalne zgornje meje emisij - Neizvršitev prenosa)

(2005/C 143/15)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-146/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek in G. Valero Jordana) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnici: H. G. Sevenster in J. van Bakel), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES z dne 19. marca 2004, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet (poročevalec), predsednik senata, S. von Bahr in J. Malenovský, sodniki, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Kraljevina Nizozemska s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z direktivo 2000/69/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o mejnih vrednostih benzena in ogljikovega monoksida v zunanjem zraku, ter z direktivo 2001/81/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, ni izpolnila obveznosti iz teh direktiv.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 106, 30.4.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/13

SODBA SODIŠČA

(četrti senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-171/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2001/80/ES - Neizvršitev prenosa)

(2005/C 143/16)

Jezik postopka: nizozemščina

V zadevi C-171/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: M. van Beek in G. Valero Jordana) proti Kraljevini Nizozemski (zastopnici: H. Sevenster in J. van Bakel), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 5. aprila 2004, je Sodišče (četrti senat), v sestavi K. Lenaerts, predsednik senata, N. Colneric in E. Juhász (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: M. Poiares Maduro, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Kraljevina Nizozemska s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Nizozemski se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 106, 30.4.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/13

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 14. aprila 2005

v zadevi C-299/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/77/ES - Trgi za elektronska komunikacijska omrežja in storitve - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 143/17)

Jezik postopka: grščina

V zadevi C-299/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: T. Christoforou in K. Mojzesowicz) proti Helenski republiki (zastopnica: N. Dafniou), katere predmet je tožba zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 14. julija 2004, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet in J. Malenovský (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer, sodni tajnik: R. Grass, dne 14. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Helenska republika, s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Komisije 2002/77/EGS z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 228, 11.9.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/13

SODBA SODIŠČA

(peti senat)

z dne 28. aprila 2005

v zadevi C-329/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2000/43/ES - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 143/18)

Jezik postopka: nemščina

V zadevi C-329/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: D. Martin in H. Kreppel) proti Zvezni republiki Nemčiji (zastopnik: C.-D. Quassowski), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 29. julija 2004, je Sodišče (peti senat), v sestavi R. Silva de Lapuerta, predsednica senata, P. Kūris in J. Klučka (poročevalec), sodnika, generalni pravobranilec: P. Léger, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Zvezna republika Nemčija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direk- tivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Zvezni republiki Nemčiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 239, 25.9.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/14

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 28. aprila 2005

v zadevi C-375/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/58/ES - Elektronske komunikacije Obdelava osebnih podatkov - Varstvo zasebnosti - Varstvo fizičnih oseb - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 143/19)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-375/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Shotter) proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg (zastopnik: S. Schreiner), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložena dne 1. septembra 2004, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, U. Lõhmus (poročevalec) in A. Ó Caoimh, sodnika, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da v predpisanem roku ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), ni izpolnilo svojih obveznosti na podlagi te direktive.

2.	Velikemu vojvodstvu Luksemburg se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 262, 23.10.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/14

SODBA SODIŠČA

(šesti senat)

z dne 28. aprila 2005

v zadevi C-376/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji (1)

(Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 2002/58/ES - Elektronske komunikacije - Obdelava osebnih podatkov - Varstvo zasebnosti - Varstvo posameznikov - Neizvršitev prenosa v predpisanem roku)

(2005/C 143/20)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi C-376/04, Komisija Evropskih skupnosti (zastopnik: M. Shotter) proti Kraljevini Belgiji (zastopnica: E. Dominkowits), zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene na Sodišče dne 2. septembra 2004, je Sodišče (šesti senat), v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, U. Lõhmus (poročevalec), A. Ó Caoimh, sodnika, generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl, sodni tajnik: R. Grass, dne 28. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

Kraljevina Belgija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/58/ES z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah), ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2.	Kraljevini Belgiji se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 262, 23.10.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/15

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Korsholms tingsrätt z dne 18. februarja 2005 v zadevi Teemu Hakala proti Oy Simons Transport Ab

(Zadeva C-93/05)

(2005/C 143/21)

Jezik postopka: švedščina

Korsholms tingsrätt je s sklepom z dne 18. februarja 2005 v zadevi Teemu Hakala proti Oy Simons Transport Ab, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 22. februarja 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Korsholms tingsrätt Sodišču predlaga, naj odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je plačilni sistem na podlagi prepotovane razdalje v tem primeru v nasprotju z Uredbo Sveta št. 3820/85 (1) in zlasti s členom 10 te uredbe?

(1) Uredba Sveta z dne 20. decembra 1985, št. 3820 o o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom, UL 1994, posebna švedska izdaja/ poglavje 7, zvezek 3, str. 113

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/15

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 4. marca 2005

(Zadeva C-112/05)

(2005/C 143/22)

Jezik postopka: nemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata F. Benyon in G. Braun, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 4. marca 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Zvezni republiki Nemčiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

1.	ugotovi, da členi 2(1), 4(1) in 4(3) VW-Gesetz kršijo člena 56 in 43 ES;

2.	Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

VW Gesetz Zvezne republike Nemčije omejuje, z odstopanjem od določb Aktiengesetz, glasovalno pravico vsakega delničarja na največ 20 % osnovnega kapitala. Zvezna republika Nemčija in dežela Spodnja Saška sta vsaka posebej upravičeni do imenovanja dveh članov nadzornega sveta VW-AG pod pogojem, da imata delnice v družbi. Sklepi skupščine delničarjev VW-AG, za katerih sprejetje je po Aktiengesetz potrebno 75- % večina zastopanega osnovnega kapitala, potrebujejo večino nad 80 % zastopanega osnovnega kapitala.

Te določbe pomenijo kršitev prostega pretoka kapitala po členu 56 ES in svobodo ustanavljanja po členu 43 ES.

Priloga Direktive 88/361/EGS kot prost pretok kapitala ne šteje le investicij v delnice in vrednostne papirje, ampak tudi udeležbo v podjetjih ali njihov popoln prevzem.

Po prejšnjih ugotovitvah Sodišča zadeva področje varstva prostega pretoka kapitala zadeva vso zakonodajo, ki lahko investitorje iz drugih držav članic odvrača od investiranja v družbo in sodelovanja pri njenem upravljanju in nadzorovanju. Cilj prepovedi iz člena 56 ES namreč ni preprečiti le diskriminacije tujih udeležencev na trgu v razmerju do domačih, ampak zajema vsak ukrep, ki na kakršenkoli način ovira izvajanje prostega pretoka kapitala. V luči ugotovitev Sodišča v zvezi s prepovedjo omejitev v skladu s členom 56 ES gre pri državno predpisani zgornji meji glasovalne pravice v VW-Gesetz za posredno omejevanje pridobivanja in s tem kršitev prostega pretoka kapitala.

S svojim delniškim deležem dežela Spodnja Saška na skupščinah delničarjev, na katerih glasovalni kapital običajno ni zastopan v celoti, dosega 20 % glasov, ki so potrebni za blokiranje sklepov, ki potrebujejo večino nad 80 % zastopanega kapitala. Ta določba VW-Gesetz z izvajanjem državne oblasti pomeni oviranje, saj deželi omogoča preprečevati neželene spremembe statusa quo, kolikor je treba te spremembe sprejeti po kategoriji sklepov, za katere se v skladu z Aktiengesetz zahteva višja sklepčnost.

V VW-Gesetz določena pravica Zvezne republike Nemčije in dežele Spodnje Saške do imenovanja v nadzorni svet, ne glede na obseg delnic v lasti, omejuje pravice drugih delničarjev do ustrezne zastopanosti v nadzornem svetu družbe. Ker, kot je Sodišče tudi večkrat ugotovilo, določba, ki omejuje pridobivanje deležev ali na kakšen drug način omejuje možnost dejanskega sodelovanja pri upravljanju družbe ali njenem nadzorovanju, pomeni omejevanje prostega pretoka kapitala, gre pri tej zakonski določbi za omejevanje prostega pretoka kapitala v nasprotju s pravom Skupnosti.

Omejitev prostega pretoka kapitala je upravičena le iz razlogov iz člena 58 ES ali iz tako imenovanih nujnih razlogov, ki se nanašajo na javni interes. V skladu s kriteriji, ki jih je določilo Sodišče, taki ukrepi v javnem interesu ne smejo biti diskriminatorni, morajo biti dejansko potrebni in sorazmerni glede na cilj, ki ga zasledujejo. Ti razlogi morajo veljati posebej za vse osebe in podjetja, ki izvajajo dejavnost na ozemlju države članice gostiteljice. Splošni finančni interesi, ki so izven dosega teh razlogov iz člena 58 ES v zvezi z davčnim pravom, kot tudi drugi gospodarski cilji države članice ne morejo, v skladu z ustaljeno sodno prakso, upravičiti nobenega omejevanja, prepovedanega s pogodbo ES. V skladu z merili člena 56 ES in ustrezno sodno prakso določbe prej omenjenega VW-Gesetz pomenijo posredno omejitev pridobivanja, za katero ne obstajajo upoštevni upravičeni razlogi, v skladu s pravom Skupnosti.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/16

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Finanzgericht Hamburg z dne 2. marca 2005 v zadevi Heinrich Schulze GmbH & Co. KG i.L., ki jo zastopa Liquidator Ravensberger Honig GmbH, proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-120/05)

(2005/C 143/23)

Jezik postopka: nemščina

Finanzgericht Hamburg je s sklepom z dne 2. marca 2005 v zadevi Heinrich Schulze GmbH & Co. KG i.L., ki jo zastopa Liquidator Ravensberger Honig GmbH, proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 15. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Finanzgericht Hamburg predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali se lahko odstopi od dokazila z listino, predvidenega v členu 17(1) pododstavek 3, Uredbe št. 1222/94 (1) in se izvozniku dovoli dokazovati izdelke, ki so bili dejansko uporabljeni za proizvodnjo izvoženega blaga, z drugimi dokaznimi sredstvi, če izvoznik iz razlogov višje sile ne more (več) predložiti dokazil, ki se nanašajo na proizvodnjo?

Ali vodi razlog višje sile tudi do znižanja dokaznega merila v smislu, da mora izvoznik izdelke, ki so bili dejansko uporabljeni za proizvodnjo izvoženega blaga, le prepričljivo ali verjetno izkazati?

(1) UL L 136, str. 5.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/16

Pritožba Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) zoper sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 12. januarja 2005 v zadevi Deutsche Post Euro Express GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, T-334/03, vložena dne 15. marca 2005 (faks: 11.3.2005)

(Zadeva C-121/05 P)

(2005/C 143/24)

Jezik postopka: nemščina

Urad za usklajevanje na notranjem trgu, ki ga zastopata A. von Mühlendahl, podpredsednik Urada, in G. Schneider, član oddelka za spore na področju intelektualne lastnine, je dne 15. marca 2005 (faks: 11.3.2005) na Sodišču Evropskih skupnosti vložil pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (tretji senat) z dne 12. januarja 2005 v zadevi Deutsche Post Euro Express GmbH proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu, T-334/03.

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

1.	razveljavi sodbo Sodišča prve stopnje (tretji senat) z dne 12. januarja 2005 v zadevi T-334/03 (1) in zavrne tožbo;

2.	zadevo vrne Sodišču prve stopnje.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) svojo pritožbo zoper navedeno sodbo utemeljuje kot sledi.

