EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.2.2016

COM(2016) 52 final

2016/0030(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 25 final}
{SWD(2016) 26 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Namen osnutka uredbe je zagotoviti, da vse države članice vzpostavijo ustrezna orodja za pripravo na pomanjkanje plina zaradi motenj v oskrbi ali izjemno velikega povpraševanja in obvladovanje posledic takega pomanjkanja. Obstajajo tri ravni odgovornosti za zanesljivost oskrbe s plinom. Glavno odgovornost za oskrbo s plinom imajo podjetja plinskega gospodarstva, za katere veljajo tržni mehanizmi. V primeru nedelovanja trga v posamezni državi članici so pristojni organi navedene države članice in držav članic v regiji odgovorni za sprejemanje ustreznih ukrepov, da se zagotovi oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom. Na drugi ravni pa Evropska komisija prevzame splošno usklajevanje in zagotovi, da so sprejeti ukrepi med seboj dosledni.

V osnutku uredbe je za izpolnitev tega cilja predlagano okrepljeno regionalno usklajevanje, pri čemer so nekatera načela in standardi določeni na ravni EU. Predlagani pristop je, da bi morale države članice znotraj svojih regij tesno sodelovati pri izvajanju regionalnih ocen tveganja. Za zagotovitev doslednosti po vsej EU bodo izvedene regionalne ocene tveganja na podlagi simulacije na ravni celotne EU s skupnimi standardi in specifičnim scenarijem. Tveganja, opredeljena v regionalnih ocenah tveganja, bodo obravnavana v regionalnih preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere, za katere bo opravljen medsebojni strokovni pregled, Komisija pa jih bo odobrila.

Uredba za zagotovitev celovitosti in doslednosti ocen tveganja in načrtov določa obvezne predloge, v katerih so navedeni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri oceni tveganja in pripravi načrtov. Regionalno sodelovanje je treba izboljšati, saj lahko motnja v oskrbi s plinom zlahka prizadene več držav članic hkrati. Nacionalne ocene tveganja in načrti niso primerni za obvladovanje takšnih situacij.

Uredba tudi izboljšuje uporabo standarda oskrbe zaščitenih odjemalcev (zlasti gospodinjstev) in infrastrukturnega standarda (možnost oskrbe s plinom, tudi če največja infrastruktura ni na voljo). Omogoča stalno dvosmerno zmogljivost. Nenazadnje predlaga uvedbo dodatnih ukrepov za preglednost v zvezi s pogodbami o dobavi plina, saj lahko take pogodbe vplivajo na zanesljivost oskrbe v EU.

Zanesljivost oskrbe s plinom pet let po sprejetju Uredbe št. 994/2010 ostaja zelo aktualno vprašanje glede na trenutne napetosti med Ukrajino in Rusijo. Prizadevanja na nacionalni ravni in ravni EU so usmerjena v krepitev zanesljivosti oskrbe s plinom za zimo 2015/2016 in poznejša obdobja.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Evropske unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

V okviru javnega posvetovanja, ki je bilo organizirano med 15. januarjem in 8. aprilom 2015, je bilo prejetih 106 odgovorov. To pomeni, da se posvetovanje lahko šteje za zelo obsežno 6 . Čeprav je bila večina odgovorov poslana iz zasebnega sektorja ter združenj odjemalcev in regulativnih ali industrijskih združenj, je sodelovalo tudi razmeroma veliko število organov javnega sektorja.

Posvetovanje je sledilo dvojni strukturi obstoječe uredbe, ki temelji na preprečevanju in ublaževanju. Vprašanja glede preprečevanja so bila zasnovana, da bi se ugotovilo, ali obstaja potreba po izboljšanju veljavnih pravnih določb. Vendar pa je bilo v njih nekaj možnosti tudi za preizkušanje novih zamisli, zlasti kar zadeva uporabo ukrepov za izpolnjevanje standarda oskrbe. Namen vprašanj glede ublažitve je bil ugotoviti, ali so države članice pripravljene na obvladovanje izrednih razmer in s tem na upoštevanje učinkovitih usklajenih rešitev namesto sprejetja izključno nacionalnega pristopa in zatekanja h kontraproduktivnim ukrepom, ki vplivajo na sosednje države.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

1. Stroški in učinek na cene

Splošni učinek na stroške in cene bo zelo omejen. Nekateri predlogi so oblikovani tako, da lahko preprečijo nepotrebne stroške in izkoristijo sinergije v ukrepih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe. To bi moralo zmanjšati skupne stroške okvira za zanesljivost oskrbe za vse odjemalce. Ukrepi, kot so regionalne ocene tveganja, regionalni načrti ali določbe v zvezi s pogodbami, ne bodo znatno povečali stroškov. Lahko bi vplivali na upravno breme.

Orodja politike, za katere je verjetno, da bodo bolj vplivala na stroške, so izpopolnjeni izračuni N–1 in obveznosti v zvezi s povratnim tokom. Glede standarda N–1 pa je malo verjetno, da bo zaradi izpopolnitve formule država članica, ki izpolnjuje standard, postala država članica, ki standarda ne izpolnjuje, kar bi privedlo do obveznih naložb. Še vedno obstaja možnost sprejetja ukrepov na strani povpraševanja za izpolnjevanje standarda N–1. Izpopolnjen standard N–1 bi lahko privedel do večje naložbe, toda to bi temeljilo na oceni zadevne države članice in boljšem vpogledu v dejansko stanje zmogljivosti. Zato bi to lahko bil stroškovno učinkovit ukrep glede na koristi, povezane z izboljšano diagnozo sektorja ob minimalnih naložbah (npr. realni prispevek za skladiščenje zaradi bolj realistične ocene stopenj praznjenja skladišč glede na količine uskladiščenega plina). Hidravlični izračun 9 prav tako ne bi smel pomeniti kakršnih koli dodatnih stroškov, saj so sistemski operaterji prenosnih omrežij opremljeni z orodji za izvajanje takih ocen. Simulacije za celotno EU bi lahko izvajala Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G) v okviru vsakoletnih napovedi ponudbe za poletje in zimo, ki jih zahteva Uredba (ES) št. 715/2009. Lahko pomagajo tudi opredeliti stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjšanje morebitnih negativnih učinkov.

2. Vpliv na zainteresirane strani, zlasti za mala in srednja podjetja

Možnost 3 bi morala biti dobra za udeležence na trgu in odjemalce. Boljši nadzor nad ukrepi za standard oskrbe bo zagotovil pregledno in stroškovno učinkovito skladnost. Mnogi predstavniki industrije, ki so se odzvali na javno posvetovanje, so navedli, da želijo več preglednosti in popolnoma utemeljene ukrepe, ki naj bi bili predmet rednih pregledov ali testiranja.

Mala in srednja podjetja bodo še naprej „zaščiteni odjemalci“, če se država članica tako odloči, tako da ta možnost ne bo negativno vplivala nanje. Glavna razlika v okviru te možnosti je, da ni nujno, da bo zanje veljalo načelo solidarnosti. Vendar je treba opozoriti, da je bistvo tega načela zagotoviti neprekinjeno oskrbo gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam v izrednih razmerah. Ta mehanizem se uporabi v skrajni sili in je namenjen izključno uporabi v situacijah izrednega pomanjkanja plina. Čeprav je revidirana uredba oblikovana v izogib takim situacijam, pa moramo biti kljub temu pripravljeni nanje.

3. Dokončno oblikovanje notranjega trga

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2016/0030 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 11 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 12 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Zemeljski plin (plin) ostaja bistveni element oskrbe z energijo v Uniji. Velik delež takšnega plina se v Unijo uvaža iz tretjih držav.

(2)Huda motnja v oskrbi s plinom lahko vpliva na vse države članice, Unijo v celoti in pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, podpisane 25. oktobra 2005 v Atenah. Prav tako lahko resno škoduje gospodarstvu Unije in ima lahko hude socialne posledice, zlasti za ranljive skupine odjemalcev.

(3)Cilj te uredbe je zagotoviti, da so sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev neprekinjene oskrbe s plinom po vsej Uniji, zlasti zaščitenih odjemalcev v primeru težkih podnebnih razmer ali motenj v oskrbi s plinom. Te cilje bi bilo treba doseči s stroškovno najučinkovitejšimi ukrepi in brez izkrivljanja energetskih trgov.

(4)Uredba (EU) št. 994/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je že imela močan pozitiven vpliv na položaj Unije v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom, tako v smislu pripravljenosti kot v smislu ublažitve. Države članice so bolje pripravljene na soočanje s krizo v oskrbi, ker se zdaj od njih zahteva, da pripravijo načrte, vključno s preventivnimi ukrepi in ukrepi v izrednih razmerah, in so bolje zaščitene, ker morajo izpolnjevati številne obveznosti glede infrastrukturne zmogljivosti in oskrbe s plinom. Vendar pa je poročilo o izvajanju Uredbe (EU) št. 994/2010 iz oktobra 2014 izpostavilo področja, na katerih bi izboljšave navedene uredbe nadalje okrepile zanesljivost oskrbe v Uniji.

(5)V Sporočilu Komisije o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 2014 13 so bile preučene posledice delnih ali popolnih motenj oskrbe s plinom iz Rusije in bilo je ugotovljeno, da izključno nacionalni pristopi v primeru resnih motenj niso posebno učinkoviti zaradi svojega obsega, ki je že po definiciji omejen. Ta stresni test je pokazal, kako bi lahko bolj sodelovalni pristop med državami članicami bistveno zmanjšal učinek zelo resnih motenj v najbolj ranljivih državah članicah.

(6)Sporočilo Komisije „Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost“ 14 iz februarja 2015 poudarja dejstvo, da energetska unija temelji na solidarnosti in zaupanju, ki sta nujna elementa energetske varnosti. Ta uredba bi morala okrepiti solidarnost in zaupanje med državami članicami ter uvesti ukrepe, potrebne za dosego teh ciljev, s čimer bi utrla pot izvajanju energetske unije.

(7)Nemoteno delujoč notranji trg plina je najboljše zagotovilo za zanesljivost oskrbe z energijo po vsej Uniji in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih držav članic škodljivim učinkom motenj v oskrbi. Kadar je zanesljivost oskrbe države članice ogrožena, obstaja tveganje, da ukrepi, ki jih je navedena država članica pripravila enostransko, lahko ogrozijo pravilno delovanje notranjega trga plina in škodujejo oskrbi odjemalcev s plinom v drugih državah članicah. Za delovanje notranjega trga plina tudi v primeru nezadostne oskrbe je treba zagotoviti solidarnost in usklajenost kot odgovor na krizo v oskrbi, tako pri preventivnih ukrepih kot pri odzivu na dejanske motnje v oskrbi.

(8)Zaenkrat možnosti za učinkovitejše in cenejše ukrepe v okviru regionalnega sodelovanja še niso v celoti izkoriščene. To ni povezano samo z boljšim usklajevanjem nacionalnih blažilnih ukrepov v izrednih razmerah, temveč tudi nacionalnih preventivnih ukrepov, kot so nacionalna skladišča ali politike v zvezi z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), ki so lahko strateško pomembni v nekaterih regijah.

(9)V duhu solidarnosti in regionalnega sodelovanja, ki vključuje javne organe in podjetja plinskega gospodarstva, bi moralo biti vodilno načelo te uredbe opredeliti zadevna tveganja v vsaki regiji in optimizirati koristi usklajenih ukrepov za ublažitev teh tveganj in izvajanje stroškovno najučinkovitejših ukrepov za odjemalce Unije.

(10)Nekateri odjemalci, vključno z gospodinjstvi in odjemalci, ki so osnovne socialne službe, so posebej ranljivi in morda potrebujejo socialno zaščito. Opredelitev takih zaščitenih odjemalcev ne bi smela biti v nasprotju z mehanizmi solidarnosti Unije.

(11)Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom bi si morala deliti podjetja plinskega gospodarstva, države članice, ki delujejo prek svojih pristojnih organov, in Komisija, in sicer v okviru svojih ločenih pristojnosti. Taka deljena odgovornost zahteva zelo tesno sodelovanje med temi stranmi. Vendar tudi odjemalci, ki zemeljski plin uporabljajo za proizvodnjo električne energije ali v industrijske namene, lahko imajo pomembno vlogo pri zanesljivosti oskrbe s plinom, ker se na krizo lahko odzovejo z ukrepi na strani povpraševanja, na primer s prekinljivimi pogodbami in zamenjavo vrste goriva, kar neposredno vpliva na ravnotežje med oskrbo in povpraševanjem.

(12)Kot je določeno v Direktivi 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta 15 , bi morali pristojni organi pri izvajanju nalog iz te uredbe tesno sodelovati z drugimi zadevnimi nacionalnimi organi, zlasti z nacionalnimi regulativnimi organi.

(13)Infrastrukturni standard bi moral države članice zavezati k vzdrževanju minimalne ravni infrastrukture, s katerim bi bila zagotovljena določena stopnja redundance v sistemu v primeru motenj v posamezni največji infrastrukturi. Ker analiza z referenco na kazalnik N–1 predstavlja pristop, ki temelji povsem na zmogljivosti, bi bilo treba rezultate N–1 dopolniti s podrobno analizo, ki zajema tudi pretok plina.

(14)Uredba (EU) št. 994/2010 zahteva, da sistemski operaterji prenosnih omrežij omogočijo stalno dvosmerno zmogljivost na vseh čezmejnih medsebojnih povezavah, razen če je odobreno izvzetje od te obveznosti. Cilj tega je zagotoviti, da se ob načrtovanju novega povezovalnega plinovoda vedno upoštevajo morebitne koristi stalne dvosmerne zmogljivosti. Vendar se dvosmerna zmogljivost lahko uporabi za oskrbo s plinom sosednjih držav članic in drugih vzdolž koridorja oskrbe s plinom. Koristi omogočanja stalne dvosmerne zmogljivosti za zanesljivost oskrbe je zato treba obravnavati s širšega vidika, v duhu solidarnosti in okrepljenega sodelovanja. Zato bi bilo treba pri razmisleku o tem, ali izvajati dvosmerno zmogljivost, izvesti analizo stroškov in koristi, ki upošteva celoten transportni koridor. Od pristojnih organov bi bilo zato treba zahtevati, da ponovno preučijo izvzetja, odobrena v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010, na podlagi rezultatov regionalnih ocen tveganja.

(15)Direktiva Sveta 2008/114/ES 16 določa postopek z namenom okrepitve varnosti določenih evropskih kritičnih infrastruktur v Uniji, vključno z nekaterimi plinskimi infrastrukturami. Direktiva 2008/114/ES skupaj s to uredbo prispeva k oblikovanju celovitega pristopa k energetski varnosti v Uniji.

(16)Uredba določa standarde zanesljivosti oskrbe, ki so dovolj usklajeni in zajemajo vsaj situacije, do kakršne je prišlo januarja 2009, ko je prišlo do motenj v oskrbi s plinom iz Rusije. Ti standardi upoštevajo razlike med državami članicami, obveznosti javnih služb in ukrepe za zaščito odjemalcev iz člena 3 Direktive 2009/73/ES. Standardi zanesljivosti oskrbe bi morali biti stabilni, da zagotovijo potrebno pravno varnost, morali bi biti jasno opredeljeni in ne bi smeli povzročiti nerazumnih in nesorazmernih obremenitev podjetij plinskega gospodarstva. Prav tako bi morali podjetjem plinskega gospodarstva v Uniji zagotavljati enak dostop do nacionalnih odjemalcev.

(17)Regionalni pristop k ocenjevanju tveganj ter opredeljevanju in sprejemanju preventivnih in blažilnih ukrepov omogoča uskladitev prizadevanj, kar prinaša precejšnje koristi v smislu učinkovitosti ukrepov in optimizacije virov. To velja zlasti za ukrepe, ki so namenjeni zagotavljanju stalne oskrbe zaščitenim odjemalcem v zelo zahtevnih pogojih, in za ukrepe za ublažitev učinka izrednih razmer. Ocena povezanih tveganj na regionalni ravni, ki je celovitejša in natančnejša, bo zagotovila, da so države članice bolje pripravljene na morebitne krize. Poleg tega usklajen in vnaprej dogovorjen pristop k zanesljivosti oskrbe v izrednih razmerah zagotavlja dosleden odziv in zmanjšuje tveganje negativnih učinkov prelivanja, ki bi jih izključno nacionalni ukrepi lahko imeli v sosednjih državah članicah.

(18)Regije se opredelijo, kolikor je to mogoče, na podlagi obstoječih regionalnih struktur sodelovanja, ki so jih vzpostavile države članice in Komisija, zlasti regionalne skupine, ustanovljene na podlagi Uredbe (EU) 347/2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo 17 (uredba TEN-E). Ker pa imata ta uredba in uredba TEN-E različne cilje, se zadevne regionalne skupine lahko razlikujejo po velikosti in zasnovi.

(19)Za namene te uredbe bi bilo treba pri opredeljevanju regionalnih skupin upoštevati naslednja merila: vzorce oskrbe, obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami, razvoj in zrelost trga, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja in število držav članic v regiji, ki bi moralo biti omejeno, da se zagotovi obvladljiva velikost skupine.

(20)Za izvedljivost regionalnega sodelovanja bi morale države članice znotraj vsake regije vzpostaviti mehanizem sodelovanja. Tak mehanizem ali take mehanizme bi bilo treba razviti pravočasno, da se omogoči izvedba ocene tveganja in priprava pomembnih načrtov na regionalni ravni. Države članice se lahko same dogovorijo o mehanizmu sodelovanja, ki je najprimernejši za določeno regijo. Komisija bi morala imeti podporno vlogo v celotnem procesu in deliti najboljše prakse za urejevanje regionalnega sodelovanja, kot je na primer usklajevalna vloga po načelu rotacije v regiji za pripravo različnih dokumentov, ali ustanovitev namenskih organov. Če ne pride do dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga ustrezne mehanizme sodelovanja za določeno regijo.

(21)Kadar je treba pripraviti celovito oceno tveganja na regionalni ravni, bi morali pristojni organi oceniti naravna, tehnološka, poslovna, finančna, socialna, politična in tržna tveganja ter vsa druga relevantna tveganja, vključno, kadar je ustrezno, z motnjami v oskrbi s strani posameznega največjega dobavitelja. Vsa tveganja bi bilo treba obravnavati z učinkovitimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi ukrepi, ki se pripravijo v okviru preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Rezultati ocen tveganja bi prav tako morali prispevati k ocenam vseh nevarnosti, predvidenih v členu 6 Sklepa 1313/2013/EU 18 .

(22)Za zagotovitev prispevka k oceni tveganja bi morala Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina („ENTSO za plin“) v posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin in Evropsko mrežo operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo („ENTSO za električno energijo“) izvesti simulacije po vsej Uniji, podobne stresnemu testu iz leta 2014.

(23)Za zagotovitev maksimalne pripravljenosti, da se preprečijo motnje v oskrbi in ublažijo njihove posledice, če bi do motenj vseeno prišlo, morajo pristojni organi določene regije po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi pripraviti preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere. Regionalni načrti bi morali upoštevati posebnosti vsake države članice. Prav tako bi morali jasno opredeliti vloge in odgovornosti podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov. Nacionalni ukrepi, ki naj bi se pripravili, bi morali v celoti upoštevati regionalne ukrepe iz preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere. Morali bi biti zasnovani tako, da bi pri obravnavi nacionalnih tveganj v celoti izkoristili možnosti, ki jih nudi regionalno sodelovanje. Načrti bi morali biti tehnične in operativne narave, njihova funkcija pa naj bi bila preprečevanje nastopa ali stopnjevanja izrednih razmer in ublažitev njihovih posledic. Načrti bi morali upoštevati zanesljivost elektroenergetskih sistemov in biti skladni z načrti energetske unije za strateško načrtovanje in poročanje.

(24)Vloge in odgovornosti vseh podjetij plinskega gospodarstva in pristojnih organov bi bilo zato treba natančno opredeliti, da se ohrani pravilno delovanje notranjega trga plina, zlasti v primeru motenj v oskrbi in v kriznih razmerah. Takšne vloge in odgovornosti bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki bi najprej vključeval zadevna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo. Ta uredba bi morala podjetjem plinskega gospodarstva in odjemalcem omogočiti, da se lahko ob soočanju z motnjami kar najdlje zanesejo na tržne mehanizme. Vendar bi morala določiti tudi mehanizme, ki se lahko uporabijo, ko se trgi sami niso več sposobni učinkovito soočiti z motnjami v oskrbi s plinom.

(25)V primeru krize v oskrbi bi bilo treba akterjem na trgu dati dovolj priložnosti, da se na razmere odzovejo s tržnimi ukrepi. Kadar so možnosti tržnih ukrepov izčrpane in še vedno ne zadostujejo, bi morali države članice in njihovi pristojni organi sprejeti ukrepe, da odpravijo ali ublažijo učinke krize v oskrbi.

(26)Kadar koli države članice nameravajo uvesti netržne ukrepe, bi morale takim ukrepom priložiti opis njihovega gospodarskega učinka. To zagotavlja, da imajo odjemalci potrebne informacije o stroških takih ukrepov in da so ukrepi pregledni, zlasti glede na njihov delež v ceni plina.

(27)Evropski svet je marca 2015 pozval k oceni možnosti za prostovoljne mehanizme za združevanje povpraševanja v popolni skladnosti s pravom Svetovne trgovinske organizacije (STO) in pravili Unije o konkurenci. To bi državam članicam in podjetjem plinskega gospodarstva omogočilo, da preučijo možne koristi kolektivnega nakupa zemeljskega kot način za obravnavanje nezadostne oskrbe v skladu z navedenimi pravili.

(28)Ukrepi na strani povpraševanja, kot je zamenjava vrste goriva ali zmanjšanje oskrbe velikih industrijskih odjemalcev s plinom na ekonomsko učinkovit način, imajo lahko pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti, če jih je mogoče hitro uporabiti in znatno zmanjšati povpraševanje v odziv na motnje v oskrbi. Več bi bilo treba storiti za spodbujanje učinkovite rabe energije, zlasti kadar so potrebni ukrepi na strani povpraševanja. Treba je upoštevati okoljski vpliv kakršnih koli ukrepov na strani povpraševanja in ponudbe, pri čemer se, kolikor je to mogoče, daje prednost ukrepom, ki najmanj vplivajo na okolje. Hkrati je treba upoštevati vidike zanesljivosti oskrbe in konkurenčnosti.

(29)Pri pripravi in izvajanju preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere bi morali pristojni organi vedno upoštevati varno delovanje plinskega sistema na regionalni in nacionalni ravni. V navedenih načrtih morajo obravnavati in določiti tehnične omejitve, ki vplivajo na delovanje omrežja, vključno s tehničnimi in varnostnimi razlogi za zmanjšanje tokov v primeru izrednih razmer.

(30)Nekatere regije Unije se oskrbujejo s plinom z nizko kalorično vrednostjo. Glede na njegove značilnosti tega plina ni mogoče uporabljati v napravah, izdelanih za plin z visoko kalorično vrednostjo. Uporaba plina z visoko kalorično vrednostjo v napravah, izdelanih za plin z nizko kalorično vrednostjo, pa je mogoča, če se pretvori v plin z nizko kalorično vrednostjo, na primer z dodatkom dušika. Posebnosti plina z nizko kalorično vrednostjo bi bilo treba preučiti na nacionalni in regionalni ravni ter bi ga bilo treba upoštevati v oceni tveganja, preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere.

(31)Treba je zagotoviti predvidljivost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru izrednih razmer, s čimer bi vsi udeleženci na trgu imeli dovolj priložnosti, da se odzovejo in pripravijo na take okoliščine. Praviloma bi morali pristojni organi slediti svojemu načrtu za izredne razmere. V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah pa bi jim bilo treba dovoliti, da sprejmejo ukrepe, ki odstopajo od navedenih načrtov. Prav tako je pomembno, da se izredne razmere razglasijo na bolj bolj pregleden in predvidljiv način. Informacije o stanju izravnave prenosnega sistema (splošno stanje prenosnega omrežja), okvir katerega je določen v Uredbi Komisije (EU) št. 312/2014 19 , lahko imajo pri tem pomembno vlogo. Navedene informacije bi morale biti na voljo v realnem času pristojnim organom in nacionalnim regulativnim organom, če slednji niso pristojni organi.

(32)Preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere bi bilo treba redno posodabljati in objavljati. Zanje bi moral biti opravljen medsebojni strokovni pregled. Medsebojni strokovni pregled omogoča zgodnje ugotavljanje nedoslednosti in ukrepov, ki bi lahko ogrozili zanesljivost oskrbe drugih držav članic, s čimer se zagotovi, da so načrti iz različnih regij med seboj dosledni. Državam članicam tudi omogoča, da izmenjujejo najboljše prakse.

(33)Za zagotovitev, da so načrti za izredne razmere vedno posodobljeni in učinkoviti, bi morale države članice izvesti teste med posodobitvami načrtov s simulacijo scenarijev z visokim in srednjim učinkom ter odzivov v realnem času. Pristojni organi bi morali rezultate testov predložiti koordinacijski skupini za plin.

(34)Obvezne celovite predloge, vključno z vsemi tveganji, ki morajo biti zajeta v oceni tveganja, in vsemi elementi preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, so potrebne za lažjo oceno tveganja in priprave načrtov, njihovega medsebojnega pregleda in njihove ocene, ki jo izvede Komisija.

(35)Za lažjo komunikacijo med državami članicami in Komisijo je treba ocene tveganj, preventivne načrte ukrepov, načrte za izredne razmere ter vse ostale dokumente in izmenjavo informacij, ki jih zajema ta uredba, priglasiti z uporabo standardnega elektronskega sistema obveščanja.

(36)Kot je pokazal stresni test iz oktobra 2014, je potrebna solidarnost, da se zagotovi zanesljivosti oskrbe po vsej Uniji in čim bolj omejijo skupni stroški. Če so v kateri koli državi članici razglašene izredne razmere, bi bilo treba uporabiti dvostopenjski pristop za okrepitev solidarnosti. Prvič, vse države članice, ki so uvedle višji standard oskrbe, bi ga morale zmanjšati na privzete vrednosti za zagotovitev večje likvidnosti trga plina. Drugič, če se s prvim korakom ne zagotovi potrebne oskrbe, bi bilo treba sprožiti nadaljnje ukrepe v sosednjih državah članicah, tudi če v njih ni izrednih razmer, da se zagotovi oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, v kateri je prišlo do izrednih razmer. Države članice bi morale podrobnosti teh solidarnostnih ukrepov določiti in opisati v svojih načrtih za izredne razmere ter zagotoviti pošteno in uravnoteženo kompenzacijo za podjetja plinskega gospodarstva.

(37)Evropska solidarnost bi morala biti po potrebi izražena tudi s pomočjo civilne zaščite, ki jo zagotovijo Unija in njene države članice. Tako pomoč bi bilo treba olajšati in usklajevati z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, vzpostavljenim s Sklepom št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 20 , katerega cilj je okrepiti sodelovanje med Unijo in državami članicami ter olajšati usklajevanje na področju civilne zaščite, da se izboljšala učinkovitost sistemov za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ter za pripravljenost in odziv nanje.

(38)Za oceno stanja zanesljivosti oskrbe v zadevni državi članici ali regiji ali Uniji je ključen dostop do bistvenih informacij. Zlasti države članice in Komisija potrebujejo reden dostop do informacij podjetij plinskega gospodarstva v zvezi z glavnimi parametri oskrbe s plinom kot temeljnim prispevkom pri oblikovanju politik za zanesljivost oskrbe. V ustrezno utemeljenih okoliščinah, ne glede na razglasitev izrednih razmer, bi bilo treba omogočiti dostop tudi do dodatnih informacij, potrebnih za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom. Navedene dodatne informacije so najpogosteje informacije o prevzemu plina, ki niso povezane s ceno, npr. najmanjše in največje količine plina, prevzemna mesta ali marže pri oskrbi. To bi se na primer lahko zahtevalo v primeru sprememb v vzorcu oskrbe s plinom zadevnega kupca ali kupcev v državi članici, ki se jih ne bi pričakovalo, če bi trgi delovali brez težav, in ki bi lahko vplivale na oskrbo s plinom v Uniji ali njenih delih.