Sodišče je z navedbami, ki so vsebovane v točkah 35 in 36 izpodbijane sodbe kršilo člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 s tem, da je označbo „EURO“ sicer označilo kot podatek o geografskem poreklu proizvodov ali storitev, vendar je glede označbe hkrati presodilo, da se zgolj takrat ne registrira kot znamka Skupnosti, kadar je geografsko poreklo „bistveno“ glede upoštevne javnost na katero je znamka naslovljena.To je v nasprotju z jasnim besedilom navedenega člena, ki brez vsake nadaljnje kvalifikacije določa, da se podatki o geografskem poreklu ne registrirajo kot znamka. Iz sodbe Sodišča z dne 12. februarja 2004 v zadevi C-363/99 izhaja tudi, da se kot znamka ne registrirajo znaki ali podatki, ki opisujejo lastnosti prijavljenih proizvodov ali storitev, brez upoštevanja, ali so te lastnosti „bistvene“.

Sodišče je z navedbami, ki so vsebovane v točkah 36 do 43 izpodbijane sodbe kršilo člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 s tem, da je označbo „PREMIUM“ sicer označilo kot podatek, ki označuje kakovost, vendar je hkrati za to označbo zavrnilo uporabo navedene določbe. Po členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 se podatki o vrednosti brez vsake nadaljnje kvalifikacije ne registrirajo kot znamka, saj mora imeti vsak, ki vlaga prijavo poleg prijavitelja pravico, da uporablja podatke o vrednosti, ne da pri tem s temi podatki krši pravice tretjih iz znamke. Trditev Sodišča (točka 39), da se označbe kot je „PREMIUM“ presojajo po členu 7(1)(b) Uredbe št. 40/94, v obravnavanem primeru ni pravilna. Ker se „PREMIUM“ kot podatek o kakovosti že uvršča pod člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ga ni treba nadalje presojati po členu 7(1)(b) Uredbe.

Po načelih, ki jih je Sodišče postavilo v svoji sodbi, ki so navedena v točki 44 izpodbijane sodbe, je znamka, ki je sestavljena iz opisnih delov tudi v celoti opisna, če se ne ugotovi, da ima celotna beseda drugačen pomen kot posamezni deli. V obravnavanem primeru je očitno, da označba „EUROPREMIUM“ — običajna jezikovna sestavljenka iz dveh delov „EURO“ in „PREMIUM“ — tudi v tem kontekstu ne pove nič drugega kot to, da gre pri prijavljenih proizvodih in storitvah za takšne, ki so evropskega porekla s posebno kakovostjo.

Iz zgoraj navedenih razlogov pomeni izpodbijana odločba torej kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 in jo je zaradi tega treba razveljaviti.

(1) UL C 69, str. 14.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/17

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Østre Landsret z dne 15. marca 2005 v zadevi VW-Audi Forhandlerforening kot pooblaščeni zastopnik Vulkan Silkeborg A/S proti Skandinavisk Motor CO. A/S

(Zadeva C-125/05)

(2005/C 143/25)

Jezik postopka: danščina

ØStre Landsret je s sodbo z dne 15. marca 2005 v zadevi VW-Audi Forhandlerforening kot pooblaščeni zastopnik Vulkan Silkeborg A/S proti Skandinavisk Motor CO. A/S, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 17. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Østre Landsret predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 5(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1475/95 (1) z dne 28. junija 1995 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o distribuciji in servisiranju motornih vozil („Uredba št. 1475/95 o izjemah po kategorijah“) razlagati tako, da je odpoved sporazuma o distribuciji z enoletnim odpovednim rokom s strani dobavitelja treba obrazložiti izven sklicevanja na to določbo?

2.	Če je odgovor na prvo vprašanje pozitiven: Katere zahteve je mogoče ob uporabi prava Skupnosti postaviti glede vsebine te obrazložitve in kdaj je treba to obrazložitev predložiti?

3.	Kakšne so posledice, če ta obrazložitev ni pravilno predložena ali je predložena po poteku roka?

4.	Ali je treba člen 5(3) Uredbe št. 1475/95 o izjemah po kategorijah razlagati tako, da je odpoved sporazuma z dobaviteljem z enoletnim odpovednim rokom treba opraviti na podlagi načrta reorganizacije, ki ga je dobavitelj že določil?

5.	Če je odgovor na četrto vprašanje pozitiven: Katere zahteve je mogoče ob uporabi prava Skupnosti postaviti glede vsebine in oblike načrta reorganizacije, ki ga določi dobavitelj, in kdaj mora biti ta načrt na voljo?

6.	Če je odgovor na četrto vprašanje pozitiven: Ali mora dobavitelj distributerja, čigar sporazum je odpovedan, obvestiti o vsebini načrta reorganizacije in, če kje temu tako, kdaj in v kakšni obliki?

7.	Če je odgovor na četrto vprašanje pozitiven: Kakšne so posledice dejstva, da morebitni načrt reorganizacije ni v skladu z zahtevami, ki se lahko postavijo glede oblike in glede vsebine tega načrta?

Iz danske različice člena 5(3) Uredbe št. 1475/95 o izjemah po kategorijah izhaja, da odpoved dobavitelja sporazuma z distributerjem z enoletnim odpovednim rokom predpostavlja, da „[…] če je potrebna temeljita reorganizacija celote ali bistvenega dela omrežja […]“. Izraz „potrebno“ se nahaja v vseh jezikovnih različicah Uredbe št. 1475/95, izraz „temeljito“ pa je prisoten le v danski različici.

V teh pogojih se sprašuje:

Katere zahteve se lahko glede narave reorganizacije postavlja zato, da lahko dobavitelj odpove sporazum z enoletnim odpovednim rokom ob uporabi člena 5(3) Uredbe št. 1475/95 o izjemah po kategorijah?

9.	Ali so pri presojanju, ali so bili pogoji — da lahko dobavitelj odpove sporazum z enoletnim odpovednim rokom ob uporabi člena 5(3) Uredbe št. 1475/95 — izpolnjeni, dodati pomembne morebitne ekonomske posledice, ki bi jih utrpel dobavitelj, če bi sporazum odpovedal z dvoletnim odpovednim rokom?

10.	Kdo nosi breme dokaza izpolnitve pogojev, da lahko dobavitelj sporazum odpove z enoletnim odpovednim rokom ob uporabi člena 5(3) Uredbe št. 1475/95 in na kakšen način se to breme dokaza lahko odpravi?

11.

Ali lahko člen 5(3) Uredbe št. 1475/95 o izjemah po kategorijah razlagamo tako, da so pogoji — da lahko dobavitelj sporazum odpove z enoletnim odpovednim rokom ob uporabi te določbe — lahko izpolnjeni s samim dejstvom, da je bila lahko zaradi samega izvajanja Uredbe št. 1400/2002 o izjemah po kategorijah potrebna reorganizacija dobaviteljevega omrežja?

(1) UL L 145, 29. 6. 1995, str. 25.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/18

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske, vložena dne 21. marca 2005

(Zadeva C-127/05)

(2005/C 143/26)

Jezik postopka: angleščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata M.-J. Jonczy in N. Yerrell, iz njene pravne službe, je dne 21. marca 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

razglasi, da je Združeno kraljestvo z omejitvijo dolžnosti delodajalcev, da v vseh pogledih zagotovijo varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, na dolžnost narediti to „kolikor je to razumno izvedljivo“ kršilo svoje obveznosti iz člena 5(1) in 5(4) Direktive Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (89/391/EGS) (1);

2.	Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisijina tožba temelji na Poglavju 2(1) Zakona o zdravju in varnosti pri delu 1974, ki navaja, da je dolžnost vsakega delodajalca, da zagotovi zdravje, varnost in blaginjo vseh svojih zaposlenih pri delu „kolikor je to razumno izvedljivo“. Komisija meni, da ta kvalifikacija, postavljena za dolžnost delodajalca, ni skladna s členom 5(1) in 5 (4) Direktive 89/391/EGS (v nadaljevanju: direktiva).

Komisija trdi, da:

i)	člen 5(1) delodajalcu nalaga odgovornost v zvezi z vsemi primeri, škodljivimi zdravju in varnosti njegovih delavcev, razen če se lahko sklicuje na zelo posebne okoliščine člena 5(4).

ii)	je to potrjeno med drugim z zakonodajno zgodovino direktive in izrecno zavrnitvijo vključitve stavka „kolikor je to razumno izvedljivo“ s strani skupnostnega zakonodajalca.

iii)	nasprotno zakonodaja Združenega kraljestva (kot jo razlagajo nacionalna sodišča) dovoljuje delodajalcu, da se izogne odgovornosti, če lahko dokaže, da bi bila izguba, kot posledica nadaljnjih ukrepov, ali denarja ali časa, oziroma zaradi težav, skrajno nesorazmerna tveganju.

iv)	ta „izravnalni test“ nacionalna sodišča očitno uporabljajo v vseh primerih in ne le v izjemnih situacijah v smislu člena 5(4) direktive.

v)	nadalje presoja, kaj je „razumno izvedljivo“, dovoljuje vključevanje razmislekov o strošku (s finančnimi izrazi) delodajalca, v nasprotju s členom 5(4) direktive, kot brane v luči njene 13. uvodne navedbe.

(1) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/19

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het bedrijfsleven te s'Gravenhage z dne 17. marca 2005 v zadevi N.V. Raverco proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Zadeva C-129/05)

(2005/C 143/27)

Jezik postopka: nizozemščina

College van Beroep voor het bedrijfsleven te s'Gravenhage je s sodbo z dne 17. marca 2005 v zadevi N.V. Raverco proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 21. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het bedrijfsleven te s'Gravenhage Sodišču predlaga, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 17(2)(a) Direktive 97/78/ES (1) razlagati tako, da mora ugovor zoper ponovno odpošiljanje pošiljke, ki ne izpolnjuje uvoznih pogojev, temeljiti na neupoštevanju predpisov Skupnosti ali predpisov, ki veljajo v z osebo odgovorno za tovor dogovorjenem namembnem kraju, ki se nahaja zunaj ozemelj, naštetih v Prilogi I Direktive 97/78?

Ali je treba člen 17(2)(a) Direktive 97/78/ES v povezavi s členom 22(2) iste direktive in členom 5 Uredbe (EGS) št. 2377/90 (2) razlagati tako, da ta v vseh primerih, ko katerikoli pregled določen v direktivi 97/78/ES nakaže, da lahko pošiljka predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in živali, obvezno zahteva uničenje zadevne pošiljke živali?

Ali je treba člen 22 Direktive 97/78/ES v povezavi s členom 5 Uredbe (EGS) št. 2377/90 razlagati tako, da že samo dejstvo, da so bili v pošiljki najdeni ostanki snovi, navedenih v prilogi V uredbe 2377/90/ES pomeni, da lahko zadevna pošiljka predstavlja tako nevarnost za zdravje živali ali ljudi, da je ponovno odpošiljanje izključeno?

Če je odgovor na drugo vprašanje nikalen: Ali je treba člen 17(2)(a) Direktive 97/78/ES razlagati tako, da služi tudi za zaščito interesov tretje države, v katero naj bi se pošiljka vrnila, čeprav to varstvo hkrati ne zadeva varstva interesa, ki ga je mogoče prostorsko opredeliti v državi članici EU?

(1) Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, str. 9).

(2) Uredba Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, str. 1).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/20

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe College van Beroep voor het bedrijfsleven, Den Haag, z dne 17. marca 2005 v zadevi Coxon & Chatteron limited proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Zadeva C-130/05)

(2005/C 143/28)

Jezik postopka: nizozemščina

College van Beroep voor het bedrijfsleven, Den Haag je s sodbo, z dne 17. marca 2005 v zadevi Coxon & Chatteron limited, proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 21. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het bedrijfsleven, Den Haag, predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Ali je treba člen 17(2)(a) Direktive 97/78/ES (1) razlagati tako, da je razlog, ki nasprotuje ponovnemu odposlanju pošiljke, ki ne izpolnjuje uvoznih pogojev, v tem, da niso izpolnjeni pogoji Skupnosti za uvoz, ali pa je razlog treba iskati v pogojih, ki veljajo v namembnem kraju, ki je dogovorjen z odgovorno osebo, izven območij, navedenih v Prilogi I Direktive 97/78/ES?