(39)Evropski svet je marca 2015 sklenil, da bi morale biti pogodbe o oskrbi s plinom z dobavitelji iz tretjih držav bolj pregledne in skladne z določbami za energetsko varnost v Uniji. V zvezi s tem bi moral učinkovit in ciljno usmerjen mehanizem za dostop držav članic do ključnih pogodb o oskrbi s plinom omogočiti celovito oceno zadevnih tveganj, ki lahko povzročijo motnje v oskrbi ali ovirajo potrebne blažilne ukrepe, če bi do krize vseeno prišlo. V okviru navedenega mehanizma bi bilo treba nekatere ključne pogodbe o oskrbi s plinom samodejno priglasiti državam članicam, in sicer takoj po njihovi sklenitvi. Vendar pa mora biti kakršna koli obveznost samodejne priglasitve pogodb sorazmerna. Uporaba te obveznosti za pogodbe med dobaviteljem in kupcem, ki zajemajo 40 % nacionalnega trga, vzpostavlja pravo ravnotežje v smislu upravne učinkovitosti in določa jasne obveznosti za udeležence na trgu. To ne pomeni, da druge pogodbe o oskrbi s plinom niso pomembne za zanesljivost oskrbe. Zato bi države članice morale imeti pravico, da zahtevajo druge pogodbe, ki bi lahko negativno vplivale na zanesljivost oskrbe države članice ali regije ali Unije kot celote. Komisija bi morala imeti enak dostop do pogodb o oskrbi s plinom kot države članice glede na svojo vlogo pri ocenjevanju doslednosti in učinkovitosti preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, da bi obravnavala tveganja za zanesljivost oskrbe na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU. Komisija lahko države članice pozove, naj spremenijo načrte tako, da upoštevajo informacije, pridobljene iz pogodb. Treba je zagotoviti zaupnost poslovno občutljivih podatkov. Izboljšan dostop Komisije do informacij o poslovnih pogodbah ne bi smel vplivati na tekoča prizadevanja Komisije za spremljanje trga plina, Komisija pa bi morala posredovati, če so ugotovljene kršitve prava Unije. Določbe te uredbe ne bi smele posegati v pravico Komisije, da začne postopek za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in izvršuje pravila o konkurenci, vključno z državno pomočjo.

(40)Koordinacijska skupina za plin bi morala Komisiji svetovati v pomoč pri usklajevanju ukrepov za zanesljivost oskrbe v primeru izrednih razmer na ravni Unije. Nadzorovati bi morala tudi zadostnost in primernost ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu s to uredbo, vključno z doslednostjo preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, ki jih pripravijo različne regije in medsebojno pregledajo skupine strokovnjakov.

(41)Eden od ciljev Unije je okrepiti energetsko skupnost, kar bi zagotovilo učinkovito izvajanje energetskega pravnega reda Unije, reform energetskega trga in spodbujalo naložbe v energetski sektor s tesnejšim povezovanjem energetskih trgov Unije in Energetske skupnosti. To zajema tudi uvedbo skupnega kriznega upravljanja s predlogom preventivnih načrtov in načrtov za izredne razmere na regionalni ravni, vključno s pogodbenicami Energetske skupnosti. Poleg tega Komisija v sporočilu o kratkoročni odpornosti evropskega sistema oskrbe s plinom iz oktobra 2014 navaja potrebo po uporabi pravil notranjega energetskega trga v zvezi s pretokom energije med državami članicami Unije in pogodbenicami Energetske skupnosti. V zvezi s tem bi za zagotovitev učinkovitega kriznega upravljanja na mejah med državami članicami Unije in pogodbenicami bilo treba po sprejetju skupnega akta določiti potrebne ureditve, tako da je možno posebno sodelovanje s katero koli posamezno pogodbenico Energetske skupnosti, potem ko so ustrezno sprejete zahtevane vzajemne določbe.

(42)Ker je oskrba s plinom iz tretjih držav bistvena za zanesljivost oskrbe Unije s plinom, bi morala Komisija usklajevati ukrepe v zvezi s tretjimi državami, najti ureditve za obvladovanje kriznih razmer z državami dobaviteljicami in tranzitnimi državami ter zagotoviti stabilen pretok plina v Unijo. Komisija bi morala imeti možnost, da po posvetovanju z vpletenimi tretjimi državami vzpostavi projektno skupino za spremljanje pretoka plina v Unijo v kriznih situacijah in da, kadar krizo povzročijo težave v tretji državi, prevzame vlogo posredovalca in spodbujevalca.

(43)Kadar so na razpolago zanesljive informacije o razmerah zunaj Unije, ki ogrožajo zanesljivost oskrbe ene ali več držav članic in lahko sprožijo mehanizem zgodnjega opozarjanja, ki vključuje Unijo in tretjo državo, bi morala Komisija nemudoma obvestiti koordinacijsko skupino za plin, Unija pa bi morala ustrezno ukrepati za odpravo razmer.

(44)Države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, in sicer zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom v Uniji. Glede na obseg ali učinke ukrepa se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(45)Za hiter odziv Unije na spreminjajoče se okoliščine v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom bi bilo treba pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo v zvezi s spremembo regij, predlog za oceno tveganja in načrtov. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov bi morala zagotoviti, da so ustrezni dokumenti hkrati pravočasno in ustrezno poslani Evropskemu parlamentu in Svetu.

(46)Uredbo (EU) št. 994/2010 bi bilo treba razveljaviti. Da se prepreči vrzel, bi morali preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere, pripravljeni na podlagi Uredbe (ES) št. 994/2010, ostati veljavni do prvega sprejetja novih preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere, pripravljenih na podlagi te uredbe –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba uvaja določbe, namenjene zagotavljanju zanesljivosti oskrbe s plinom z omogočanjem pravilnega in neprekinjenega delovanja notranjega trga z zemeljskim plinom (plin), z uvedbo možnosti izrednih ukrepov, ko trg ne more več zagotoviti potrebne oskrbe s plinom, in z določitvijo jasne opredelitve in porazdelitve odgovornosti med podjetja plinskega gospodarstva, države članice in Unijo tako glede preventivnih ukrepov kot odziva na dejanske motnje v oskrbi. Ta uredba v duhu solidarnosti določa tudi pregledne mehanizme za uskladitev načrtovanja za izredne razmere in odziv nanje na ravni držav članic, regionalni ravni in ravni Unije.

Člen 2
Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo opredelitve iz člena 2 Direktive 2009/73/ES 21 in člena 2 Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 22 .

Uporabljajo se tudi naslednje opredelitve:

(1)„zaščiteni odjemalec“ pomeni gospodinjskega odjemalca, priključenega na distribucijsko omrežje za plin, poleg tega, kadar tako odloči zadevna država članica, pa lahko pomeni eno ali več od naslednjega:

(a)malo ali srednje podjetje, če je priključeno na distribucijsko omrežje za plin, ali osnovno socialno službo, če je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin, ter če taka podjetja ali službe skupaj ne predstavljajo več kot 20 % skupne letne končne porabe plina v navedeni državi članici;

(b)napravo za daljinsko ogrevanje za količino toplote, ki jo dobavlja gospodinjskim odjemalcem ali podjetjem ali službam iz točke (a), če ta naprava ne more preiti na druga goriva in je priključena na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin;

(2)„osnovna socialna služba“ pomeni službo za zdravstveno varstvo, službo za ukrepanje ob izrednih razmerah ali varnostno službo;

(3)„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, imenovan v skladu s členom 39(1) Direktive 2009/73/ES.

Člen 3
Odgovornost za zanesljivost oskrbe s plinom

1.Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom je skupna odgovornost podjetij plinskega gospodarstva, držav članic, zlasti prek njihovih pristojnih organov, in Komisije, in sicer v okviru njihovih področij dejavnosti in pristojnosti.

2.Vsaka država članica imenuje nacionalni vladni organ ali nacionalni regulativni organ kot svoj pristojni organ, ki zagotavlja izvajanje ukrepov iz te uredbe. Pristojni organi med seboj sodelujejo pri izvajanju te uredbe. Države članice lahko pristojnemu organu dovolijo, da posebne naloge iz te uredbe prenese na druge organe. Prenesene naloge se izvajajo pod nadzorom pristojnega organa in se podrobno določijo v načrtih iz člena 7. Razglasitev katere koli stopnje krize iz člena 10(1) se lahko prenese samo na javni organ.

3.Vsaka država članica Komisiji nemudoma priglasi ime pristojnega organa in morebitne spremembe tega imena. Vsaka država članica javno objavi ime pristojnega organa.

4.Pri izvajanju ukrepov iz te uredbe pristojni organ določi vloge in odgovornosti različnih udeleženih akterjev tako, da zagotovi spoštovanje tristopenjskega pristopa, ki najprej vključuje zadevna podjetja plinskega gospodarstva in industrijo, nato države članice na nacionalni ali regionalni ravni, potem pa Unijo.

5.Komisija, kadar je primerno, med drugim prek koordinacijske skupine za plin iz člena 14 ali skupine za krizno upravljanje iz člena 11(4) usklajuje dejavnosti pristojnih organov na regionalni ravni in ravni Unije, kot je določeno s to uredbo, zlasti v primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije, kot so opredeljene v členu 11(1).

6.Ukrepi za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, zajeti v preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za izredne razmere, so jasno opredeljeni, pregledni, sorazmerni, nediskriminatorni in preverljivi, ne izkrivljajo neupravičeno konkurence in učinkovitega delovanja notranjega trga s plinom ter ne ogrožajo zanesljivosti oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije kot celote.

7.Sestava regij za namene regionalnega sodelovanja, kot je določeno v tej uredbi, temelji na naslednjih merilih:

(a)geografska bližina;

(b)obstoječe in načrtovane medsebojne povezave in zmogljivost medsebojne povezave med državami članicami ter vzorci oskrbe;

(c)možnost za združevanje virov in uravnoteženje tveganj za zanesljivost oskrbe s plinom po vsej regiji;

(d)razvoj in zrelost trga;

(e)obvladljivo število držav članic v vsaki regiji;

(f)kolikor je mogoče, obstoječe strukture regionalnega sodelovanja.

Seznam regij in njihova sestava sta določena v Prilogi I.

Komisija je v skladu s členom 18 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za spremembo Priloge I na podlagi meril iz prvega pododstavka tega odstavka, če okoliščine upravičujejo potrebo po spremembi regije.

Člen 4
Infrastrukturni standard

1.Vsaka država članica ali, kadar država članica tako določi, pristojni organ zagotovi sprejetje potrebnih ukrepov, tako da je v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi tehnična zmogljivost preostale infrastrukture, določena v skladu s formulo N–1 iz točke 2 Priloge II, brez poseganja v odstavek 2 tega člena, dovolj za zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih. To ne posega v odgovornost sistemskih operaterjev, da izvedejo ustrezne naložbe, ter obveznosti sistemskih operaterjev prenosnih omrežij, kot so določene v Direktivi 2009/73/ES in Uredbi (ES) št. 715/2009.

2.Šteje se tudi, da je obveznost zagotovitve tehnične zmogljivosti preostale infrastrukture, da zadosti celotnemu povpraševanju po plinu, kot je določeno v odstavku 1, izpolnjena, kadar pristojni organ v preventivnem načrtu ukrepov dokaže, da je motnje v oskrbi mogoče zadostno in pravočasno kompenzirati z ustreznimi tržnimi ukrepi na strani povpraševanja. V ta namen se uporabi formula iz točke 4 Priloge II.

3.Kadar je primerno v skladu z oceno tveganja iz člena 6, se pristojni organi sosednjih držav članic lahko dogovorijo za skupno izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 1 tega člena. V takem primeru pristojni organi v preventivnem načrtu ukrepov določijo izračun formule N–1 skupaj z obrazložitvijo, kako dogovorjene ureditve izpolnjujejo to obveznost. Uporabi se točka 5 Priloge II.

4.Sistemski operaterji prenosnih omrežij omogočijo stalno fizično zmogljivost za prenos plina v obe smeri (v nadaljnjem besedilu: dvosmerna zmogljivost) na vseh povezovalnih plinovodih med državami članicami, razen:

(a)v primeru povezave s proizvodnimi obrati, obrati za UZP in distribucijskimi omrežji ali

(b)kadar je bilo odobreno izvzetje od navedene obveznosti.

Da se lahko s postopkom omogoči ali izboljša stalna dvosmerna zmogljivost na povezovalnem plinovodu ali da se pridobi ali podaljša izvzetje od navedene obveznosti, se uporabi Priloga III.

5.Nacionalni regulativni organi upoštevajo dejansko nastale stroške izpolnjevanja obveznosti iz odstavka 1 in stroške zaradi zagotavljanja stalne dvosmerne zmogljivosti, tako da omogočijo ustrezne spodbude pri preglednem in natančnem določanju ali potrjevanju tarif ali metodologij v skladu s členom 41(8) Direktive 2009/73/ES in členom 13 Uredbe (ES) št. 715/2009.

6.Če trg ne zahteva naložb, ki bi omogočile ali izboljšale stalno dvosmerno zmogljivost, in kadar bi zaradi navedene naložbe nastali stroški v več kot eni državi članici oziroma v eni državi članici v korist druge države članice, se nacionalni regulativni organi vseh zadevnih držav članic skupaj dogovorijo o porazdelitvi stroškov pred sprejetjem odločitve o naložbi. Pri porazdelitvi stroškov se zlasti upošteva, v kolikšni meri bo naložba v infrastrukturo povečala zanesljivost oskrbe v zadevnih državah članicah, ter že opravljene naložbe v zadevno infrastrukturo.