Ali je treba člen 17(2)(a) Direktive 97/78/ES v povezavi s členom 22(2) Direktive 97/78/ES in členom 5 Uredbe (EGS) št. 2377/90 (2) razlagati tako, da ta določba v vseh primerih, pregled določen z Direktivo 97/78/ES, pokaže da bi pošiljka proizvodov lahko pomenila nevarnost za zdravje ljudi ali živali, določa obvezno uničenje zadevnih pošiljk živalskih proizvodov?

Ali je treba člen 22 Direktive 97/78/ES v povezavi s členom 5 Uredbe (EGS) št. 2377/90 razlagati tako, da dokazilo o ostankih ene od snovi, navedene v Prilogi V Uredbe (EGS) št. 2377/90, v pošiljki, že pomeni, da zadevna pošiljka pomeni tako nevarnost za zdravje ljudi ali živali, da je ponovno odposlanje pošiljke izključeno?

Ali je treba, če se vprašanje 2 zanika, člen 17(2) Direktive 97/78/ES razlagati tako, da ta določba istočasno služi zaščiti interesov tretje države, v katero naj bi se pošiljko uvozilo po ponovnem odposlanju, tudi kadar ti interesi ne pomenijo istočasno zaščite obstoječih interesov držav članic Evropske Unije?

(1) Sveta z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 1998, L 23, str. 9).

(2) Sveta z dne 26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih živalskega izvora (UL L 224, str. 1).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/20

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 21. marca 2005

(Zadeva C-133/05)

(2005/C 143/29)

Jezik postopka: nemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa D. Martin, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 21. marca 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Avstriji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Republika Avstrija s tem, da v notranjem pravu do 2. decembra 2003 ni sprejela (vseh) zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev na zvezni ravni z določbami Direktive Sveta 2000/78 (1) z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu v zvezi z diskriminacijo zaradi hendikepiranosti, med drugim na deželni ravni z izjemo dežel Dunaja in Spodnje Avstrije, oziroma s tem, da o teh predpisih ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 te direktive;

2.	Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Republika Avstrija skupno ni sprejela ukrepov za prenos Direktive na zvezni ravni, ki se nanašajo na določbe v zvezi z diskriminacijo zaradi hendikepiranosti, med drugim na deželni ravni z izjemo dežel Dunaja in Spodnje Avstrije, oziroma Komisije o teh ukrepih še ni obvestila.

(1) UL L 303, str. 16.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/21

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Italijanski republiki, vložena dne 22. marca 2005

(Zadeva C-134/05)

(2005/C 143/30)

Jezik postopka: italijanščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa E. Traversa, član pravne službe Komisije, je dne 22. marca 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Italijanski republiki.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

—

ugotovi, da je Italijanska republika s tem, da:

1.	pogojuje dejavnost izvensodne izterjave z dovoljenjem, ki ga izda lokalni policijski organ (Questore);

2.	omejuje veljavnost dovoljenja na ozemlje pokrajine, kjer je bilo slednje izdano;

3.	navezuje dejavnost izvensodne izterjave na prostore, ki so posebej navedeni v dovoljenju;

4.	pogojuje opravljanje dejavnosti v pokrajini, za katero izvajalec nima dovoljenja, s podelitvijo mandata pooblaščenemu zastopniku;

5.	zavezuje izvajalce, da na viden način predstavijo seznam, ki prikazuje vse storitve, ki jih lahko opravi za stranke;

6.	določa, da lahko lokalni policijski organ (Questore) določi dodatne pogoje za izdajo dovoljenja;

7.	omejuje svobodo izvajalcev glede določanja tarif;

8.	določa dejavnost izterjave nezdružljivo z bančno in kreditno dejavnostjo, ki je predmet D.Lgs. št. 385/93;

ni izpolnila obveznosti iz členov 43 in 49 Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti.

—	Italijanski republiki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Zahteva po dovoljenju policijskega organa ni združljiva s členom 49 Pogodbe, kolikor se brez razlike uporablja za vse, ki opravljajo storitve, ki imajo sedež v drugi državi članici, brez upoštevanja izpolnjevanja obveznosti s strani teh izvajalcev, ki jih določajo nacionalni predpisi njihove matične države za varovanje istega javnega interesa.

Italijansko ozemlje je trenutno razdeljeno na 103 pokrajine. To pomeni, da bo moral izvajalec iz Skupnosti, ki namerava ustanoviti sedež v Italiji in razširiti svojo dejavnost na precejšen del italijanskega ozemlja, vložiti toliko prošenj za dovoljenje, kolikor je pokrajin na katere je razdeljeno območje, ki ga želi pokrivati in tako 103 zahteve, če želi ustanoviti sedež in opravljati dejavnost na celotnem italijanskem ozemlju.

Družba, ki želi ustanoviti sedež v Italiji in opravljati dejavnost na širšem območju, bo morala ne le pridobiti različna dovoljenja, ampak si tudi priskrbeti toliko prostorov, kolikor je pridobljenih dovoljenj in zadevnih pokrajin. Tako breme je zagotovo nesorazmerno glede na stroške, ki jih postavlja za izvajalce, in ki poleg tega niso nujni za opravljanje dejavnosti. Še več, določanje obveznosti razpolaganja s prostori pomeni zahtevati od subjekta, ki opravlja dejavnost v režimu čezmejnih storitev, da ustanovi sedež.

Izvajalec, ki zakonito opravlja svojo dejavnost, bi jo moral smeti opravljati na celotnem italijanskem ozemlju, ne da bi moral skleniti mandatno pogodbo s posrednikom v primeru, v katerem ta isti izvajalec želi opravljati dejavnost zunaj pokrajine za katero je pridobil dovoljenje. Dejansko je tak posrednik, ki je dejaven v sektorju istih dejavnosti, potencialen konkurent naročnika, poleg tega pa uporaba posrednika za tega naročnika pomeni dodaten čas in stroške.

Obveznost na viden način predstaviti seznam storitev v prostoru predpostavlja, da izvajalec nujno razpolaga s prostori za izvajanje zadevne dejavnosti. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča pomeni določanje obveznosti razpolaganja s prostori v državi članici, kjer se dejavnost opravlja, zahtevati od subjekta, ki opravlja dejavnost v režimu čezmejnih storitev, da ustanovi sedež.

Možnost, ki je prepuščena vsakemu pokrajinskemu policijskemu organu (Questore), da dovoljenje za dejavnost izterjave pogojuje z „dodatnimi pogoji“, ki niso bolje opredeljeni, ne zadovolji pogojev preglednosti in nepristranskosti, ki jih zahteva sodna praksa Sodišča, čeprav je pristojnost Questorja omejena z zakonom in s ciljem, ki ga zasleduje.

Omejitve svobodnega določanja tarif vzpostavljajo oviro tako za svobodo ustanavljanja, kot tudi za svobodo opravljanja storitev. Dejansko se mora nov izvajalec, ki ima namen vstopiti na določen trg uveljaviti nasproti konkurentom in cena storitev predstavlja dejavnik, ki je najpomembnejši za pridobitev strank.

Nezdružljivost z bančno in kreditno dejavnostjo, ki jo določa italijanska zakonodaja, se za izvajalce, ki opravljajo bančno in kreditno dejavnost in prihajajo iz drugih držav članic rešuje s prepovedjo opravljanja dejavnosti izterjave v Italiji, v škodo bodisi svobode ustanavljanja bodisi svobode opravljanja storitev, ki sta zagotovljeni v Pogodbi.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/22

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa College van Beroep voor het bedrijfsleven z dne 22. marca 2005 v zadevi Stichting Zuid-Hollandse Milieufederatie proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (intervenient: LTO Nederland)

(Zadeva C-138/05)

(2005/C 143/31)

Jezik postopka: nizozemščina

College van Beroep voor het bedrijfsleven je s sklepom z dne 22. marca 2005 v zadevi Stichting Zuid-Hollandse Milieufederatie proti Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (intervenient: LTO Nederland), ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 25. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

College van Beroep voor het bedrijfsleven predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali nacionalno sodišče lahko uporablja člen 8 Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih (1) po poteku roka iz člena 23 te direktive?

2.	Ali je treba člen 16 Direktive o biocidnih pripravkih (2) razlagati tako, da ima navedena določba enak pomen kot določba člena 8(2) direktive o fitofarmacevtskih sredstvih?

Ali je treba člen 8(2) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih treba razlagati tako, da ustanavlja obveznost mirovanja (standstill), namreč, da lahko država članica spreminja svoj obstoječi sistem ali prakso, ki jo običajno izvaja, le kolikor ta sprememba uvaja ocenitev pred izdajo dovoljenja za fitofarmacevtskega sredstva v skladu s to direktivo?

4.	Če je odgovor na vprašanje pod točko 3 negativen: Ali člen 8(2) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih določa omejitve sprememb nacionalne zakonodaje glede dajanja biocidnih pripravkov v promet in če da, katere?

5.	Če je odgovor na vprašanje pod točko 4 negativen: Katera merila je treba uporabiti za ocenjevanje ali obstajajo predpisi, ki resno ogrožajo doseganje cilja, ki ga določa ta direktiva?

Če je odgovor na vprašanje pod točko 2 negativen:

ali je treba člen 8(2) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih razlagati tako, da kadar mora država članica, kadar dovoli, da se na njenem ozemlju dajo v promet fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso uvrščene v Prilogo I in ki so že bila v prometu dve leti dve leti po notifikaciji te direktive, upoštevati določbe člena 4 te iste direktive?

ali je treba člen 8(2) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih razlagati tudi tako, da država članica, kadar dovoli, da se na njenem ozemlju dajo v promet fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo aktivne snovi, ki niso uvrščene v Prilogo I in ki so že bila v prometu dve leti po notifikaciji te direktive, upoštevati določbe člena 8(3) te iste direktive?

Ali je treba člen 8(3) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih razlagati tako, da pojem ponovnega pregleda, ki ga vsebuje, vključuje tudi ocenitev nove uporabe fitofarmacevtskega sredstva, ki je že v prometu, ocenitev s katero se opredeli ali gre za nesprejemljivo tveganje za uporabnika ali delavca, za javno zdravje in zdravje okolja v okviru začasnega ukrepa v smislu člena 16(aa) Zakona o pesticidih?

Ali je treba člen 8(3) Direktive o fitofarmacevtskih sredstvih razlagati tako, da obsega samo določbe v zvezi s predložitvijo podatkov pred pregledom oziroma ali je to določbo treba razlagati tako, da pogoji, ki so v njej navedeni, določajo tudi način, na katerega je treba pregled pripraviti in izvršiti?

(1) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1).