7.Pristojni organ zagotovi, da vsaka nova infrastruktura za prenos izboljša zanesljivost oskrbe z razvojem dobro povezanega omrežja, vključno po potrebi z zadostnim številom čezmejnih vstopnih in izstopnih točk glede na tržno povpraševanje in ugotovljena tveganja. Pristojni organi v oceni tveganja presodijo, ali obstajajo notranja ozka grla in ali so nacionalna vstopna zmogljivost in infrastrukture, zlasti prenosna omrežja, sposobni prilagoditi nacionalni in čezmejni pretok plina scenariju motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi na nacionalni ravni in posamezni največji plinski infrastrukturi skupnega interesa za regijo, kot je opredeljeno v oceni tveganja.

8.Luksemburg, Slovenija in Švedska izjemoma niso obvezane do izpolnitve obveznosti iz odstavka 1 tega člena, vendar si prizadevajo izpolniti to obveznost, ob zagotavljanju oskrbe zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 5. Ta izjema se uporablja, dokler:

(a)v primeru Luksemburga: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna vira oskrbe in nima nobenih skladišč za plin na svojem ozemlju;

(b)v primeru Slovenije: ima vsaj dva povezovalna plinovoda z drugimi državami članicami, vsaj dva različna vira oskrbe in nima nobenih skladišč za plin ali obrata za UZP na svojem ozemlju;

(c)v primeru Švedske: na svojem ozemlju nima tranzita plina v druge države članice, njena letna bruto poraba plina je manj kot 2 Mtoe in manj kot 5 % njene skupne porabe primarne energije izvira iz plina.

Luksemburg, Slovenija in Švedska zagotovijo redna testiranja trga za naložbe v infrastrukturo na pregleden, natančen in nediskriminatoren način ter rezultate teh testov objavijo. Komisijo obvestijo o vseh spremembah pogojev iz navedenega pododstavka. Izjema iz prvega pododstavka se ne uporablja več, kadar vsaj eden od navedenih pogojev ni več izpolnjen.

Luksemburg, Slovenija in Švedska do 3. decembra 2018 Komisiji predložijo poročilo, v katerem opišejo stanje v zvezi z zadevnimi pogoji iz navedenega pododstavka in obete za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 tega člena, ob upoštevanju ekonomskega vpliva izpolnjevanja infrastrukturnih standardov, rezultatov preverjanja trga ter razvoja trga plina in projektov plinske infrastrukture v regiji. Na podlagi poročila in če so zadevni pogoji iz prvega pododstavka še vedno izpolnjeni, lahko Komisija sprejme odločitev, da se izvzetje lahko uporablja še nadaljnja štiri leta. V primeru pozitivne odločitve se postopek iz tega pododstavka po štirih letih ponovi.

Člen 5
Standard oskrbe

1.Pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva, ki jih določi, zahteva, da sprejmejo ukrepe za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v državi članici v vsakem od naslednjih primerov:

(a)izredne temperature v sedemdnevnem koničnem obdobju, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;

(b)vsaj 30-dnevno obdobje izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;

(c)vsaj 30-dnevno obdobje v primeru motenj v posamezni največji plinski infrastrukturi v povprečnih zimskih razmerah.

Države članice najpozneje do 31. marca 2017 Komisijo priglasijo svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev, količino plina, ki ga letno porabijo zaščiteni odjemalci, in delež, ki ga predstavljajo v skupni letni končni porabi plina v navedeni državi članici. Kadar država članica v svojo opredelitev zaščitenih odjemalcev vključi kategorije iz točke (a) ali (b) člena 2(1), v priglasitvi Komisiji navede količine plina, ki ga porabijo odjemalci iz navedenih kategorij, in delež, ki ga vsaka od navedenih skupin odjemalcev predstavlja v smislu letne končne porabe plina.

Pristojni organ določi podjetja plinskega gospodarstva iz prvega pododstavka in jih navede v preventivnem načrtu ukrepov. Vsi novi ukrepi, predvideni za zagotovitev standarda oskrbe, so v skladu s postopkom iz člena 8(4).

Države članice lahko izpolnijo obveznosti iz prvega pododstavka tako, da plin nadomestijo z drugačnim virom energije v takšnem obsegu, da je dosežena ista raven zaščite.

2.Vsak povišani standard oskrbe, ki preseže 30-dnevno obdobje iz točk (b) in (c) odstavka 1, ali vsaka dodatna obveznost, uvedena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom, temelji na oceni tveganja iz člena 6, je upoštevan oz. upoštevana v preventivnem načrtu ukrepov in:

(a)je skladen oz. skladna s členom 3(6);

(b)ne sme negativno vplivati na zmožnost drugih držav članic, da svoje zaščitene odjemalce oskrbujejo v skladu s tem členom v primeru izrednih razmer na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni Unije, ter

(c)je ob izrednih razmerah na regionalni ravni ali ravni Unije skladen oz. skladna z merili iz člena 11(5).

Utemeljitev skladnosti ukrepov iz prvega pododstavka s pogoji iz navedenega odstavka se vključi v preventivni načrt ukrepov. Poleg tega so vsi novi ukrepi iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz člena 8(4).

3.Po obdobjih, ki jih opredeli pristojni organ v skladu z odstavkoma 1 in 2 ali ob bolj resnih pogojih, kot so tisti iz odstavka 1, si pristojni organi in podjetja plinskega gospodarstva prizadevajo čim dlje zagotavljati oskrbo s plinom, zlasti zaščitenih odjemalcev.

4.Obveznosti podjetij plinskega gospodarstva v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe iz tega člena so nediskriminatorne in ne pomenijo nepotrebnega bremena za navedena podjetja.

5.Podjetjem plinskega gospodarstva se dovoli, da izpolnijo svoje obveznosti iz tega člena na regionalni ravni ali ravni Unije, kadar je to ustrezno. Pristojni organi ne zahtevajo, da se standardi iz tega člena izpolnijo na podlagi infrastrukture, ki se nahaja zgolj na njihovem ozemlju.

6.Pristojni organi zagotovijo, da se pogoji za oskrbo zaščitenih odjemalcev določijo brez poseganja v normalno delovanje notranjega energetskega trga ter po ceni, ki upošteva tržno vrednost oskrbe.

Člen 6
Ocena tveganja

1.Pristojni organi vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, skupaj na regionalni ravni opravijo oceno vseh tveganj, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe s plinom. Ocena vključuje vsa zadevna tveganja, kot so naravne nesreče ter tehnološka, poslovna, socialna, politična in druga tveganja. Ocena tveganja se opravi:

(a)z uporabo standardov, navedenih v členih 4 in 5. Ocena tveganja opisuje izračun formule N–1 na nacionalni ravni in vključuje izračun formule N–1 na regionalni ravni. V oceni tveganja so zajete tudi uporabljene predpostavke, vključno s tistimi za izračun formule N–1 na regionalni ravni, ter potrebni podatki za tak izračun. Izračunu formule N–1 na nacionalni ravni se priloži simulacija motenj v posamezni največji infrastrukturi s hidravličnim modelom ter izračun formule N–1, ob upoštevanju količin plina v skladiščih pri 30 % in 100 % celotne zmogljivosti;

(b)ob upoštevanju vseh ustreznih nacionalnih in regionalnih okoliščin, zlasti velikosti trga, konfiguracije omrežja, dejanskih tokov, vključno s tokovi iz zadevne države članice, možnosti fizičnega toka plina v obe smeri, vključno z morebitno potrebo po posledični okrepitvi prenosnega sistema, obstoječe proizvodnje in skladiščenja ter vloge plina v mešanicah energetskih virov, zlasti pri daljinskem ogrevanju, proizvodnji električne energije in dejavnostih industrijskih sektorjev, ter dejavnikov varnosti in kakovosti plina;

(c)z izvajanjem različnih scenarijev izjemno velikega povpraševanja po plinu in motenj v oskrbi, ob upoštevanju preteklih dogodkov, verjetnosti, letnega časa, pogostosti in trajanja njihovega pojava ter ob oceni njihovih morebitnih posledic, kot so:

(i)motnje v infrastrukturi, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe, zlasti v infrastrukturi za prenos plina, skladiščih ali terminalih za UZP, vključno z največjo infrastrukturo, opredeljeno za izračun formule N–1, in

(ii)motnje v oskrbi s strani dobaviteljev iz tretjih držav ter, kadar je to primerno, geopolitična tveganja;

(d)s prepoznavanjem medsebojnega vpliva in povezanosti tveganj med državami članicami v regiji in z drugimi državami članicami, kot je primerno, vključno med drugim pri medsebojnih povezavah, čezmejni oskrbi, čezmejnem dostopu do skladišč in dvosmerne zmogljivosti;

(e)ob upoštevanju največje zmogljivosti medsebojne povezave na vsaki vstopni in izstopni točki na meji ter različne ravni napolnjenosti skladišč.

2.Pristojni organi v vsaki regiji se dogovorijo o mehanizmu sodelovanja za izvedbo ocene tveganja v roku iz odstavka 5 tega člena. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja za izvajanje ocene tveganja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje ocene tveganja in posodobitve ocene tveganja. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi ocene tveganja, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo.

Vsak pristojni organ v okviru dogovorjenih mehanizmov sodelovanja eno leto pred rokom za priglasitev ocene tveganja posreduje in posodobi vse potrebne nacionalne podatke, potrebne za pripravo ocene tveganja, zlasti za izvajanje različnih scenarijev iz točke (c) odstavka 1.

3.Ocena tveganja se pripravi v skladu s predlogo v Prilogi IV. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog.

4.Podjetja plinskega gospodarstva, industrijski odjemalci plina, zadevna združenja, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, ter države članice in nacionalni regulativni organ, kadar slednji ni pristojni organ, sodelujejo s pristojnimi organi in na zahtevo zagotovijo vse potrebne podatke za oceno tveganja.

5.Ko vse države članice v regiji enkrat dosežejo dogovor o oceni tveganja, se Komisiji ta ocena prvič priglasi najpozneje do 1. septembra 2018. Ocena tveganja se posodobi vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve. Ocena tveganja upošteva doseženi napredek pri naložbah, potrebnih za doseganje infrastrukturnega standarda iz člena 4, in težave, značilne za posamezne države, s katerimi se države soočajo pri izvajanju novih alternativnih rešitev. Prav tako gradi na izkušnjah, pridobljenih s simulacijo načrtov za izredne razmere iz člena 9(2).

6.ENTSO za plin do 1. novembra 2017 po vsej Uniji izvede simulacijo scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi. Scenarije opredeli ENTSO za plin v posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin. Pristojni organi ENTSO za plin predložijo potrebne podatke za simulacije, kot so vrednosti konične obremenitve, proizvodna zmogljivost in ukrepi na strani povpraševanja. Pristojni organi upoštevajo rezultate simulacij za pripravo ocen tveganja, preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Simulacija scenarijev motenj v oskrbi in infrastrukturi, izvedena po vsej Uniji, se posodablja vsaka štiri leta, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodobitve.

Člen 7
Priprava preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere

1.Pristojni organi držav članic vsake regije, kot so navedene v Prilogi I, po posvetovanju s podjetji plinskega gospodarstva, zadevnimi organizacijami, ki predstavljajo interese gospodinjstev in industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije, in nacionalnimi regulativnimi organi, kadar to niso pristojni organi, skupaj pripravijo:

(a)preventivni načrt ukrepov, ki vključuje ukrepe za odpravljanje ali ublažitev tveganj, ugotovljenih v regiji, vključno s tveganji izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu z oceno tveganja, izvedeno na podlagi člena 6 in v skladu s členom 8, ter

(b)načrt za izredne razmere, ki vključuje ukrepe za odpravljanje ali ublažitev učinka motenj v oskrbi s plinom v regiji, vključno z dogodki izključno nacionalnih razsežnosti, v skladu s členom 9.

2.Pristojni organi se v vsaki regiji o mehanizmu sodelovanja dogovorijo dovolj zgodaj, da se lahko pripravijo načrti in omogočijo priglasitve teh načrtov in posodobljenih načrtov.

Ukrepe, ki so potrebni za odpravljanje in ublažitev tveganj izključno nacionalne razsežnosti, ter ukrepe, ki jih je treba sprejeti za odpravljanje ali ublažitev učinka dogodkov, ki jih je zaradi njihovega omejenega obsega treba obravnavati samo na nacionalni ravni, pripravi vsak pristojni organ v regiji in jih vključi v načrte, pripravljene na regionalni ravni. Takšni nacionalni ukrepi na noben način ne ovirajo učinkovitosti ukrepov na regionalni ravni. Vsak pristojni organ prav tako določi področja za regionalno sodelovanje in morebitne skupne ukrepe. Nacionalni ukrepi se skupaj s predlogi za regionalno sodelovanje posredujejo drugim pristojnim organom v regiji eno leto pred rokom za priglasitev načrtov.

Pristojni organi koordinacijski skupini za plin redno poročajo o napredku, doseženem pri pripravi in sprejetju preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere. Pristojni organi koordinacijski skupini za plin zlasti poročajo o dogovorjenem mehanizmu sodelovanja 18 mesecev pred iztekom roka za sprejetje in posodobitev načrtov. Komisija lahko ima podporno vlogo ves čas pri pripravi načrtov, zlasti pri vzpostavitvi mehanizma sodelovanja. Če pristojni organi v regiji ne dosežejo dogovora o mehanizmu sodelovanja, lahko Komisija predlaga mehanizem sodelovanja za navedeno regijo. Zagotovijo redno spremljanje izvajanja takih načrtov.

3.Preventivni načrt ukrepov in načrt za izredne razmere se pripravita v skladu s predlogami iz Priloge V. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 18 za spremembo navedenih predlog.