(2) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 98/8/ES z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, 24.4.1998, str. 1).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/23

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Zoll-Senat 3 (K) des Unabhängigen Finanzsenates z dne 17. marca 2005 v zadevi Amalia Valesko proti Zollamt Klagenfurt

(Zadeva C-140/05)

(2005/C 143/32)

Jezik postopka: nemščina

Zoll-Senat 3 (K) des Unabhängigen Finanzsenates je s sklepom z dne 17. marca 2005 v zadevi Amalia Valesko proti Zollamt Klagenfurt, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 25. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Zoll-Senat 3 (K) des Unabhängigen Finanzsenates predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

Vprašanje 1:

Ali se določbe v Aktu o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji, PRILOGA XIII — Seznam iz člena 24 Akta o pristopu: Slovenija, točka 6. — obdavčitev, odstavek 2 ( Uradni list Evropske unije z dne 23.9.2003, L 236), v skladu s katerimi brez poseganja v člen 8 Direktive Sveta 92/12/EGS o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov in po tem, ko obvestijo Komisijo, dokler velja omenjena posebna ureditev, za cigarete, ki so prinešene v Slovenijo brez plačila trošarine, lahko „ohranijo“ iste količinske omejitve kot za cigarete iz tretjih držav, glede na terminus technicus „ohranijo“, razlagajo tako, da te pogodbene odločbe dopuščajo količinske omejitve, ki so veljale v državi članici do pristopa Republike Slovenije, med drugim glede Republike Slovenije kot tretje države?

Vprašanje 2:

Ali naj bi Sodišče vendarle spoznalo, da se zadevnih določb pogodbe ne razlaga tako, da dopuščajo količinske omejitve, ki so veljale v državi članici do pristopa Republike Slovenije, med drugim glede Republike Slovenije kot tretje države, se vprašanje glasi:

ali je treba člene 23, 25 in 26 Pogodbe ES razlagati tako, da ureditev države članice, ki je uvedla oprostitev od trošarine za tobačne izdelke, ki preidejo na davčno ozemlje države članice v osebni prtljagi potnikov z običajnim prebivališčem na davčnem ozemlju države članice in ki preidejo ob prihodu iz določenih drugih držav članic čez državno mejo ali celinske vode držav članic, omejeno na 25 kosov cigaret, ne nasprotuje načelom prostega pretoka blaga, če obstaja taka količinska omejitev zgolj do izključnega carinskega območja edine tretje države (Švice) in je istočasno iz vseh drugih držav dovoljen uvoz 200 kosov z oprostitvijo plačila trošarine.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/23

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Luleå tingsrätt z dne 21. marca 2005 v zadevi Åklagaren proti Percyu Mickelssonu in Joakimu Roosu

(Zadeva C-142/05)

(2005/C 143/33)

Jezik postopka: švedščina

Luleå tingsrätt je s sklepom z dne 21. marca 2005 v zadevi Åklagaren proti Percyu Mickelssonu in Joakimu Roosu, ki je v tajništvo Sodišča prispel dne 24. marca 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Luleå tingsrätt predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

a)	Ali členi 28 ES do 30 ES nasprotujejo določbam nacionalnega prava, kot so te v švedskem pravilnika o motornih plovilih, ki prepovedujejo uporabo motornega plovila, razen na javnih vodnih poteh ali v vodah za katere je lokalni organ to dovolil?

b)	Ali členi 28 ES do 30 ES sicer nasprotujejo temu, da država članica take določbe uporablja na tak način, da uporabo motornega plovila prepove tudi v vodah, za katere lokalne oblasti še niso odločile ali jo je treba dovoliti.

2.	Ali Direktiva 2003/44/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2003 o spremembi Direktive 94/25/ES o prilagajanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi s plovili za rekreacijo nasprotuje zgoraj navedenim določbam nacionalnega prava, ki prepovedujejo uporabo motornih plovil?

(1) UL L 214, 26.8.2003, str. 18.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/24

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 29. marca 2005

(Zadeva C-143/05)

(2005/C 143/34)

Jezik postopka: nizozemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Knut Simonsson in Wouter Wils, zastopnika, je dne 29. marca 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2002/84/ES (1) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o spremembi direktiv o varnosti v pomorskem prometu in o preprečevanju onesnaževanja z ladij, oziroma s tem, da o tem ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

2.	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos direktive v nacionalno zakonodajo, se je iztekel dne 23. novembra 2003.

(1) UL L 324, str. 53.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/24

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji, vložena dne 30. marca 2005

(Zadeva C-144/05)

(2005/C 143/35)

Jezik postopka: nizozemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Knut Simonsson in Wouter Wils, zastopnika, je dne 30. marca 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Belgiji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Belgija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za izvedbo Direktive 2002/59/ES (1) Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS oziroma da teh ukrepov ni sporočila Komisiji, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

2)	Kraljevini Belgiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve:

Rok za prenos Direktive v nacionalni pravni red, se je iztekel dne 5. februarja 2004.

(1) UL L 208, 5.8.2002, str. 10.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/25

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesfinanzhof z dne 10. februarja 2005 v zadevi Albert Collée kot univerzalni pravni naslednik Collée KG proti Finanzamt Limburg a.d. Lahn

(Zadeva C-146/05)

(2005/C 143/36)

Jezik postopka: nemščina

Bundesfinanzhof je s sklepom z dne 10. februarja 2005 v zadevi Albert Collée kot univerzalni pravni naslednik Collée KG proti Finanzamt Limburg a.d. Lahn, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 1. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Bundesfinanzhof predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali sme davčna uprava zavrniti oprostitev plačila davka za dobavo znotraj Skupnosti, ki nedvomno obstaja, zgolj z obrazložitvijo, ker naj davčni zavezanec ne bi pravočasno predložil računovodskega dokazila?

2.	Ali je odgovor na vprašanje odvisen od tega, ali je davčni zavezanec prvotno zavestno prikrival obstoj dobave znotraj Skupnosti?

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/25

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski, vložena dne 1. aprila 2005

(Zadeva C-147/05)

(2005/C 143/37)

Jezik postopka: nizozemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata Michel van Beek in Sara Pardo Quintillan, zastopnika, je dne 1. aprila 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Kraljevini Nizozemski.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Kraljevina Nizozemska s tem, da ni sprejela vseh zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES (1) z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike, oziroma s tem, da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive;

2.	Kraljevini Nizozemski naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos direktive v nacionalno pravo, se je iztekel dne 22. decembra 2003.

(1) UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/25

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Bundesfinanzhof z dne 13. januarja 2005 v zadevi Sachen F. Weissheimer Malzfabrik proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas

(Zadeva C-151/05)

(2005/C 143/38)

Jezik postopka: nemščina

Bundesfinanzhof je s sklepom z dne 13. januarja 2005 v zadevi Sachen F. Weissheimer Malzfabrik proti Hauptzollamt Hamburg-Jonas, ki ga je sodno tajništvo Sodišča prejelo dne 4. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali se člen 70 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 (1) z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporablja, ko gre za ugotovitev, ali ima proizvod, za katerega so bila zahtevana izvozna nadomestila, običajno tržno kakovost?

Ali se v nacionalnem zahtevku za plačilo oddano zagotovilo zdrave in običajne tržne kakovosti v smislu člena 13(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 3665/87 (2) z dne 27. novembra 1987 o skupnih izvedbenih pravilih za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode uvršča k podatkom za namene člena 11(1)(2) v povezavi s členom 3 Uredbe (EGS) št. 3665/87?

(1) UL L 302, str. 1.

(2) UL L 351, str. 1.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/26

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Republiki Avstriji, vložena dne 5. aprila 2005

(Zadeva C-153/05)

(2005/C 143/39)

Jezik postopka: nemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa Gerald Braun, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 5. aprila 2005 na Sodišču Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Republiki Avstriji.

Tožeča stranka Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Republika Avstrija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2002/30/ES (1) z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti, oziroma s tem, da o tem ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz Pogodbe ES in iz te direktive;

2.	Republiki Avstriji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Rok, določen za prenos Direktive, se je iztekel dne 28. septembra 2003.

(1) UL L 85, str. 40.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/26

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 28. januarja 2005 v zadevi Winfried L. Holböck proti Finanzamt Salzburg-Land

(Zadeva C-157/05)

(2005/C 143/40)

Jezik postopka: nemščina

Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) je s sklepom z dne 28. januarja 2005 v zadevi Winfried L. Holböck proti Finanzamt Salzburg-Land, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 7. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe o naslednjem vprašanju:

Ali določbam o prostem pretoku kapitala (člen 56 in nadaljnji ES) nasprotuje nacionalna ureditev, kot je obstajala dne 31. decembra 1993 (in s 1. januarjem 1995 nadalje obstaja tudi po pristopu Avstrije k EU), na podlagi katere so bile dividende domačih delnic obdavčene z davčno stopnjo v višini polovice povprečne davčne stopnje, ki pripade na skupni dohodek, medtem ko so bile dividende delniške družbe s sedežem v tretji državi (v sporu v glavni stvari: Švica), pri kateri je davčni zavezanec udeležen dvotretjinsko, vedno obdavčene z običajno davčno stopnjo na dohodek?

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/26

Tožba Komisije Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji, vložena dne 6. aprila 2005

(Zadeva C-158/05)

(2005/C 143/41)

Jezik postopka: nemščina

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata G. Braun in M. Huttunen, z naslovom za vročanje v Luxemburgu, je dne 6. aprila 2005 na Sodišče Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Zvezni republiki Nemčiji.

Komisija Evropskih skupnosti Sodišču predlaga, naj:

ugotovi, da Zvezna republika Nemčija s tem, da ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za prenos Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/30/ES (1) z dne 26. marca 2002 o oblikovanju pravil in postopkov glede uvedbe s hrupom povezanih omejitev obratovanja na letališčih Skupnosti, oziroma s tem da o sprejetju teh predpisov ni obvestila Komisije, ni izpolnila obveznosti iz te direktive in Pogodbe ES.

2.	Zvezni republiki Nemčiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve:

Rok, določen za prenos direktive, se je iztekel 28. septembra 2003.

(1) UL L 85, str. 40.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/27

Pritožba družbe Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 18. januarja 2005 v zadevi T-141/01, Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. aprila 2005

(Zadeva C-162/05 P)

(2005/C 143/42)

Jezik postopka: španščina

Družba Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis, je dne 8. aprila 2005 pred Sodiščem Evropskih skupnosti vložila pritožbo zoper sodbo Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti (drugi senat) z dne 18. januarja 2005 v zadevi T-141/01, Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

1.	ugotovi utemeljenost pritožbenih razlogov, ki jih pritožnik navaja v pritožbi, in v celoti razveljavi sodbo z dne 18. januarja 2005 (zadeva T-141/01), s katero je Sodišče prve stopnje zavrnilo ničnostno tožbo zoper Odločbo Komisije K(1999)534 z dne 4. marca 1999;

2.	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev svoje pritožbe tožeča stranka navaja tri pritožbene razloge:

Kršitev postopka, kolikor je Sodišče prve stopnje zavrnilo nekatere dokazne predloge tožeče stranke — ki naj bi bili v okoliščinah primera odločilni — ne da bi tožeči stranki dovolili ali omogočili, da bi na Sodišču prve stopnje predlagala odpravo te kršitve, kar je huje škodilo njenim interesom in ji onemogočilo primerno izvrševanje njenih pravic do obrambe — točke 132 do 138 sodbe.

Kršitev splošnega načela domneve nedolžnosti. Zaradi presoje, ocene in razlage dejstev, ki so bile očitno zmotne in nekajkrat tudi neutemeljene, je namreč Sodišče prve stopnje z obrazložitvijo svoje sodbe očitno kršilo splošno načelo domneve nedolžnosti, ki velja za vsakogar dokler njegova krivda v okviru kazenskega postopka ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.