4.Preventivne načrte ukrepov in načrte za izredne razmere vse države članice v regiji sprejmejo, objavijo in priglasijo Komisiji najpozneje do 1. marca 2019. Priglasitev načrtov se pošlje takrat, ko jih sprejmejo vse države članice v regiji. Komisija koordinacijsko skupino za plin obvesti, da so ji bili priglašeni načrti, ki jih objavi na spletni strani Komisije.

5.V štirih mesecih po priglasitvi s strani pristojnih organov Komisija navedene načrte ustrezno oceni, ob upoštevanju medsebojnega strokovnega pregleda in stališč, izraženih v koordinacijski skupini za plin. Priloga VI se uporablja za postopek izvajanja medsebojnih strokovnih pregledov.

Komisija izda mnenje pristojnim organom v regiji s priporočilom, naj pregledajo zadeven preventivni načrt ukrepov ali načrt za izredne razmere, če se šteje, da za načrt velja eno od naslednjega:

(a)ni učinkovit pri blažitvi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja;

(b)ni skladen z ocenjenimi scenariji tveganja ali načrti druge regije;

(c)lahko izkrivlja konkurenco ali ovira delovanje notranjega energetskega trga;

(d)ni v skladu z določbami te uredbe ali drugimi določbami prava Unije;

(e)ogroža zanesljivost oskrbe s plinom drugih držav članic ali Unije kot celote.

6.V treh mesecih po priglasitvi mnenja Komisije iz odstavka 4 zadevni pristojni organi priglasijo spremenjen načrt Komisiji ali Komisijo obvestijo o razlogih, zaradi katerih se s priporočili ne strinjajo.

V primeru nestrinjanja se lahko Komisija v treh mesecih po odgovoru pristojnih organov odloči zahtevati spremembo zadevnega načrta. Pristojni organi sprejmejo in objavijo načrt v treh mesecih od priglasitve odločitve Komisije.

7.Treba je ohraniti zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

8.Preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere, pripravljeni na podlagi Uredbe (EU) št. 994/2010 in po potrebi posodobljeni, ostanejo v veljavi, dokler niso prvič uvedeni preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere iz odstavka 1.

Člen 8
Vsebina preventivnih načrtov ukrepov

1.Preventivni načrt ukrepov zajema:

(a)rezultate ocene tveganja in povzetek obravnavanih scenarijev, kot je določeno v točki (c) člena 6(1);

(b)opredelitev zaščitenih odjemalcev v vsaki državi članici v regiji in informacije iz drugega pododstavka člena 5(1);

(c)ukrepe, količine in zmogljivost, ki so potrebni za izpolnitev infrastrukturnega standarda in standarda oskrbe v vsaki državi članici znotraj regije, kot je določeno v členih 4 in 5, vključno, kadar je to primerno, do katere mere je mogoče z ukrepi na strani povpraševanja zadostno in pravočasno kompenzirati motnje v oskrbi iz člena 4(2), določitev posamezne največje plinske infrastrukture skupnega interesa v primeru uporabe člena 4(3), potrebne količine plina na kategorijo zaščitenih odjemalcev in na scenarij iz člena 5(1) ter vse povišane standarde oskrbe iz člena 5(2), vključno z utemeljitvijo izpolnjevanja pogojev iz člena 5(2) in opisom mehanizma za začasno zmanjšanje vsakega morebitnega povišanega standarda oskrbe ali dodatne obveznosti v skladu s členom 12;

(d)obveznosti, ki jih imajo podjetja plinskega gospodarstva in drugi ustrezni organi ter bi verjetno lahko imela učinek na zanesljivost oskrbe s plinom, kot je obveznost za varno delovanje plinskega sistema;

(e)druge preventivne ukrepe, namenjene obravnavi tveganj, ugotovljenih v oceni tveganja, kot so na primer tisti, ki se nanašajo na potrebo po okrepitvi medsebojne povezave med sosednjimi državami članicami, in možnost, da se zagotovi raznovrstnost plinskih poti in virov oskrbe, če je primerno, za obravnavo ugotovljenih tveganj, z namenom vzdrževanja oskrbe vseh odjemalcev s plinom v čim večji meri;

(f)informacije o ekonomskem učinku, učinkovitosti in uspešnosti ukrepov, zajetih v načrtu, vključno z obveznostmi iz točke (k);

(g)opis učinkov ukrepov, zajetih v načrtu o delovanju notranjega energetskega trga in nacionalnih trgov, vključno z obveznostmi iz točke (k);

(h)opis učinka ukrepov na okolje in odjemalce,

(i)mehanizme, ki se uporabljajo za sodelovanje z drugimi državami članicami, vključno z mehanizmi za pripravo in izvajanje preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere;

(j)informacije o obstoječih in prihodnjih medsebojnih povezavah, vključno s tistimi, ki omogočajo dostop do plinskega omrežja Unije, čezmejnih pretokih, čezmejnem dostopu do skladišč in obratov za UZP ter dvosmerni zmogljivosti, zlasti v izrednih razmerah;

(k)informacije o vseh obveznostih javnih služb, povezanih z zanesljivostjo oskrbe s plinom.

2.V preventivnem načrtu ukrepov, zlasti ukrepih za izpolnjevanje infrastrukturnega standarda iz člena 4, se upošteva desetletni razvojni načrt omrežja za celotno Unijo, ki ga izdela ENTSO za plin v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009.

3.Preventivni načrt ukrepov temelji zlasti na tržnih ukrepih in ne obremenjuje neupravičeno podjetij plinskega gospodarstva oz. nima negativnega učinka na delovanje notranjega trga s plinom.

4.Države članice izvedejo oceno učinka vseh preventivnih netržnih ukrepov, ki se sprejmejo po začetku veljavnosti te uredbe, vključno z ukrepi za uskladitev s standardom oskrbe iz člena 5(1) in ukrepi za povišan standard oskrbe iz člena 5(2). Taka ocena učinka zajema vsaj naslednje:

(a)učinek predlaganega ukrepa na razvoj nacionalnega trga plina in konkurenčnost na nacionalni ravni;

(b)učinek predlaganih ukrepov na notranji trg plina;

(c)možni učinek na zanesljivost oskrbe s plinom v sosednjih državah članicah, zlasti za tiste ukrepe, ki bi lahko zmanjšali likvidnost na regionalnih trgih ali omejili tokove v sosednje države članice;

(d)stroške in koristi ukrepov, ki se ocenijo na podlagi alternativnih tržnih ukrepov;

(e)oceno nujnosti in sorazmernosti ukrepa v primerjavi z možnimi tržnimi ukrepi;

(f)odprtost ukrepa, da se zagotovijo enake možnosti za vse udeležence na trgu;

(g)strategija postopnega opuščanja, pričakovano trajanje predvidenega ukrepa in ustrezen pregled časovnega načrta.

Analizo iz točk (a) in (b) opravijo nacionalni regulativni organi.

5.Oceno učinka in sprejete ukrepe objavi pristojni organ in jih priglasi Komisiji. Komisija v štirih mesecih od priglasitve sprejme odločitev in lahko od držav članic zahteva, da spremenijo sprejete ukrepe. Navedeni rok začne teči na dan po prejemu popolne priglasitve. Rok se lahko podaljša s soglasjem Komisije in države članice.

Komisija lahko sprejme odločitev, s katero zahteva spremembo ali umik ukrepa, kadar:

(a)je verjetno, da ukrep lahko izkrivlja notranji trg Unije;

(b)je verjetno, da ukrep lahko izkrivlja razvoj nacionalnega trga plina;

(c)ukrep ni potreben ali sorazmeren za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe ali

(d)je verjetno, da ukrep lahko ogrozi zanesljivost oskrbe v drugih državah članicah.

Sprejeti ukrep začne veljati šele, ko ga odobri Komisija ali je bil spremenjen v skladu z odločitvijo Komisije.

6.Preventivni načrt ukrepov se posodobi vsaka štiri leta po 1. marcu 2019, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodabljanje ali na zahtevo Komisije. Posodobljeni načrti odražajo posodobljeno oceno tveganja in rezultate testov, opravljenih v skladu s členom 9(2). Za posodobljen načrt se uporablja člen 7(3) do (7).

Člen 9
Vsebina načrta za izredne razmere

1.Načrt za izredne razmere:

(a)temelji na stopnjah krize iz odstavka 10(1);

(b)določa vlogo in odgovornost podjetij plinskega gospodarstva in industrijskih odjemalcev plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, ob upoštevanju različnega obsega njihove prizadetosti v primeru motenj v oskrbi s plinom, njihovo sodelovanje s pristojnimi organi ter, kadar je primerno, z nacionalnimi regulativnimi organi na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);

(c)določa vlogo in odgovornosti pristojnih organov in drugih organov, ki so jim bile dodeljene naloge iz člena 3(2) na vsaki stopnji krize, opredeljeni v členu 10(1);

(d)zagotovi, da imajo podjetja plinskega gospodarstva ter industrijski odjemalci plina, vključno z zadevnimi proizvajalci električne energije, dovolj priložnosti, da se odzovejo na vsaki stopnji krize;

(e)po potrebi opredeli ukrepe in dejavnosti za ublažitev morebitnega učinka motenj v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje in na oskrbo z električno energijo, proizvedeno iz plina;

(f)podrobno določa postopke in ukrepe, ki jih je treba izpeljati na posamezni stopnji krize, vključno z ustreznimi shemami informacijskih tokov;

(g)določa kriznega upravitelja ali skupino in njuno vlogo;

(h)ugotavlja prispevek tržnih ukrepov pri obvladovanju razmer na stopnji pripravljenosti in ublažitvi razmer na stopnji izrednih razmer;

(i)ugotavlja prispevek netržnih ukrepov, ki se načrtujejo ali izvajajo za stopnjo izrednih razmer, in ocenjuje, v kolikšni meri je uporaba takih netržnih ukrepov potrebna za obvladovanje krize. Ocenijo se posledice netržnih ukrepov in opredelijo postopki za njihovo izvajanje. Netržni ukrepi se uporabijo samo, ko tržni mehanizmi sami ne morejo več zagotoviti oskrbe, zlasti zaščitenih odjemalcev, ali za uporabo člena 12;

(j)opisuje mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami na vsaki stopnji krize;

(k)podrobno določa obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti in stopnji izrednih razmer;

(l)opisuje obstoječe tehnične ali pravne ureditve, s katerimi se prepreči, da bi neupravičeno porabili plin nezaščiteni odjemalci, ki so priključeni na distribucijsko ali prenosno omrežje za plin;

(m)opisuje obstoječe tehnične in finančne ureditve za uporabo solidarnostne obveznosti, določene v členu 12;

(n)določa seznam predhodno opredeljenih ukrepov za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s poslovnimi sporazumi med strankami, udeleženimi v takšnih ukrepih, in kompenzacijskimi mehanizmi za podjetja plinskega gospodarstva, kadar je ustrezno, ob upoštevanju zaupnosti občutljivih podatkov. Takšni ukrepi lahko obsegajo čezmejne sporazume med državami članicami in/ali podjetji plinskega gospodarstva.

2.Ukrepe, dejavnosti in postopke iz načrta za izredne razmere je treba testirati vsaj dvakrat med njihovimi rednimi štiriletnimi posodobitvami, navedenimi v odstavku 3. Države članice za testiranje načrta za izredne razmere v skladu z načrtom za izredne razmere simulirajo scenarije z visokim in srednjim učinkom ter odzive v realnem času. Pristojni organi predložijo rezultate testov koordinacijski skupini za plin.

3.Načrt za izredne razmere se posodobi vsaka štiri leta po 1. marcu 2019, razen če okoliščine zahtevajo pogostejše posodabljanje ali na zahtevo Komisije. Posodobljeni načrti odražajo posodobljeno oceno tveganja in ugotovitve testov, opravljenih v skladu z odstavkom 2. Za posodobljen načrt se uporablja člen 7(3) do (7).

4.Načrt za izredne razmere v primeru izrednih razmer zagotavlja ohranitev čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, in ne uvede kakršnega koli ukrepa, ki neupravičeno omejuje pretok plina čez mejo.

Člen 10
Razglasitev krize

1.Tri stopnje krize so naslednje:

(a)stopnja zgodnjega opozarjanja (zgodnje opozarjanje): ko so na voljo konkretne, resne in zanesljive informacije, da lahko nastopi dogodek, zaradi katerega bi verjetno prišlo do znatnega poslabšanja stanja oskrbe in zaradi katerega bi bila uvedena stopnja pripravljenosti ali stopnja izrednih razmer; stopnja zgodnjega opozarjanja se lahko aktivira z mehanizmom za zgodnje opozarjanje;

(b)stopnja pripravljenosti (pripravljenost): ko pride do motenj v oskrbi ali do izjemno velikega povpraševanja po plinu, kar privede do znatnega poslabšanja stanja oskrbe, vendar trg še lahko obvlada te motnje ali povpraševanje brez uporabe netržnih ukrepov;

(c)stopnja izrednih razmer (izredne razmere): v primeru izjemno velikega povpraševanja po plinu, večjih motenj v oskrbi ali drugega znatnega poslabšanja stanja oskrbe in v primeru, da so bili izvedeni vsi zadevni tržni ukrepi, vendar oskrba s plinom ne more zadostiti preostalemu povpraševanju po plinu, zato je treba dodatno uvesti netržne ukrepe, zlasti da se zagotovi oskrba zaščitenih odjemalcev s plinom v skladu s členom 5.

2.Ko pristojni organ razglasi katero od stopenj krize iz odstavka 1, o tem nemudoma obvesti Komisijo in ji zagotovi vse potrebne informacije, zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. V primeru izrednih razmer, v katerih bi bilo treba za pomoč zaprositi Unijo in države članice, pristojni organ zadevne države članice nemudoma obvesti Center Komisije za usklajevanje nujnega odziva.

3.Ko pristojni organ razglasi izredne razmere, sprejme predhodno opredeljene ukrepe, kot so določeni v njegovem načrtu za izredne razmere, in nemudoma obvesti Komisijo in pristojne organe v regiji zlasti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti. V ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah lahko pristojni organ sprejme ukrepe, ki odstopajo od načrta za izredne razmere. Pristojni organ nemudoma obvesti Komisijo in pristojne organe v regiji o vseh takih ukrepih ter jih utemelji.

4.Države članice, zlasti pa pristojni organi, zagotovijo, da:

(a)niso sprejeti ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili pretok plina na notranjem trgu;

(b)niso sprejeti ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici, ter

(c)se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

5.Komisija čim prej, v vsakem primeru pa v petih dneh od prejema informacij pristojnega organa iz odstavka 2, preveri, ali je razglasitev izrednih razmer upravičena v skladu s točko (c) odstavka 1 ter ali sprejeti ukrepi čim bolj ustrezajo tistim iz načrta za izredne razmere, podjetjem plinskega gospodarstva ne nalagajo nepotrebnega bremena in so v skladu z odstavkom 4. Komisija lahko na zahtevo pristojnega organa, podjetij plinskega gospodarstva ali na lastno pobudo od pristojnega organa zahteva, da ukrepe spremeni, kadar so v nasprotju s pogoji iz prvega stavka tega odstavka. Komisija lahko od pristojnega organa tudi zahteva, da odpravi razglasitev izrednih razmer, kadar meni, da ni upravičena ali ni več upravičena v skladu s točko (c) odstavka 1.

Pristojni organ v treh dneh po priglasitvi zahteve Komisije ukrepe spremeni in spremembe priglasi Komisiji ali pa Komisijo obvesti o razlogih, zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V tem primeru lahko Komisija v treh dneh svojo zahtevo spremeni ali umakne ali skliče sestanek s pristojnim organom ali, kadar je ustrezno, s pristojnimi organi ali, kadar meni, da je potrebno, s koordinacijsko skupino za plin z namenom obravnave tega vprašanja. Komisija predloži natančno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo ukrepa. Pristojni organ v celoti upošteva stališče Komisije. Kadar se končna odločitev pristojnega organa razlikuje od stališča Komisije, pristojni organ predloži obrazložitev takšne odločitve.

Člen 11
Odzivi ob izrednih razmerah na regionalni ravni in ravni Unije

1.Komisija lahko razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije na zahtevo pristojnega organa, ki je razglasil izredne razmere in po preverjanjih v skladu s členom 10(5). Na zahtevo vsaj dveh pristojnih organov, ki sta razglasila izredne razmere, in po preverjanjih v skladu s členom 10(5) ter kadar so razlogi za te izredne razmere med seboj povezani, Komisija razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije, kot je ustrezno. V vsakem primeru Komisija s sredstvi komunikacije, ki so za razmere najprimernejši, zbere stališča in v celoti upošteva vse zadevne podatke drugih pristojnih organov. Ko Komisija oceni, da osnova za izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije ne upravičuje več razglasitve izrednih razmer, razglasi konec izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije. Komisija v vsakem primeru odločitev obrazloži in o njej obvesti Svet.

2.Komisija skliče sestanek koordinacijske skupine za plin, čim razglasi izredne razmere na regionalni ravni ali ravni Unije. Med izrednimi razmerami na regionalni ravni ali ravni Unije lahko Komisija na zahtevo vsaj treh držav članic omeji sodelovanje v koordinacijski skupini za plin na predstavnike držav članic in pristojnih organov za celotno trajanje enega sestanka ali del sestanka.

3.Ob izrednih razmerah na regionalni ravni ali ravni Unije Komisija usklajuje ukrepe pristojnih organov, pri čemer v celoti upošteva ustrezne informacije in rezultate posvetovanja koordinacijske skupine za plin. Komisija zlasti:

(a)zagotovi izmenjavo informacij;

(b)zagotovi doslednost in učinkovitost ukrepov na ravni držav članic in regionalni ravni glede na raven Unije;

(c)usklajuje ukrepe v zvezi s tretjimi državami.

4.Komisija lahko skliče skupino za krizno upravljanje, ki jo sestavljajo krizni upravitelji, navedeni v členu 9(1)(g), iz držav članic, ki jih zadevajo izredne razmere. Komisija lahko v soglasju s kriznimi upravitelji k sodelovanju povabi druge zainteresirane strani. Komisija zagotovi, da je koordinacijska skupina za plin redno obveščena o delu, ki ga opravlja skupina za krizno upravljanje.

5.Države članice, zlasti pa pristojni organi, zagotovijo, da:

(a)niso sprejeti ukrepi, ki bi kadar koli neupravičeno omejili tok plina znotraj notranjega trga, zlasti tok plina do prizadetih trgov;

(b)niso sprejeti ukrepi, ki bi lahko resno ogrozili oskrbo s plinom v drugi državi članici, ter

(c)se ohrani možnost čezmejnega dostopa do infrastrukture v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, kolikor je to tehnično in varnostno izvedljivo, v skladu z načrtom za izredne razmere.

6.Kadar Komisija na zahtevo pristojnega organa ali podjetja plinskega gospodarstva ali na lastno pobudo oceni, da je v primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije ukrep države članice ali pristojnega organa oziroma ravnanje podjetja plinskega gospodarstva v nasprotju z odstavkom 5, od te države članice ali pristojnega organa zahteva, naj ukrep spremeni ali sprejme ukrep, ki bo zagotovil skladnost z odstavkom 5, ter jo obvesti o razlogih za to. Pri tem je treba ustrezno upoštevati potrebo po nenehnem varnem delovanju plinskega sistema.

Država članica ali pristojni organ v treh dneh po obvestilu o zahtevi Komisije spremeni svoj ukrep in obvesti Komisijo ali pa Komisiji predloži razloge, zaradi katerih se z zahtevo ne strinja. V tem primeru lahko Komisija v treh dneh svojo zahtevo spremeni ali umakne ali za obravnavo tega vprašanja skliče sestanek z državo članico ali pristojnim organom in, kadar meni, da je potrebno, s koordinacijsko skupino za plin. Komisija predloži natančno obrazložitev za vsako zahtevano spremembo ukrepa. Država članica ali pristojni organ v celoti upošteva stališče Komisije. Kadar se končna odločitev pristojnega organa ali države članice razlikuje od stališča Komisije, pristojni organ ali država članica predloži obrazložitev takšne odločitve.

7.Komisija po posvetovanju s koordinacijsko skupino za plin vzpostavi stalni seznam rezervnih članov delovne skupine za spremljanje, ki jo sestavljajo strokovnjaki industrije in predstavniki Komisije. Ta delovna skupina za spremljanje lahko po potrebi deluje zunaj Unije ter v sodelovanju s tretjimi državami dobaviteljicami in tranzitnimi tretjimi državami spremlja pretok plina v Unijo in poroča o njem.

8.Pristojni organ Centru Komisije za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) zagotovi vse podatke o vsaki potrebi po pomoči. ERCC oceni splošni položaj in svetuje o pomoči, ki jo je treba zagotoviti najbolj prizadetim državam članicam in, kadar je primerno, tretjim državam.

Člen 12
Solidarnost

1.Kadar država članica razglasi stopnjo krize v skladu s členom 10(1), se vsak povišani standard oskrbe ali dodatna obveznost, uvedena za podjetja plinskega gospodarstva v drugih državah članicah v skladu s členom 5(2), začasno zniža na raven, določeno v členu 5(1).

2.Dokler oskrba gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državi članici, ki je razglasila izredne razmere, ni zadovoljiva kljub izvajanju ukrepa iz odstavka 1, se oskrba s plinom odjemalcev, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in sistemi za daljinsko ogrevanje, v katerikoli drugi državi članici, neposredno povezani z državo članico, ki je razglasila izredne razmere, ne nadaljuje v obsegu, ki je potreben za oskrbo gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in sistemov za daljinsko ogrevanje v državah članicah, ki so razglasile izredne razmere.

Prvi pododstavek se uporablja za osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje v obsegu, ki je zajet v opredelitvi zaščitenih odjemalcev v zadevni državi članici.

3.Pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, tako da se s plinom, s katerim se ne oskrbujejo odjemalci, ki niso gospodinjstva, osnovne socialne službe in naprave za daljinsko ogrevanje na njihovem ozemlju v razmerah iz odstavka 2, lahko oskrbujejo države članice v izrednih razmerah, opisanih v istem odstavku, za oskrbo gospodinjstev, osnovnih socialnih služb in naprav za daljinsko ogrevanje v navedeni državi članici.

4.O tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah za uporabo odstavka 3 se dogovorijo države članice, ki so med seboj neposredno povezane, ter te ureditve opišejo v načrtih za izredne razmere svojih regij. Take ureditve lahko med drugim zajemajo cene plina, ki se uporabljajo, uporabo povezovalnih plinovodov, vključno z dvosmerno zmogljivostjo, količine plina in kritje stroškov kompenzacije. Tržni ukrepi, kot so dražbe, so primernejši za izvajanje obveznosti iz odstavka 3. Če se tehnične, pravne in finančne ureditve, potrebne za uporabo odstavka 3, spremenijo, se načrt za izredne razmere ustrezno posodobi.

5.Odstavek 2 se uporablja od 1. marca 2019.

6.    Če države članice ne dosežejo dogovora o potrebnih tehničnih, pravnih in finančnih ureditvah, lahko Komisija predlaga okvir za takšne ukrepe v svojem mnenju in sklepu o načrtih.

Člen 13
Izmenjava informacij

1.Zadevna podjetja plinskega gospodarstva v izrednih razmerah pristojnemu organu dnevno zagotavljajo zlasti naslednje informacije:

(a)dnevne napovedi povpraševanja in ponudbe plina za naslednje tri dni;

(b)dnevni pretok plina na vseh čezmejnih vstopnih in izstopnih točkah ter na vseh točkah, ki proizvodni obrat, skladišče ali terminal za UZP povezujejo z omrežjem, v milijon kubičnih metrih na dan (mcm/d);

(c)obdobje, izraženo v dnevih, za katero se predvideva, da je mogoče zagotoviti oskrbo zaščitenih odjemalcev s plinom.

2.V primeru izrednih razmer na regionalni ravni ali ravni Unije ima Komisija pravico od pristojnega organa zahtevati, naj ji brez odlašanja zagotovi vsaj:

(a)informacije iz odstavka 1;

(b)informacije o ukrepih, ki jih pristojni organ namerava izvesti in jih je že izvedel za ublažitev izrednih razmer, ter informacije o njihovi učinkovitosti;

(c)zahteve po dodatnih ukrepih, ki naj jih izvedejo drugi pristojni organi;

(d)ukrepe, ki so bili izvedeni na zahtevo drugih pristojnih organov.

3.Pristojni organ po izrednih razmerah Komisiji čim prej, najpozneje pa šest tednov po odpravi izrednih razmer, predloži podrobno oceno izrednih razmer in učinkovitosti izvedenih ukrepov, vključno z oceno ekonomskega učinka izrednih razmer, učinka na sektor električne energije ter pomoči, ki je bila zagotovljena Uniji in njenim državam članicam ali je bila od njih prejeta. Ta ocena se da na razpolago koordinacijski skupini za plin in se upošteva v posodobitvah preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere.

Komisija analizira ocene pristojnih organov in o rezultatih svoje analize v zbirni obliki obvesti države članice, Evropski parlament in koordinacijsko skupino za plin.

4.V ustrezno utemeljenih okoliščinah, ne glede na razglasitev izrednih razmer, lahko pristojni organ od podjetij plinskega gospodarstva zahteva, da zagotovijo informacije iz odstavka 1 ali dodatne informacije, potrebne za oceno splošnega stanja oskrbe s plinom v državi članici ali drugih državah članicah, vključno s pogodbenimi informacijami. Komisija lahko od pristojnih organov zahteva informacije, ki jih predložijo podjetja plinskega gospodarstva.

5.Kadar Komisija meni, da je oskrba s plinom v regiji ali Uniji kot celoti prizadeta ali bi lahko bila prizadeta, lahko od pristojnih organov zahteva, da zberejo in ji predložijo informacije, potrebne za oceno stanja oskrbe s plinom v Uniji. Komisija lahko s svojo oceno seznani koordinacijsko skupino za plin.

6.Da lahko pristojni organi in Komisija ocenijo stanje zanesljivosti oskrbe na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije, podjetja plinskega gospodarstva:

(a)zadevnim pristojnim organom priglasijo naslednje podrobnosti pogodb o oskrbi s plinom, ki trajajo več kot eno leto:

(i)trajanje pogodbe;

(ii)skupne letne pogodbene količine in povprečne mesečne količine;

(iii)največje dnevne pogodbene količine v primeru pripravljenosti ali izrednih razmer;

(iv)pogodbeno dogovorjena prevzemna mesta;

(v)najmanjše dnevne, mesečne in letne količine plina;

(vi)pogoje za prekinitev oskrbe s plinom;

(b)pristojnim organom in Komisiji priglasijo o pogodbah o oskrbi s plinom, takoj po sklenitvi ali spremembi takih pogodb, ki trajajo dlje od enega leta in so sklenjene ali spremenjene po [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe] ter ki posamezno ali skupaj z drugimi pogodbami z istim dobaviteljem ali njegovimi povezanimi podjetji zagotavljajo več kot 40 % letne porabe zemeljskega plina v zadevni državi članici. Obveznost priglasitve se ne uporablja za spremembe, ki se nanašajo samo na cene plina. Obveznost priglasitve se uporablja tudi za vse trgovinske sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom.

Pristojni organ podatke iz točke (a) prvega pododstavka priglasi Komisiji vsako leto do konca septembra.

7.V ustrezno utemeljenih okoliščinah, kadar pristojni organ ali Komisija meni, da pogodba o oskrbi s plinom, ki ni zajeta v odstavku 6(b) tega člena, lahko vpliva na zanesljivost oskrbe države članice, regije ali Unije kot celote, lahko pristojni organ države članice, v kateri deluje podjetje plinskega gospodarstva, ki je sklenilo pogodbo, ali Komisija od podjetja plinskega gospodarstva zahteva, da predloži pogodbo za oceno njenega učinka na zanesljivost oskrbe. Zahteva lahko zajema tudi katere koli druge poslovne sporazume, ki se nanašajo na izvedbo pogodbe o oskrbi s plinom.