Zmotno pravno kvalifikacijo, kolikor je Sodišče prve stopnje tožeči stranki nepravilno naložilo obveznost povračila pomoči, dodeljene projektu Zumaque, v skladu s členom 24 Uredbe (ES) št. 4253/88 in odločbo o ukinitvi. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je družbo Entorn, Societat Limitada Enginyeria i Serveis — tožečo stranko — določilo kot subjekt, dolžan povračila prejetih pomoči v skladu z Odločbo Komisije K(1999)534 z dne 4. marca 1999, zmotno uporabilo pravo.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/28

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) z dne 31. marca 2005 v zadevi Heger Rudi GmbH proti Finanzamt Graz-Stadt

(Zadeva C-166/05)

(2005/C 143/43)

Jezik postopka: nemščina

Verwaltungsgerichtshof (Avstrija) je s sklepom z dne 31. marca 2005 v zadevi Heger Rudi GmbH proti Finanzamt Graz-Stadt, ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 13. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe o naslednjem vprašanju:

Ali predstavlja priznanje pravice do ribarjenja v obliki odplačnega prenosa ribiških kart „opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami“ v smislu člena 9(2)(a) Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero?

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/28

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sodbe Cour de cassation de Belgique z dne 4. aprila 2005 v zadevi URADEX SCRL proti Union Professionnelle de la Radio et de la Télédistribution, skrajšano RTD, in Société Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision, skrajšano BRUTELE

(Zadeva C-169/05)

(2005/C 143/44)

Jezik postopka: francoščina

Cour de cassation de Belgique je s sodbo z dne 4. aprila 2005 v zadevi URADEX SCRL proti Union Professionnelle de la Radio et de la Télédistribution, skrajšano RTD in Société Intercommunale pour la Diffusion de la Télévision, skrajšano BRUTELE, ki jo je sodno tajništvo prejelo dne 15. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložilo predlog za sprejem predhodne odločbe.

Cour de cassation de Belgique predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjem vprašanju:

Ali je člen 9(2) Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (1), treba razlagati tako, da kolektivna organizacija, kadar šteje za pooblaščeno za uveljavljanje pravic imetnika avtorske ali sorodnih pravic, ki pa uveljavljanje svojih pravic ni prenesel na kolektivno organizacijo, ta ni pristojna za izvajanje pravic tega imetnika, da podeli ali zavrne dovoljenje kabelskemu operaterju za kabelsko retransmisijo, ker je pooblaščena le za uveljavljanje pravic tega imetnika s finančnega vidika?

(1) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/28

Predlog za sprejem predhodne odločbe na podlagi sklepa Landesgericht für ZRS Wien, z dne 8. aprila 2005 v zadevi KVZ retec GmbH proti Republiki Avstriji (Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft)

(Zadeva C-176/05)

(2005/C 143/45)

Jezik postopka: nemščina

Landesgericht für ZRS Wien je s sklepom, z dne 8. aprila 2005 v zadevi KVZ retec GmbH proti Republiki Avstriji (Bundesminister für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft), ki ga je sodno tajništvo prejelo dne 20. aprila 2005, Sodišču Evropskih skupnosti predložil predlog za sprejem predhodne odločbe.

Landesgericht für ZRS Wien predlaga Sodišču, naj odloči o naslednjih vprašanjih:

1.	Ali za pošiljko (tranzit oziroma vrnitev) mesno-kostne moke kot odpadka, bodisi da vsebuje snovi brez posebnega tveganja ali ne, velja obveznost prijave na podlagi Uredbe EU o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov? in eventu:

2.	Ali je pošiljka mesno-kostne moke, bodisi da vsebuje snovi brez posebnega tveganja ali ne, v skladu s členom 1 (2) (d) Uredbe EU o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov izvzet iz uporabe te Uredbe? Če se na vprašanje 2 odgovori negativno:

Ali je pošiljka (tranzit oziroma vrnitev), ki vsebuje:

a)	snovi brez posebnega tveganja ali

b)	snovi s posebnim tveganjem (uvrščenih kot snovi kategorije 1 Uredbe EU o živalskih stranskih proizvodih (Uredba (ES) 1774/2002))

v mesno-kostni moki, če gre pri tem za odpadek v smislu Uredbe EU o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov, brez prijave in odobritve pristojnega organa, nezakonita, v skladu s členom 26(1)(a) in (b) Uredbe EU o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov?

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/29

Izbris zadeve C-273/02 (1)

(2005/C 143/46)

(Jezik postopka: francoščina)

S sklepom z dne 16. decembra 2004 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-273/02: Evropski parlament proti Svetu Evropske unije, ob intervenciji Irske, Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska in Velikega vojvodstva Luksemburg.

(1) UL C 219, 14.9.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/29

Izbris zadeve C-458/02 (1)

(2005/C 143/47)

(Jezik postopka: angleščina)

S sklepom z dne 22. marca 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-458/02: Komisija Evropskih skupnosti proti Združenemu kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske.

(1) UL C 55, 8.3.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/29

Izbris zadeve C-395/03 (1)

(2005/C 143/48)

(Jezik postopka: nizozemščina)

Predsednik šestega senata Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 25. februarja 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. C-395/03: Komisija Evropskih Skupnosti proti Kraljevini Nizozemski.

(1) UL C 264, 1.11.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/29

Izbris zadeve C-504/03 (1)

(2005/C 143/49)

(Jezik postopka: francoščina)

S sklepom z dne 4. aprila 2005 je predsednik drugega senata Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-504/03: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki.

(1) UL C 21, 24.1.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/29

Izbris zadeve C-49/04 (1)

(2005/C 143/50)

(Jezik postopka: nizozemščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 23. februarja 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. C-49/04: Komisija Evropskih Skupnosti proti Kraljevini Nizozemski.

(1) UL C 94, 17.04.2004

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-57/04 (1)

(2005/C 143/51)

(Jezik postopka: nemščina)

S sklepom z dne 10. januarja 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-57/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji.

(1) UL C 85, 3.4.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-165/04 (1)

(2005/C 143/52)

(Jezik postopka: angleščina)

Predsednik drugega senata Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 2. marca 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. C-165/04: Komisija Evropskih Skupnosti proti Irski.

(1) UL C 106, 30.4.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-179/04 (1)

(2005/C 143/53)

(Jezik postopka: grščina)

S sklepom z dne 10. marca 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-179/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki.

(1) UL C 168, 26.6.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-261/04 (1)

(2005/C 143/54)

(Jezik postopka: nemščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 31. januarja 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. C-261/04: Gerhard Schmidt proti Sennebogen Maschinenfabrik GmbH.

(1) UL C 228, 11.9.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-262/04 (1)

(2005/C 143/55)

(Jezik postopka: nemščina)

S sklepom z dne 10. januarja 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-262/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji.

(1) UL C 201, 7.8.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-277/04 (1)

(2005/C 143/56)

(Jezik postopka: nemščina)

S sklepom z dne 10. januarja 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-277/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Zvezni republiki Nemčiji.

(1) UL C 228, 11.9.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/30

Izbris zadeve C-399/04 (1)

(2005/C 143/57)

(Jezik postopka: francoščina)

S sklepom z dne 4. februarja 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-399/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki.

(1) UL C 273, 6.11.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/31

Izbris zadeve C-460/04 (1)

(2005/C 143/58)

(Jezik postopka: nizozemščina)

S sklepom z dne 23. februarja 2005 je predsednik Sodišča Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. C-460/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Nizozemski.

(1) UL C 314, 18.12.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/31

Izbris zadeve C-516/04 (1)

(2005/C 143/59)

(Jezik postopka: francoščina)

Predsednik Sodišča Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 8. aprila 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. C-516/04: Komisija Evropskih skupnosti proti Kraljevini Belgiji.

(1) UL C 31, 5.2.2005.

SODIŠČE PRVE STOPNJE

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/32

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 5. aprila 2005

v zadevi T-336/02: Susan Christensen proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Javni uslužbenci - Postopek izbire začasnih uslužbencev - Sestava izbirnega odbora in potek postopka)

(2005/C 143/60)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-336/02, Susan Christensen, stanujoča v Ispri (Italija), ki jo zastopata G. Vandersanden in L. Levi, avocats, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopniki: E. Tserepa-Lacombe in F. Clotuche-Duvieusart, z naslovom za vročanje v Luxembourgu), zaradi razglasitve ničnosti odločbe izbirnega odbora COM/R/A/01/2000 o sestavi rezervnega seznama za zaposlovanje začasnih uslužbencev kategorije A, s katero tožeča stranka ni bila vpisana na rezervni seznam, ter zaradi odškodninskega zahtevka je Sodišče prve stopnje (sodnik posameznik: A. W. Meij), sodni tajnik: H. Jung, dne 5. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi lastne stroške.

(1) UL C 7, 11.1.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/32

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 17. marca 2005

v zadevi T-187/03: Isabella Scippacercola proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Dostop do dokumentov institucij - Člen 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001)

(2005/C 143/61)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-187/03, Isabella Scippacercola, stanujoča v Bruslju (Belgija), ki sta jo sprva zastopala K. Adamantopoulos in D. Papakrivopoulos, avocats, nato pa K. Adamantopoulos in B. Keane, solicitor, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnika: L. Flynn in P. Aalto, z naslovom za vročanje v Luxembourgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 19. marca 2003, s katero je bil zavrnjen predlog tožeče stranke, da bi pridobila dostop do dokumenta v zvezi s projektom novega atenskega mednarodnega letališča v Spati (Grčija), je Sodišče prve stopnje (tretji senat), v sestavi J. Azizi, predsednik, M. Jaeger in O. Czúcz, sodnika, sodni tajnik: I. Natsinas, administrator, dne 17. marca 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

(1) UL C 200, 23.8.2003.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/33

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 5. aprila 2005

v zadevi T-376/03 Michel Hendrickx proti Svetu Evropske unije (1)

(Uradniki - Notranji natečaj - Nepripustitev k ustnim izpitom - Zahteva posebnih jezikovnih znanj - Načelo enakega obravnavanja - Dostop do dokumentov Sveta - Obveznost obrazložitve)

(2005/C 143/62)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-376/03 Michel Hendrickx, uradnik Sveta Evropske unije, stanujoč v Bruslju (Belgija), ki ga zastopajo J.-N. Louis, S. Orlandi, A. Coolen in E. Marchal, odvetniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, proti Svetu Evropske unije (zastopnika: M. Sims in F. Anton), katere predmet je na eni strani, razlagitev ničnosti odločbe komisije natečaja Svet/A/270 o dodelitvi izločitveno ocene tožeči stranki za pisni preizkus A.3 in o nepripustitvi k ustnim preizkusom in na drugi strani naložitev Svetu simboličnega plačila enega evra za povračilo utrpele nepremoženjske škode, je Sodišče prve stopnje (prvi senat), v sestavi J. D. Cooke, predsednik, R. García-Valdecasas in I. Labucka, sodnika; sodni tajnik: I. Natsinas, administrator, dne 5. aprila 2005 razglasilo sodbo, katere izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrne.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 21, 24.1.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/33

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 6. decembra 2004

v zadevi T-55/02, Peter Finch proti Komisiji Evropskih skupnosti (1)

(Uradniki - Ugovor - Domnevna zavrnitev - Izrecna zavrnitev v roku sporne tožbe - Pozna vročitev zavrnitvene odločbe - Dopustnost - Pokojnine - Prenos nacionalnih pravic do pokojnine - Izračun števila let pokojninske dobe, ki se jih prizna v sistemu Skupnosti - Prejemki, na podlagi katerih temelji izračun - Očitno pravno povsem neutemeljena tožba)

(2005/C 143/63)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-55/02 Peter Finch, uradnik Komisije Evropskih skupnosti, stanujoč v Luxembourgu (Luksemburg), ki ga zastopa J.-N. Louis, avocat, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, proti Komisiji Evropskih skupnosti (zastopnici: F. Clotuche-Devieusart in H. Tserepa-Lacombe, z naslovom za vročanje v Luxembourgu), zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o priznanju let pokojninske dobe v sistemu Skupnosti po prenosu celote pravic do pokojnine, ki jih je pridobila tožeča stranka pred nastopom službe pri Komisiji, je Sodišče prve stopnje (peti senat), v sestavi V. Vilaras, predsednik senata, sodnik, M.E. Martins Ribeiro in K. Jürimäe, sodnici, sodni tajnik: H. Jung, dne 6. decembra 2004 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1)	Tožba se zavrne kot očitno pravno povsem neutemeljena.