8.Pristojni organ upošteva informacije, prejete na podlagi tega člena, pri pripravi ocene tveganja, preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ali njihove posodobitve. Komisija lahko sprejme sklep, s katerim od pristojnega organa zahteva spremembo načrtov na podlagi informacij, ki jih prejme na podlagi tega člena.

9.Pristojni organi in Komisija ohranijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 14
Koordinacijska skupina za plin

1.Zaradi lažjega usklajevanja ukrepov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom, se ustanovi koordinacijska skupina za plin. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, zlasti njihovih pristojnih organov, ter Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija), ENTSO za plin ter predstavniški organi zadevne industrije in zadevnih odjemalcev. Komisija ob posvetovanju z državami članicami sprejme odločitev o sestavi skupine in zagotovi, da je popolnoma reprezentativna. Komisija predseduje skupini. Skupina sprejme svoj poslovnik.

2.S koordinacijsko skupino za plin se opravijo posvetovanja, Komisiji pa pomaga zlasti pri naslednjih vprašanjih:

(a)zanesljivosti oskrbe s plinom, kadar koli in zlasti v primeru izrednih razmer;

(b)vseh informacijah, ki so pomembne za zanesljivost oskrbe s plinom na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije;

(c)najboljših praksah in možnih smernicah za vse udeležene strani;

(d)ravneh zanesljivosti oskrbe, referenčnih merilih in metodologijah ocenjevanja;

(e)scenarijih ukrepanja na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni Unije in testiranjih pripravljenosti;

(f)ocenah preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere ter izvajanju ukrepov iz teh načrtov;

(g)usklajevanju ukrepov za reševanje izrednih razmer znotraj Unije s tretjimi državami, ki so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, ter z drugimi tretjimi državami;

(h)pomoči, ki jo potrebujejo najbolj prizadete države.

3.Komisija redno sklicuje sestanke koordinacijske skupine za plin in ji predloži podatke, ki jih je prejela od pristojnih organov, pri čemer ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

Člen 15
Sodelovanje s pogodbenicami Energetske skupnosti

1.Drugi odstavek člena 3(2), člen 3(6), člen 4(3), (4) in (6), člen 5(2), točka (d) člena 6(1), točki (b) in (e) člena 7(5), točke (e), (g), (i) člena 8(1), točki (b) in (c) člena 8(4), točki (j) in (m) člena 9(1), člen 9(4), člen 10(4), člen 11(5) in člen 12 uvajajo obveznosti za države članice do pogodbenic Energetske skupnosti, pri katerih se uporablja naslednji postopek:

(a)Ministrski svet Energetske skupnosti sprejme in vključi to uredbo v Energetsko skupnost s skupnim aktom o zanesljivosti oskrbe, ki uvaja vzajemne obveznosti na strani pogodbenic Energetske skupnosti v odnosih z državami članicami, 

(b)pogodbenica Energetske skupnosti izvaja skupni akt in o celovitem izvajanju ustrezno obvešča sekretariat Energetske skupnosti, vključno z zahtevo za uporabo tega odstavka na svoji strani, in

(c)sekretariat Energetske skupnosti o izvajanju in zahtevi obvesti Komisijo v potrditev možnosti za uporabo vzajemnih obveznosti med pogodbenico Energetske skupnosti, ki je predložila zahtevo, in državami članicami.

Komisija po obvestilu sekretariata Energetske skupnosti sprejme odločitev, s katero potrdi možnost uporabe vzajemnih obveznosti med državami članicami in pogodbenico Energetske skupnosti v zvezi z uporabo tega odstavka in z navedbo datuma, od katerega se te medsebojne obveznosti uporabljajo.

2.    Ko Komisija sprejme odločitev iz odstavka 1, so predstavniki zadevne pogodbenice Energetske skupnosti povabljeni, da se udeležijo sestankov koordinacijske skupine za plin, kadar se razpravlja o zadevah, ki neposredno vplivajo na to pogodbenico in spadajo na področje uporabe odstavka 1.

Člen 16
Spremljanje, ki ga izvaja Komisija

Komisija stalno spremlja ukrepe za zanesljivost oskrbe s plinom ter redno poroča koordinacijski skupini za plin.

Komisija na podlagi ocene iz člena 7(5), kadar je to primerno, pripravi sklepne ugotovitve o možnih načinih za izboljšanje zanesljivosti oskrbe na ravni Unije ter Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe, po potrebi vključno s priporočili za izboljšanje te uredbe.

Člen 17
Priglasitve

Ocene tveganja, preventivni načrti ukrepov in načrti za izredne razmere ter vsi ostali dokumenti se Komisiji priglasijo elektronsko prek platforme CIRCABC (Komunikacijski in informacijski center Evropske komisije za uprave, podjetja in državljane).

Vsa korespondenca v zvezi s priglasitvijo se pošlje elektronsko.

Člen 18
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se Komisiji podeli v skladu s pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6(3) in 7(3) se Komisiji podeli za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.Prenos pooblastila iz členov 6(3) in 7(3) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členoma 6(3) in 7(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od priglasitve tega akta Evropskemu parlamentu in Svetu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 19
Odstopanje

Ta uredba se ne uporablja na Malti in Cipru, dokler na njunih ozemljih ni oskrbe s plinom. Za Malto in Ciper morajo biti obveznosti, ki so določene v naslednjih določbah, in odločitve, ki sta jih navedeni državi članici upravičeni sprejeti v skladu z njimi, izpolnjene oz. sprejete v določenem roku od dneva prve oskrbe s plinom na njunih ozemljih:

(a)za točko (1) drugega odstavka člena 2, člen 3(2), člen 6(6) in točko (a) člena 13(6): 12 mesecev;

(a)za člen 5(1): 18 mesecev;

(b)za člen 7(4): 24 mesecev;

(c)za člen 4(4): 36 mesecev;

(d)za člen 4(1): 48 mesecev.

Člen 20
Razveljavitev

Uredba (EU) št. 994/2010 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge VIII. 

Člen 21
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, COM(2014) 330 final.

(2) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki, COM(2015) 80 final.

(3) Koridorski pristop pomeni, da bi morale vse države članice vzdolž prenosnega plinovodna oceniti vse možne koristi tudi zunaj svojih meja za stalni povratni tok plina v plinovodu.

(4) https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/SWD%202014%20325%20Implementation%20of%20the%20Gas%20SoS%20Regulation%20en.pdf .

(5) Vir: Evropska komisija

(6) Glej seznam sodelujočih:
https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/List%20of%20stakeholders%20FOR%20PUBLICATION%20-%20updated%2018%2006.pdf .

(7) Study on the role of gas storage in internal market and in ensuring security of supply (Študija o vlogi skladiščenja plina na notranjem trgu in zagotavljanju zanesljivosti oskrbe), ki so jo za GD za energetiko pripravili REF4E, Mercados, E-Bridge. https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/REPORT-Gas%20Storage-20150728.pdf .

(8) Economic analysis of costs and benefits of different approaches to enhancing the bargaining power of EU buyers in the wholesale markets of natural gas (Ekonomska analiza stroškov in koristi različnih pristopov h krepitvi pogajalske moči kupcev EU na veleprodajnih trgih zemeljskega plina) Komisija bo študijo objavila na svoji spletni strani.

(9) Hidravlični izračun je rezultat simulacije z uporabo matematičnega modela, ki opisuje transport plina v omrežju (nacionalnem ali regionalnem), ob upoštevanju njegove topologije in fizikalnih lastnosti. Model upošteva omejitve glede pritiska na prevzemnih mestih in profile povpraševanja. Na podlagi simulacije scenarija N–1 s hidravličnim modelom je mogoče ugotoviti, ali lahko plin, ki je na voljo v sistemu, doseže vsa prevzemna mesta v primeru motenj v največji plinski infrastrukturi.

(10) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL EU L 115, 25.4.2013, str. 39).

(11) UL C […], […], str. […].

(12) UL C […], […], str. […].

(13) COM(2014) 654 final.

(14) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki, COM(2015) 80 final.

(15) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(16) Direktiva 2008/114/ES dne 8. decembra 2008 o ugotavljanju in določanju evropske kritične infrastrukture ter o oceni potrebe za izboljšanje njene zaščite (UL L 345, 23.12.2008, str. 75).

(17) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL EU L 115, 25.4.2013, str. 39).

(18) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).

(19) Uredba Komisije (EU) št. 312/2014 z dne 26. marca 2014 o vzpostavitvi kodeksa omrežja za izravnavo odstopanj za plin v prenosnih omrežjih (UL L 91, 27.3.2014, str. 15).

(20) Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 24).

(21) Direktiva 2009/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2003/55/ES (UL L 211, 14.8.2009, str. 94).

(22) Uredba (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L 211, 14.8.2009, str. 36).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.2.2016

COM(2016) 52 final

PRILOGE

k

PREDLOGU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010

{SWD(2016) 25 final}
{SWD(2016) 26 final}

PRILOGE

k

PREDLOGU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010

PRILOGA I

Regionalno sodelovanje

Regije iz člena 3(7) so:

–severozahodna: Združeno kraljestvo in Irska,

–severna in južna Zahodna Evropa: Belgija, Francija, Luksemburg, Španija, Nizozemska in Portugalska,

–južni plinski koridor: Bolgarija, Grčija in Romunija,

–osrednjevzhodna: Češka republika, Nemčija, Poljska in Slovaška,

–jugovzhodna: Avstrija, Hrvaška, Madžarska, Italija in Slovenija,

–baltski energetski trg I (BEMIP I): Estonija, Finska, Latvija in Litva,

–baltski energetski trg II (BEMIP II): Danska in Švedska,

–Ciper,

–Malta, če ni povezana z drugo državo članico. Če je Malta medsebojno povezana z drugo državo članico, se šteje, da spada v regijo navedene države članice.

PRILOGA II

Izračun formule N–1

1.Definicija formule N–1

Formula N–1 kaže tehnično zmogljivost plinske infrastrukture, kot je opredeljena v členu 2(1)(18) Uredbe (ES) št. 715/2009, za zadostitev celotnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v primeru prekinitve na posamezni največji plinski infrastrukturi na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih. 

Plinska infrastruktura zajema prenosno plinsko omrežje vključno s povezovalnimi plinovodi ter proizvodne obrate, obrate za UZP in skladišča na območju izračuna.

Tehnična zmogljivost vse ostale razpoložljive plinske infrastrukture mora biti v primeru prekinitve na posamezni največji plinski infrastrukturi najmanj enaka vsoti celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih.

Rezultati formule N–1, ki se izračuna, kot je prikazano spodaj, morajo biti najmanj enaki 100 %.

2.Izračun formule N–1

, N – 1 ≥ 100 %

Parametri za izračun morajo biti jasno opisani in utemeljeni.

Za izračun EPm je treba posredovati podroben seznam vstopnih točk in njihovo individualno zmogljivost.

3.Opredelitev parametrov formule N–1:

„Območje izračuna“ pomeni geografsko območje, za katerega se izračuna formula N–1, kot določi pristojni organ.

Opredelitev na strani povpraševanja 

„Dmax“ pomeni celotno dnevno povpraševanje po plinu (v mcm/d) na območju izračuna na dan izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se po statistični verjetnosti pojavlja enkrat v 20 letih.

Opredelitve na strani ponudbe 

„EPm“: tehnična zmogljivost vstopnih točk (v mcm/d), razen proizvodnih obratov, obratov za UZP in skladišč, zajetih v Pm, LNGm in Sm, pomeni vsoto tehnične zmogljivosti vseh vstopnih točk na meji, ki lahko zagotavljajo oskrbo s plinom na območju izračuna;

„Pm“: največja tehnična proizvodna zmogljivost (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične proizvodne zmogljivosti vseh obratov za proizvodnjo plina, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna;

„Sm“: največja tehnična zmogljivost dobave skladišč (v mcm/d) pomeni vsoto največje dnevne tehnične zmogljivosti praznjenja vseh skladišč, ki se lahko zagotovi na vstopnih točkah na območju izračuna ob upoštevanju njihovih fizičnih značilnosti;

„LNGm“: največja tehnična zmogljivost obrata za UZP (v mcm/d) pomeni vsoto največjih dnevnih tehničnih zmogljivosti dobave obratov za UZP na območju izračuna ob upoštevanju kritičnih elementov, kot so praznjenje, sistemske storitve, prehodno skladiščenje in ponovno uplinjanje UZP ter tehnična zmogljivost dobave v sistem;

„Im“: pomeni tehnično zmogljivost posamezne največje plinske infrastrukture (v mcm/d) z največjo zmogljivostjo za oskrbo območja izračuna. Ko je na skupno pridobivalno ali dobavno plinsko infrastrukturo priključenih več plinskih infrastruktur, ki ne morejo delovati ločeno, se te infrastrukture štejejo za eno samo posamezno plinsko infrastrukturo.

4.Izračun formule N–1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja

, N – 1 ≥ 100 %

Opredelitev na strani povpraševanja

„Deff“ pomeni delež Dmax (v mcm/d), ki je lahko v primeru prekinitve v oskrbi zadostno in pravočasno pokrit s tržnimi ukrepi na strani povpraševanja v skladu s členom 8(1)(c) in členom 4(2).

5.Izračun formule N–1 na regionalni ravni

Območje izračuna iz točke 3 se razširi na ustrezno regionalno raven. Uporabljajo se regije, navedene v Prilogi I. Za izračun formule N–1 na regionalni ravni se uporabi posamezna največja plinska infrastruktura skupnega interesa. Posamezna največja plinska infrastruktura skupnega interesa za regijo je največja plinska infrastruktura v regiji, ki neposredno ali posredno prispeva k oskrbi držav članic te regije s plinom in se opredeli v oceni tveganja.