2)	Vsaka stranka nosi lastne stroške.

(1) UL C 97, 20.4.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/34

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 15. februarja 2005

v zadevi T-206/02, Nacionalni kongres Kurdistana (KNK) proti Svetu Evropske unije (1)

(Ničnostna tožba - Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu - Procesno upravičenje - Združenje - Dopustnost)

(2005/C 143/64)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-206/02, Nacionalni Kongres Kurdistana (KNK) s sedežem v Bruslju (Belgija), ki ga je zastopal J. Boisseau, odvetnik, proti Svetu Evropske unije (zastopnika: M. Vitsentzatos in S. Marquardt), ob intervenciji Komisije Evropskih skupnosti (zastopniki: sprva G. zur Hausen in G. Boudot, nato pa J. Enegren in G. Boudot, z naslovom za vročanje v Luxembourgu) in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: sprva J. Collins, nato pa R. Caudwell, z naslovom za vročanje v Luxembourgu), zaradi razglasitve ničnosti Sklepa Sveta 2002/334/ES z dne 2. maja 2002 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2001/927/ES (UL L 116, str. 33), je Sodišče prve stopnje (drugi senat) v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodniki, sodni tajnik: H. Jung, dne 15. februarja 2005 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrže.

2.	Tožeča stranka nosi lastne stroške in stroške Sveta.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Komisija nosita lastne stroške.

(1) UL C 247, 12.10.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/34

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 15. februarja 2005

v zadevi T-229/02, Kurdistan Workers' Party (PKK) in Kurdistan National Congress (KNK) proti Svetu Evropske unije (1)

(Ničnostna tožba - Posebni omejevalni ukrepi za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu - Procesna sposobnost - Procesno upravičenje - Združenje - Dopustnost)

(2005/C 143/65)

Jezik postopka: angleščina

V zadevi T-229/02, Kurdistan Workers' Party (PKK) in Kurdistan National Congress (KNK), s sedežem v Bruslju (Belgija), ki so ju zastopali M. Muller, E. Grieves, barristers, in J. Peirce, solicitor, proti Svetu Evropske unije (zastopnika: M. Vitsentzatos in M. Bishop), ob intervenciji Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: sprva J. Collins, nato pa R. Caudwell, z naslovom za vročanje v Luxembourgu) in Komisije Evropskih skupnosti (zastopniki: C. Brown in P. Kuijper, za naslovom za vročanje v Luxembourgu) zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2002/334/ES z dne 2. maja 2002 o izvajanju člena 2(3) Uredbe (ES) št. 2580/2001 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte zaradi boja proti terorizmu in o razveljavitvi Sklepa 2001/927/ES (UL L 116, str. 33), ter Sklepa Sveta 2002/460/ES z dne 17. junija 2002 o izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 2580/2001 in o razveljavitvi Sklepa 2002/334 (UL L 160, str. 26), je Sodišče prve stopnje (drugi senat) v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, dne 15. februarja 2005 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrže.

2.	Tožeči stranki nosita svoje stroške in stroške Sveta.

3.	Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ter Komisija nosita svoje stroške.

(1) UL C 233, 28.9.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/35

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 14. februarja 2005

v zadevi T-406/03 Nicolas Ravailhe proti Odboru regij Evropske unije (1)

(Uradniki - Predhodni upravni postopek - Nedopustnost)

(2005/C 143/66)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-406/03 Nicolas Ravailhe, bivši začasni uslužbenec Odbora regij Evropske unije, stanujoč v Amiensu (Francija), ki ga zastopa J.-P. Brodsky, proti Odboru regij Evropske unije (zastopnik: P. Cervilla skupaj z B. Wägenbaur, avocat), zaradi tožbe zaradi zavrnitve organov, pooblaščenih za sklenitev pogodb o zaposlitvi, da tožeča stranka ponovno prevzame dolžnosti in statutarne pravice začasnega uslužbenca pri Odboru regij Evropske unije in podredno, priznanje odškodnine, je Sodišče prve stopnje (peti senat), v sestavi M. Vilaras, predsednik, F. Dehousse in D. Šváby, sodnika, sodni tajnik: H. Jung, 14. februarja 2005 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Tožba se zavrže kot nedopustna.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 47, 21.2.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/35

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 12. januarja 2005

v zadevi T-268/04, Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (1)

(Znamka Skupnosti - Ugovor - Umik ugovora - Ustavitev postopka)

(2005/C 143/67)

Jezik postopka: francoščina

V zadevi T-268/04 Spa Monopole, Compagnie fermière de Spa, s sedežem v Spaju (Belgija), ki ga zastopajo L. de Brouwer, E. Cornu, E. de Gryse in D. Moreau, avocats, proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) (zastopnik: O. Montalto), druga stranka v postopku pred Odborom za pritožbe UUNT je bil Cottee Dairy Products Pty Limited, s sedežem v New South Walesu (Avstralija), zaradi tožbe proti odločbi prvega senata za pritožbe UUNT z dne 19. aprila 2004 (zadeva R 148/2002-1), je Sodišče prve stopnje (drugi senat), v sestavi J. Pirrung, predsednik, N.J. Forwood in S. Papasavvas, sodniki; sodni tajnik: H. Jung, dne 12. januarja 2005 razglasilo sklep, katerega izrek se glasi:

1.	Postopek se ustavi.

2.	Vsaka stranka nosi svoje stroške.

(1) UL C 217, 28.8.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/35

Tožba Elisabeth Agne-Dapper in drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 21. januarja 2005

(Zadeva T-35/05)

(2005/C 143/68)

Jezik postopka: francoščina

Elisabeth Agne-Dapper, stanujoča v Schoorlu (Nizozemska) in 172 drugih, ki jih zastopajo Georges Vandersanden, Laure Levi in Aurore Finchelstein, avocats, so dne 21. januarja 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranka Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

1.	ugotovi dopustnost in utemeljenost tožbe, vključno z ugovorom nezakonitosti, ki ga obsega;

zato za nične razglasi pokojninske odrezke tožečih strank za maj 2004, kar ima za posledico uporabo korekcijskega koeficienta na ravni glavnega mesta njihovih držav prebivanja ali najmanj takega korekcijskega koeficienta, ki ustrezno odraža razlike glede življenjskih stroškov v krajih za katere se šteje, da so tam tožeče stranke prijavile svoje stroške in torej ustreza načelu ekvivalence;

3.	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Vse tožeče stranke v tej zadevi so uradniki, ki so bili upokojeni pred 1. majem 2004. Izpodbijajo prehodni sistem, ki ga je v pričakovanju na ukinitev korekcijskih koeficientov uvedla Uredba Sveta (ES, EURATOM) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti (1), kolikor omenjeni sistem temelji na novem izračunu korekcijskih koeficientov „pokojnin“, ki ni več izračunan glede na glavno mesto, ampak glede na povprečne življenjske stroške v državi članici, za katero upokojenec dokaže, da ima tam stalno prebivališče.

V utemeljitev svojih zahtevkov tožeče stranke najprej zatrjujejo, da se je zgoraj navedena uredba oprla na napačno obrazložitev, kolikor naj zadevnega prehodnega sistema ne bi moglo utemeljiti niti poglobljeno povezovanje Skupnosti, niti svoboda gibanja in prebivanja niti težavnost preverjanja dejanskega kraja stalnega prebivališča upokojencev.

Tožeče stranke nadalje zatrjujejo, da so bila v konkretnem primeru kršena načela enakosti, pravne varnosti, retroaktivnosti pridobljenih pravic in varstva zaupanja v pravo.

(1) UL EU L 124, 27.4.2004, str. 1

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/36

Tožba Hinricha Bavendama in drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 17. februarja 2005

(Zadeva T-80/05)

(2005/C 143/69)

Jezik postopka: nemščina

Hinrich Bavendam, Bremen (Nemčija), Günther Früchtnicht, Bremen (Nemčija), Hinrich Geerken, Bremen (Nemčija), Hans-Jürgen Weyhausen-Brinkmann, Bremen (Nemčija), Curt-Hildebrand v. Einsiedel, Leipzig (Nemčija), Christina Gräfin von Schall-Riaucour, Ahlen-Vorhelm (Nemčija), Franz-Albrecht Metternich-Sandor, Prinz von Ratibor und Corvey, Höxter (Nemčija), Christoph Prinz zu Schleswig-Holstein, Thumby (Nemčija) in Stadt Schloß Holte-Stukenbrock (Nemčija), ki jih zastopa T. Giesen, Rechtsanwalt, so dne 17. februarja 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—

razglasi za nično odločbo Komisije z dne 7. decembra 2004 o sprejemu, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (1), seznama območij pomembnih za Skupnost

1.	za celinsko biogeografsko regijo

2.	za atlantsko biogeografsko regijo,

notificirana pod dokumentarno številko K(2004) 4031 in K(2004) 4032, kolikor se nanaša na lastnino ali ozemeljsko suverenost tožečih strank.

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke so lastniki bodisi celotnega območja bodisi velikega dela območij, ki so bila v skladu z izpodbijano odločbo razglašena za območja, pomembna za Skupnost, kar omejuje lastninske pravice tožečih strank.

Tožeče stranke uveljavljajo, da niso bila izpolnjena merila za izbiranje za sprejem seznama območij, pomembnih za Skupnost, saj se za izbiranje bistveni habitatni tipi in vrste sploh niso pojavili, ali pa niso bili zadostno zastopani.

Tožeče stranke nadalje trdijo, da

—	so bili kršene bistvene določbe po členu 6(2)(3) in (4), ali po členu 4 Direktive 92/43/EWG,

—	je podana kršitev Pogodbe, ker naj bi bila pomanjkljiva že odločitev o izboru na nacionalni ravni, ki je podlaga za seznam,

—	in da gre za zlorabo pooblastila za odločanje po prostem preudarku, ker je Komisija na seznam uvrstila brez izjeme vsa območja, ki ji jih je predlagala Zvezna republika Nemčija.

(1) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/37

Tožba Akzo Nobel NV, Akzo Nobel Nederland BV, Akzo Nobel Chemicals International BV, Akzo Nobel Chemicals BV in Akzo Nobel Functional Chemicals BV proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 2. marca 2005

(Zadeva T — 112/05)

(2005/C 143/70)

Jezik postopka: angleščina

Akzo Nobel NV s sedežem v Arnhemu (Nizozemska), Akzo Nobel Nederland BV s sedežem v Arnhemu (Nizozemska), Akzo Nobel Chemicals International BV s sedežem v Amersfoortu (Nizozemska), Akzo Nobel Chemicals BV s sedežem v Amersfoortu (Nizozemska) in Akzo Nobel Functional Chemicals BV s sedežem v Amersfoortu (Nizozemska), ki jih zastopata C. R. A. Swaak in J. de Gou, lawyers, so dne 2. marca 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložile tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—	presodi zakonitost izpodbijane Odločbe na podlagi člena 230 ES;

—	izpodbijano Odločbo razglasi za nično na podlagi člena 231 ES;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo njenih stroškov in stroškov tožečih strank.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke izpodbijajo Odločbo Komisije z dne 9. decembra 2004 v postopku na podlagi člena 81 ES in člena 53 EGP (Zadeva COMP/E-2/37.533-Choline Chloride), v kateri je ugotovila, da so bile tožeče stranke vpletene v celoto sporazumov in usklajenih ravnanj, ki obsega določanje cen, razdelitev trga in dogovore o ravnanju nasproti konkurentom v sektorju holin klorida v EGP in, ki tožečim strankam nalaga globo.

V utemeljitev svoje tožbe, tožeče stranke zatrjujejo kršitev člena 23(2) Uredbe 1/2003 (1), ker je Komisija odgovornost za kršitev prisodila tudi Akzo Nobel NV, holding Akzo Nobel group. Po mnenju tožečih strank, Akzo Nobel NV ni imel odločilnega vpliva na poslovno politiko njegovih hčerinskih družb.

Tožeče stranke tudi navajajo, da je vsota solidarno naložene globe tožečim strankam pri eni izmed njih presegla omejitev 10 % prometa. Po mnenju tožečih strank, bi Komisija morala omejiti individualno odgovornost vsake družbe.

Tožeče stranke končno zatrjujejo kršitev obveznosti obrazložitve. Po mnenju tožečih strank, je Komisija svojo ugotovitev solidarne odgovornosti Akzo Nobel NV oprla na napačne argumente in ni navedla, zakaj je ugotovila solidarno odgovornost nad omejitvijo 10 % prometa za eno od tožečih strank.

(1) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, str. 1)

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/37

Tožba Andreas Rodenbröker in ostali proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 9. marca 2005

(Zadeva T-117/05)

(2005/C 143/71)

Jezik postopka: nemščina

Andreas Rodenbröker, Hövelhof (Nemčija), in ostali, ki jih zastopa H. Glatzel, Rechtsanwalt, so dne 9. marca 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—

razglasi za nično Odločbo Komisije z dne 7. decembra 2004 o sprejemu seznama območij, pomembnih za Skupnost, za atlantsko biogeografsko regijo v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (1), ki zadeva razvrstitev območij

—	DE 4117-301 „Sennebäche“

—	DE 4118-301 „Senne mit Stapellager Senne“

—	DE 4118-401 „Vogelschutzgebiet Senne mit Teutoburger Wald“ in

—	DE 4118-302 „Holter Wald“,

kolikor so tožeče stranke lastniki zadevnih površin, jih imajo v rabi (zakup) ali glede katerih razpolagajo s pooblastilom za načrtovanje območja;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke so lastniki območij, ki so bila v skladu z izpodbijano odločbo vključena na seznam Skupnosti območij, pomembnih za Skupnost, kar je bilo utemeljeno z območjem razširjenosti tipov in vrst naravnih habitatov, ki jih je treba varovati na podlagi Direktive 92/43/EGS.

Tožeče stranke navajajo,

—	da naj bi bile z izpodbijano odločbo odločilno omejene lastninske pravice tožečih strank, kar zadeva prosto izkoriščanje njihovih zemljišč, in

—	da naj bi bil ta poseg protipraven, ker naj bi se zgodil s kršitvijo formalnih predpisov in z zlorabo pooblastil, ker varovanih tipov habitatov in živalskih vrst ni ali vsaj ni v stopnji zastopanosti oziroma velikosti populacije, potrebni na podlagi meril iz Priloge III Direktive 92/43/EGS.

(1) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, str. 7).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/38

Tožba Borax Europe Ltd proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 15. marca 2005

(Zadeva T-121/05)

(2005/C 143/72)

Jezik postopka: angleščina

Borax Europe Ltd, s sedežem v Guildfordu (Združeno kraljestvo), ki ga zastopata D. Vandermeersch in K. Nordlander, lawyers, je dne 15. marca 2005 vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	odločbo razglasi za nično;

—	Komisiji Evropskih skupnosti naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka nasprotuje odločbi Komisije, da zavrne tožeči stranki dostop do določenih dokumentov in magnetofonskih posnetkov, ki se nanašajo na pripravo 30. prilagajanja na tehnični napredek Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi (1). Natančneje je tožeča stranka zahtevala dostop do zvočnih zapisov ali prepisov srečanja specializiranih strokovnjakov s področja reproduktivne toksičnosti glede klasifikacije borove kisline in boratov.

V podporo svoji tožbi je tožeča stranka navedla, da je tožena stranka kršila pooblastila za odločanje po prostem preudarku in kršila člen 4(1)(b) in 4(3) Uredbe 1049/2001 (2). Po mnenju tožeče stranke se je tožena stranka motila, ko je navedla, da bi dostop do dokumentov ogrozil neoporečnost posvetovanih specializiranih strokovnjakov in bi jih izpostavil zunanjemu pritisku. Tožeča stranka nadalje trdi, da je tožeča stranka napačno uporabila izjemo glede varovanja postopka odločanja Komisije in pri odločitvi, da ni obstajal prevladujoč javni interes za razkritje.

Tožeča stranka se končno sklicuje na kršitev načela sorazmernosti, ker ni bil zagotovljen delni dostop do zvočnih zapisov.

(1) UL posebna angleška izdaja: Zvezek I, Poglavje 1967, str. 234.

(2) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, str. 43).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/38

Tožba Nicole Falcioneja proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 16. marca 2005

(Zadeva T-132/05)

(2005/C 143/73)

Jezik postopka: francoščina

Nicola Falcione, stanujoč v Bruslju, ki ga zastopajo Sébastien Orlandi, Xavier Martin, Albert Coolen, Jean-Noël Louis in Etienne Marchal, avocats, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, je dne 16. marca 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo z dne 24. marca 2004, ki dokončno določi razporeditev zaposlitve v naziv A5/4,

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka je bila z odločbo z dne 24. marca 2004 imenovana za uradnika naziva A5/4. S svojo tožbo izpodbija svojo dokončno razporeditev zaposlitve. V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka navaja kršitev člena 31 Kadrovskih predpisov in kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku. Tožeča stranka trdi, da bi morala Komisija upoštevati tudi njene upoštevne poklicne izkušnje in univerzitetno izobraževanje od dne 16. julija 1974 do 28. februarja 1982. Komisija teh izkušenj ni upoštevala, ker je tožeča stranka pridobila univerzitetni naziv ekonomist šele 1. marca 1982.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/39

Tožba Gérarda Merica proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT), vložena dne 17. marca 2005

(Zadeva T-133/05)

(2005/C 143/74)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: francoščina

Gérard Meric, stanujoč v Parizu, ki ga zastopa Pascal Murzeau, avocat, je dne 17. marca 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT).

ARBORA & AUSONIA, S.L., je bila prav tako stranka v postopku pred prvim odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	enostavno spremeni odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (UUNT) z dne 17. januarja in, posledično:

—	zavrne ugovor, ki ga vložila družba ARBORA & AUSONIA, S.L., proti registraciji znamke „PAM-PIM'S BABY-PROP“,

—	slednji naloži plačilo vseh stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Tožeča stranka.
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Besedna znamka „PAM-PIM'S BABY-PROP“ za proizvode iz razreda 16 (plenice iz papirja ali celuloze (za enkratno uporabo)).
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom:	ARBORA & AUSONIA, S.L.
Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom:	Nacionalne jezikovne in figurativne znamke „PAM-PAM“ za proizvode iz razredov 5, 16 in 25 (vse vrste konfekcijskih oblačil, zlasti plenice, čevlji, menstruacijski vložki, sanitarne brisače… — španske znamke št. 855.391, št. 1.146.300 in št. 1.153.492).
Odločba oddelka za ugovore:	Ugovoru je ugodeno na podlagi nacionalne figurativne znamke „PAM-PAM“ za proizvode iz razreda 16 (spodnje hlačke in plenice iz papirja ali celuloze — španska znamka št. 1.146.300).
Odločba odbora za pritožbe:	Zavrnitev tožbe tožeče stranke.
Tožbeni razlogi:	Za povprečnega španskega potrošnika med spornima znamkama ne obstaja verjetnost zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94, saj ni podobnosti niti med znamko, za katero je vložena prijava, in prejšnjimi znamkami niti med proizvodi, označenimi z znamko, za katero je vložena prijava, in s prejšnjimi znamkami.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/40

Tožba Internationalen Hilfsfonds e.V. proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. aprila 2005

(Zadeva T-141/05)

(2005/C 143/75)

Jezik postopka: nemščina

Internationalen Hilfsfonds e.V., Rosbach v.d.H. (Nemčija), je dne 11. aprila 2005 vložil tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti. Zastopnik tožeče stranke je H. Kaltenecker, Rechtsanwalt.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razglasi za nično odločbo Komisije z dne 14. februarja 2005, s katero je zavrnila zahtevo tožeče stranke za neomejen dostop do dokumenta v zvezi s Pogodbo LIEN 97-2011;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka in stroškov tožeče stranke.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Z izpodbijanim dokumentom je Komisija zavrnila zahtevo tožeče stranke za neomejen dostop do dokumenta Evropske komisije v zvezi s pogodbo LIEN 97-2011, sklicujoč se na člen 4(1)(b) in člen 4(3), drugi pododstavek, Uredbe o preglednosti (1) in na Uredbo o varstvu podatkov (2).

Tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba krši člen 4(3) Uredbe preglednosti. Tožeča stranka meni, da so razlogi, ki jih je podala Evropska komisija za svojo zavrnitev neomejenega dostopa do dokumenta, ki zadeva Pogodbo LIEN 97-2011, in sicer da bi neomejen dostop do dokumenta škodil postopku odločanja, neveljavni. Tožeča stranka nadalje trdi, da obstaja javni interes za razkritje spornih dokumentov. Tožeča stranka tudi dvomi o uporabi člena 4(1)(b) Uredbe preglednosti.

Tožeča stranka nadalje oporeka zavrnitvi neomejenega dostopa do dokumenta, sklicujoč se na Uredbo o varstvu podatkov.

Nadalje tožeča stranka trdi, da je ravnanje Evropske komisije pomeni samovoljno dejanje.

(1) Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL 2001 L 145, str. 43).

(2) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL 2001 L 8, str. 1).

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/40

Tožba Flex Equipos de Descanso, S.A. proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 14. aprila 2005

(Zadeva T-146/05)

(2005/C 143/76)

Jezik v katerem je bila vložena tožba: angleščina

Flex Equipos de Descanso, s sedežem v Alcobendasu, Madrid (Španija), ki ga zastopa I. Valdelomar Serrano, lawyer, je na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Recticel N.V., s sedežem v Sint-Lambrechts-Woluweju (Belgija), je bil tudi stranka v postopku pred odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu z dne 8. februarja 2005 v primeru R 469/2004-2;

—	preda zadevo Uradu za usklajevanje na notranjem trgu in ji odredi, da zavrne prijavo za registracijo znamke Skupnosti št. 1.278.175 RENOFLEX za vse proizvode iz razredov 17 in 20;

—	razglasi, da Urad za usklajevanje na notranjem trgu krši načelo pravne varnosti;

—	toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Prijavitelj znamke Skupnosti:	Recticel N.V.
Znamka Skupnosti, ki je predmet prijave:	Besedna znamka „RENOFLEX“ za proizvode med drugim iz razredov 17 in 20 (polnilni materiali za sedeže, klopi za vozila, pohištvo…) — prijava št. 1 278 175
Imetnik znamke ali znaka, navajanega v postopku z ugovorom:	Tožeča stranka
Znamka ali znak, navajan v postopku z ugovorom:	Nacionalne figurativne znamke „FLEX“ za proizvode iz razredov 17 in 20 zaporedoma (guma, postelje, žimnice, spremenljivo pohištvo, mize…)
Odločba oddelka za ugovore:	Ugovoru ugodeno glede vseh izpodbijanih proizvodov
Odločba odbora za pritožbe:	Razveljavitev odločbe oddelka za ugovore
Tožbeni razlog:	Verjetnost zmede v zvezi z znamko Skupnosti in prejšnjo znamko je očitna zaradi podobnosti znakov in dejstva, da so proizvodi, zajeti z znamkama, delno enaki, delno podobni. Znamka Skupnosti je zelo podobna prejšnjim znamkam, ker je besedni element in prevladujoč del prejšnjih znamk, FLEX, vključen v izpodbijano znamko Skupnosti, RENOFLEX. Dodatek besede RENO ne spremeni celotnega vtisa. Izpodbijana odločba zato krši člen 8(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 40/94. Urad za usklajevanje na notranjem trgu je nadalje kršil načelo pravne varnosti.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/41

Tožba Comunidad Autónoma de Madrid in Madrid, Infraestructuras del Transporte (MINTRA) proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 11. aprila 2005

(Zadeva T-148/05)

(2005/C 143/77)

Jezik postopka: španščina

Comunidad Autónoma de Madrid in Madrid, Infraestructuras del Transporte (MINTRA), s sedežem v Madridu, ki ju zastopajo Cani Fernández Vicién, David Ortega Peciña in Julio Sabater Marotias, abogados, sta dne 11. aprila 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeči stranki Sodišču prve stopnje predlagata, naj:

—	Odločbo Komisije razglasi za nično in

—	Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je vložena zoper odločbo tožene stranke, ki je MINTRA v skladu z „EVROPSKIM SISTEMOM RAČUNOV — ESR 95“ (ESR 95) iz Priloge A k Uredbi Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (1) uvrstila v splošni sektor „javna uprava“. ESR 95 določa metodologijo glede standardov, opredelitev, klasifikacij in računovodskih pravil, ki jih države članice uporabljajo za pripravo svojih računovodskih izkazov in nacionalnih ekonomskih statistik. Ta računovodski sistem se ravno tako uporablja v okviru postopka glede čezmernega primanjkljaja.

MINTRA je oseba javnega prava Občine Madrid, odvisna od Consejería de Transportes e Infraestructuras. Je pravna oseba in ima lastno premoženje kot tudi popolno poslovno sposobnost. Neodvisno od Občine Madrid se lahko tudi zadolži.

V utemeljitev svoje tožbe tožeča stranka očita:

—	kršitev različnih pravil ESR 95 o uvrstitvi institucionalnih enot kot „tržnih“ ali „netržnih“ oseb.

—

kršitev načela zaupanja v pravo, kolikor iz izpodbijane odločbe izhaja, da je SUES v celoti spremenil prejšnjo razvrstitev MINTRE, sporočeno v pismu z dne 14. februarja 2003. Ta uvrstitev se je zgodila po odločitvi SUES, ko je v podobni zadevi enako odločilo glede avstrijske osebe javnega prava Bundesimmobiliengesellschaft. S tem v zvezi je treba opozoriti, da ima izpodbijana odločba za tožečo stranko in MINTRA izjemno hude finančne posledice, ker bo dolg osebe javnega prava vključen v računovodske izkaze Občine Madrid. Poleg tega bi MINTRA lahko bila prisiljena odstopiti od že sklenjenih pogodbe v okviru načrta razširitve omrežja mestne železnice, ki ga je Občina Madrid pripravila na podlagi razvrstitve iz februarja 2003.

—	kršitev obveznosti obrazložitve, ker se izpodbijana odločba med drugim ne sklicuje niti na pravno podlago niti na dejstva na katerih temelji.

(1) UL L 310, 30.11.1996, str. 1.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/42

Tožba Markku Sahlstedt, Juha Kankkunnen, Mikko Tanner, Toini Tanner, Liisa Tanner, Eeva Jokinen, Aili Oksanen, Olli Tanner, Leena Tanner, Aila Puttonen, Risto Tanner, Tom Järvinen, Runo K. Kurko, subjekt, registriran Maa- ja metsätaloustuottajain keskusliitto MTK in ustanova MTK proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 18. aprila 2005

(Zadeva T -150/05)

(2005/C 143/78)

Jezik postopka: finščina

Markku Sahlstedt, Juha Kankkunnen, Mikko Tanner, Toini Tanner, Liisa Tanner, Eeva Jokinen, Aili Oksanen, Olli Tanner, Leena Tanner, Aila Puttonen, Risto Tanner, Tom Järvinen, Runo K. Kurko, subjekt, registriran Maa- ja metsätaloustuottajain keskusliitto MTK in ustanova MTK, ki jih zastopa Kari Marttinen, so dne 18. aprila 2005 vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti.

Tožeče stranke Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

—	v celoti razglasi za nično odločbo, ki je predmet te tožbe (1);

—	podredno, če zgoraj navedeno ni mogoče, razglasi za nično odločbo, ki je predmet tožbe, v delu, ki zadeva vsa območja Republike Finske, ki jih navaja ta odločba;

—	še bolj podredno, če tudi slednje ni mogoče, razglasi za nično odločbo v delu, ki zadeva območja, ki so posamično navedena v delu 6.2.2.7 tožbe;

—	toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov tožečih strank skupaj z zakonitimi obrestmi.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke trdijo, da odločba krši pravo Skupnosti, zlasti člen 4 Direktive o habitatih ter Prilogo III, na katero se slednji sklicuje. Za kršitev navedene pravne ureditve navajajo tri tožbene razloge:

V skladu s členom 3 Direktive o habitatih je omrežje Natura 2000 usklajeno evropsko omrežje posebnih ohranitvenih območij. Usklajenost omrežja in ugodno stanje ohranjenosti se zagotavljata s tem, da so države članice in Komisija pri določitvi območij dolžne spoštovati določbe člena 4 in Prilogo III k direktivi. Območij ni mogoče določiti brez upoštevanja teh določb, kot tudi ne s pomočjo začasnih ali delnih odločb. Območja morajo biti določena v skladu z enotnimi merili za vse države članice.

Faza 1 (faza na ravni držav članic) in faza 2 (faza na ravni Komisije) iz Priloge III tvorita skupek ukrepov, ki imajo pravne učinke. Postopek v fazi 2 in odločitev o območjih, pomembnih za Skupnost, nista v skladu z direktivo, če predlog iz faze 1 ne izpolnjuje zahtev, ki jih določa sama direktiva.

c)	V fazi 2 mora Komisija skupaj z državami članicami uskladiti predloge držav članic in pripraviti spremembe teritorialnih mej območij v določeni biogeografski regiji, kar temelji na predpostavki, da so študije, ki jih le-ta pripravi bolj dalekosežne kot tiste v državah članicah.

Predlog Finske, ki se nanaša na območja iz faze 1 in so bila v odločbi Komisije, v skladu s členom 4(2), tretji pododstavek, direktive izbrana kot območja, pomembna za Skupnost, nasprotuje obveznim merilom za izbiro glede razvrstitve območij iz Direktive o habitatih.

Komisija je dolžna preveriti, da območja, ki so navedena v predlogih držav članic, izpolnjujejo biogeografske zahteve, določene za območja, ki so predmet odločbe, ki jo je treba sprejeti po fazi 2. Tako Komisija ne sme dovoliti vključitve nekega predlaganega območja na seznam območij, pomembnih za Skupnost, ne da bi preverila biogeografske podatke.

(1) Odločba Komisije 2005/101/ES z dne 13. januarja 2005 (UL L 40, 11.2.2005, str. 1) o sprejetju, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, seznama območij, pomembnih za Skupnost, severne biogeografske regije.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/43

Tožba Johna Arthurja Slaterja proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), vložena dne 18. aprila 2005

(Zadeva T-152/05)

(2005/C 143/79)

Jezik, v katerem je bila vložena tožba: angleščina

John Arthur Slater, stanujoč v Londonu (Združeno kraljestvo), ki ga zastopa M. J. Gilbert, solicitor, je dne 18. aprila 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložil tožbo proti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Prime Restaurant Holdings, Inc., s sedežem v Mississangi, Ontario (Kanada), je bil tudi stranka v postopku pred odborom za pritožbe.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

—	razveljavi odločbo četrtega odbora za pritožbe z dne 13. decembra 2004 v zadevi R 582/2003-4;

—	zavrže zahtevo Prime Restaurant Holdings, Inc., za ugotovitev ničnosti v zvezi z registracijo znamke Skupnosti št. 447730;

—	naloži Uradu in drugim strankam, da nosijo svoje stroške in plačajo stroške tožeče stranke v tej tožbi, v pritožbi št. R582/2003-4 in postopku v zvezi z izbrisom št. 232C000447730/1.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Registrirana znamka Skupnosti, ki je bila predmet zahteve za ugotovitev ničnosti	Besedna znamka EAST SIDE MARIO'S za proizvode in storitve iz razredov 25, 26 in 42 — znamka Skupnosti št. 447730
Imetnik znamke Skupnosti:	John Arthur Slater
Stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke Skupnosti:	Prime Restaurant Holdings, Inc.
Pravica, ki jo ima stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti:	Nacionalne besedne in figurativne znamke EAST SIDE MARIO'S
Odločba oddelka za izbris:	Ničnost znamke Skupnosti
Odločba oddelka za pritožbe:	Zavrnitev pritožbe
Tožbeni razlogi:	Kršitev člena 51(1)(b) Uredbe Sveta št. 40/94. Po mnenju tožeče stranke je oddelek za pritožbe zmotno ugotovil, da je tožeča stranka nastopala v imenu tretje stranke, ki bi morala biti obravnavana kot prijavitelj znamke, da je tretja oseba ravnala v slabi veri in da gre za nepošteno ravnanje.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/43

Izbris zadeve T-176/00 (1)

(2005/C 143/80)

(Jezik postopka: nizozemščina)

S sklepom z dne 11. marca 2005 je predsednik četrtega senata Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. T-176/00: Cargill B.V. proti Komisiji Evropskih skupnosti.

(1) UL C 285, 7.10.2000.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/44

Izbris zadeve T-225/01 (1)

(2005/C 143/81)

(Jezik postopka: španščina)

Predsednik petega razširjenega senata Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti je s sklepom z dne 15. marca 2005 odredil izbris zadeve pod opr. št. T-225/01: Gobierno Foral de Navarra proti Komisiji Evropskih skupnosti.

(1) UL C 331, 24.11.2001.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/44

Izbris zadeve T-142/04 (1)

(2005/C 143/82)

(Jezik postopka: nizozemščina)

S sklepom z dne 11. marca 2005 je predsednik četrtega senata Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti odredil izbris zadeve pod opr. št. T-142/04: Cargill B. V. proti Komisiji Evropskih skupnosti.

(1) UL C 168, 26.6.2004.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/44

Izbris zadeve T-228/04 (1)

(2005/C 143/83)

(Jezik postopka: nizozemščina)

S sklepom z dne 11. aprila 2005 je predsednik tretjega senata Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. T-228/04: Kraljevina Nizozemska proti Komisiji Evropskih skupnosti.

(1) UL C 247, 12.10.2002.

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/44

Izbris zadeve T-470/04 (1)

(2005/C 143/84)

(Jezik postopka: francoščina)

S sklepom z dne 24. februarja 2005 je predsednik prvega senata Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti odločil o izbrisu zadeve pod opr. št. T-470/04: Thomas Peyker proti Komisiji Evropskih skupnosti.

(1) UL C 57, 5.3.2005.

III Obvestila

11.6.2005

Uradni list Evropske unije

C 143/45

(2005/C 143/85)

Zadnja objava Sodišča Evropskih skupnosti v Uradnem listu Evropske unije

Prejšnje objave