Izračun N–1 na regionalni ravni lahko nadomesti izračun N–1 na nacionalni ravni le, če je v skladu s skupno oceno tveganja največja posamezna plinska infrastruktura skupnega interesa zelo pomembna za oskrbo vseh zadevnih držav članic.

Za izračune iz člena 6(1) se uporablja največja posamezna plinska infrastruktura skupnega interesa za regije, kot so navedene v Prilogi I.

PRILOGA III

Stalna dvosmerna zmogljivost

1.Za omogočanje ali okrepitev dvosmerne zmogljivosti na povezovalnem plinovodu oziroma za pridobitev ali podaljšanja izvzetja iz navedene obveznosti sistemski operaterji prenosnega omrežja na obeh straneh svojim pristojnim organom (zadevnim pristojnim organom) po posvetovanju z vsemi sistemskimi operaterji prenosnih omrežij vzdolž celotnega koridorja oskrbe s plinom predložijo:

(a)predlog za stalno dvosmerno zmogljivost v zvezi s povratnim tokom (fizična zmogljivost povratnega toka) ali

(b)zahtevo za izvzetje iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti.

To predložijo najpozneje do 1. decembra 2018 za vse povezovalne plinovode, ki so obstajali ob začetku veljavnosti te uredbe, za nove povezovalne plinovode pa po končani fazi izdelave študije izvedljivosti, toda pred začetkom faze izdelave podrobnega tehničnega projekta.

2.Predlog za omogočanje ali povečanje zmogljivosti povratnega toka ali zahteva za odobritev ali podaljšanje izvzetja temelji na oceni tržnega povpraševanja, projekciji povpraševanja in ponudbe, študiji izvedljivosti, stroških zmogljivosti povratnega toka, vključno s potrebno okrepitvijo prenosnega sistema, in koristih za zanesljivost oskrbe, upoštevati pa mora tudi, kako utegne zmogljivost povratnega toka prispevati k doseganju infrastrukturnega standarda iz člena 4. Predlog mora vsebovati tudi analizo stroškov in koristi, pripravljeno na podlagi metodologije v skladu s členom 11 Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 1 .

3.Zadevni pristojni organi se po prejemu predloga ali zahteve za izvzetje o predlogu ali zahtevi za izvzetje nemudoma posvetujejo s pristojnimi organi vzdolž koridorja oskrbe s plinom, Agencijo in Komisijo. Organi, s katerimi je bilo opravljeno posvetovanje, lahko podajo mnenje v štirih mesecih od prejema predloga za posvetovanje.

4.Zadevni pristojni organi v dveh mesecih od poteku roka iz točke 3 na podlagi ocene tveganja, informacij iz točke 2, mnenj, prejetih po posvetovanjih v skladu s točko 3 in ob upoštevanju zanesljivosti oskrbe s plinom in prispevka k notranjemu trgu plina sprejmejo skupno odločitev, s katero:

(a)sprejme predlog za zmogljivost povratnega toka; taka odločitev mora vsebovati analizo stroškov in koristi, čezmejno porazdelitev stroškov, roke za izvedbo in ureditev za nadaljnjo uporabo;

(b)se odobri ali podaljša začasno izvzetje za največ štiri leta, če je iz analize stroškov in koristi, vključene v odločitvi, razvidno, da zmogljivost povratnega toka ne bi okrepila zanesljivosti oskrbe nobene države članice vzdolž koridorja oskrbe s plinom, ali če bi naložbeni stroški bistveno presegali možne koristi za zanesljivost oskrbe;

(c)se od sistemskega operaterja prenosnega omrežja zahteva, da svoj predlog ali zahtevo za izvzetje spremeni ali ponovno predloži.

5.Zadevni pristojni organi svojo skupno odločitev nemudoma predložijo pristojnim organom vzdolž koridorja oskrbe s plinom, Agenciji in Komisiji, vključno z mnenji, ki so jih prejeli po posvetovanjih v skladu s točko 4.

6.Pristojni organi držav članic vzdolž koridorja oskrbe s plinom lahko v dveh mesecih od prejema skupne odločitve predstavijo svoje ugovore zoper njo ter jih posredujejo pristojnim organom, ki so jih sprejeli, Agenciji in Komisiji. Ugovori se lahko nanašajo samo na dejstva in oceno, predvsem na čezmejno porazdelitev stroškov, o kateri ni bilo opravljeno posvetovanje v skladu s točko 4.

7.Agencija v treh mesecih od prejema skupne odločitve v skladu s točko 5 poda mnenje o vseh elementih skupne odločitve ob upoštevanju morebitnih ugovorov in mnenje posreduje vsem pristojnim organom vzdolž koridorja oskrbe s plinom in Evropski komisiji.

8.Komisija lahko v štirih mesecih od prejema mnenja Agencije v skladu s točko 7 sprejme sklep, s katerim zahteva spremembe skupne odločitve.

9.Če zadevni pristojni organi ne morejo sprejeti skupne odločitve do roka iz točke 4, o tem na dan poteka roka obvestijo Agencijo in Komisijo. Agencija v dveh mesecih od prejema tega obvestila sprejme mnenje s predlogom, v katerem so zajeti vsi elementi skupne odločitve, navedeni v točki 4, ter to mnenje posreduje zadevnim pristojnim organom in Komisiji.

10.Komisija v štirih mesecih od prejema mnenja Agencije v skladu s točko 9 sprejme sklep, v katerem so zajeti vsi elementi skupne odločitve, navedeni v točki 4, in v katerem je upoštevano navedeno mnenje. Če Komisija zahteva dodatne informacije, začne štirimesečno obdobje teči z dnem, na katerega prejme zahtevane informacije v celoti. S soglasjem vseh zadevnih pristojnih organov se lahko navedeno obdobje podaljša še za dva meseca.

11.Komisija, pristojni organi in sistemski operaterji prenosnih omrežij ohranijo zaupnost poslovno občutljivih podatkov.

12.Izvzetje iz obveznosti omogočanja dvosmerne zmogljivosti v skladu z Uredbo (EU) št. 994/2010 ostane v veljavi do 1. decembra 2018, razen če poteče že prej.

PRILOGA IV

Predloga za oceno tveganja

Predloga se izpolni v angleščini.

Splošne informacije

–Države članice v regiji

–Ime pristojnih organov, ki sodelujejo pri pripravi te ocene tveganja 2

1.Opis sistema

1.1.Na kratko opišite regionalni plinski sistem, opis naj vsebuje:

(a)glavne številčne podatke o porabi plina 3 : končno letno porabo plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev 4 , konično obremenitev (skupno in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)opis delovanja plinskega sistema v regiji: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v regijo in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrate za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd. Kolikor je pomembno za države članice v regiji, sistem L-plina;

(c)razčlenitev izvorov uvoza plina za vsako državo izvora 5 ;

(d)opis vloge skladišč, ki so pomembna za regijo, vključno s čezmejnim dostopom:

(1)skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(2)največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(e)opis vloge domače proizvodnje v regiji:

(1)vrednost proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(2)največja dnevna proizvodna zmogljivost;

(f)opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek celotne proizvodne zmogljivosti).

1.2.Podajte kratek opis plinskega sistema za vsako državo članico, ki naj vsebuje:

(a)glavne številčne podatke o porabi plina: končno letno porabo plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev, konično obremenitev (mcm/d);

(b)opis delovanja plinskega sistema na nacionalni ravni, vključno z infrastrukturo (kolikor ni že opisana v točki 1.1(b)). Če je primerno, vključite sistem L-plina;

(c)navedbo ključne infrastrukture, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe;

(d)razčlenitev izvorov uvoza plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora;

(e)opis vloge skladiščenja v državi članici, v katerem navedite tudi:

(1)skladiščno zmogljivost (skupno in razpoložljivo) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(2)največjo dnevno zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(a)opis vloge domače proizvodnje, v katerem navedite tudi:

(1)vrednost proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(2)največjo dnevno proizvodno zmogljivost;

(a)opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupno (MWe) in kot odstotek celotne proizvodne zmogljivosti).

2.Infrastrukturni standard (člen 4)

Opišite, kako je zagotovljena skladnost z infrastrukturnim standardom, vključno z glavnimi vrednostmi, ki se uporabljajo za formulo N–1, alternativnimi možnostmi za zagotavljanje skladnosti z njo (s sosednjimi državami članicami, ukrepi na strani povpraševanja) in obstoječimi dvosmernimi zmogljivostmi.

2.1.Regionalna raven

Formula N–1:

(a)navedba največje posamezne plinske infrastrukture skupnega interesa v regiji;

(b)izračun formule N–1 na regionalni ravni;

(c)opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(d)navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah).

2.2.Nacionalna raven (opišite za vsako državo članico v regiji)

(a)Formula N–1:

(1)navedba največje posamezne infrastrukture;

(2)izračun formule N–1 na nacionalni ravni;

(3)opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(4)navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

(5)pojasnite rezultate izračuna formule N–1 ob upoštevanju ravni skladiščenja pri 30 % in 100 % njihove skupne zmogljivosti;

(6)z uporabo hidravličnega modela pojasnite glavne rezultate simulacije scenarija N–1;

(7)če se je tako odločila država članica, izračun formule N–1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja:

–izračun formule N–1 v skladu s točko 5 Priloge II;

–opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 2.2(a)(3));

–navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

–pojasnite tržne ukrepe na strani povpraševanja, ki so bili ali bodo sprejeti za nadomestitev motenj v oskrbi, in njihov pričakovani učinek (Deff);

(8)če so se tako dogovorili pristojni organi sosednjih držav članic, skupen izračun standarda N–1:

–izračun formule N–1 v skladu s točko 5 Priloge II;

–opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od številčnih vrednosti, opisanih v točki 2.2(a)(3));

–navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

–pojasnite dogovorjene ureditve za zagotavljanje skladnosti z obveznostjo N–1;

(a)dvosmerna zmogljivost:

(1)navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(2)navedite ureditve za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(3)navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 4(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

3.Določitev tveganj

Opišite vire tveganj, ki bi lahko negativno vplivali na zanesljivost oskrbe s plinom v zadevni državi članici in/ali regiji, njihovo verjetnost in posledice.

Nepopoln seznam vrst virov tveganja:

politični:

–motnje v oskrbi s plinom iz tretjih držav iz različnih razlogov,

–politični nemiri (v državi izvora ali tranzitni državi),

–vojna/državljanska vojna (v državi izvora ali tranzitni državi),

–terorizem;

tehnološki:

–eksplozije/požari,

–požari (znotraj določenega objekta),

–puščanje,

–pomanjkljivo vzdrževanje,

–okvara opreme (neuspel zagon, okvara med delovanjem itd.),

–pomanjkanje električne energije (ali drugega vira energije),

–okvara IKT (okvara strojne ali programske opreme, internet, težave s sistemom za nadzor, vodenje in zbiranje podatkov (SCADA) itd.),

–kibernetski napad,

–učinek izkopnih del (kopanje, zabijanje pilotov), zemeljska dela itd.,

poslovni/tržni/finančni:

–dogovori z dobavitelji iz tretjih držav,

–poslovni spor,

–infrastruktura, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe, je pod nadzorom subjektov iz tretjih držav, kar bi lahko med drugim pomenilo tveganje premajhnega obsega naložb, onemogočanja razpršenosti ali nespoštovanja zakonodaje Unije,

–nestanovitnost cen,

–premajhen obseg naložb,

–nenadna, nepričakovana konična obremenitev,

–druga tveganja, ki bi lahko povzročila slabe strukturne rezultate;

socialni:

–stavke (v različnih sorodnih sektorjih, v sektorju plina, pristaniščih, prometu itd.),

–sabotaža,

–vandalizem,

–kraja;

naravni:

–potresi,

–plazovi,

–poplave (močno deževje, reke),

–viharji (na morju),

–snežni plazovi,

–izredne vremenske razmere,

–požari (zunaj objekta, npr. v gozdovih, na travnikih v bližini itd.);

3.1.Regionalna raven

(a)Navedite pomembne vire tveganja v regiji, vključno z njihovo verjetnostjo in učinkom, ter medsebojni vpliv in povezanost tveganj z drugimi državami članicami, kot je primerno.

(b)Opišite merila, po katerih je bilo določeno, ali je sistem izpostavljen visokim/nesprejemljivim tveganjem.

(c)Sestavite seznam pomembnih scenarijev tveganja v skladu z viri tveganja ter opišite, kako ste jih izbrali.

(d)Navedite, v kolikšni meri so bili upoštevani scenariji, ki jih je pripravil ENTSO za plin.

3.2.Nacionalna raven (kolikor je pomembno)

(a)Navedite pomembne vire tveganja za državo članico, vključno z njihovo verjetnostjo in učinkom.

(b)Opišite merila, po katerih je bilo določeno, ali je sistem izpostavljen visokim/nesprejemljivim tveganjem.

(c)Sestavite seznam pomembnih scenarijev tveganja v skladu z viri tveganja in njihovo verjetnostjo ter opišite, kako ste jih izbrali.

4.Analiza tveganja in ocena

Analizirajte sklop pomembnih scenarijev tveganja iz točke 3. Simulacija scenarijev tveganja naj vsebuje tudi obstoječe ukrepe za zanesljivost oskrbe, kot sta med drugim standard N–1 in standard oskrbe. Za vsak scenarij tveganja:

(a)podrobno opišite scenarij tveganja, vključno z vsemi predpostavkami in morebitnimi metodologijami, ki so podlaga za izračun;

(b)podrobno opišite rezultate izvedenih simulacij, vključno s količinsko določitvijo vplivov (npr. prostornina nedobavljenega plina, socialno-gospodarski vplivi, vplivi na daljinsko ogrevanje, vplivi na proizvodnjo električne energije.

5.Sklepne ugotovitve

Opišite glavne rezultate ocene tveganja, navedite tudi, pri katerih scenarijih je potrebno nadaljnje ukrepanje.

PRILOGA V

Predloge za načrte

Predloge se izpolnijo v angleščini.

Predloga za preventivni načrt ukrepov

Splošne informacije

–Države članice v regiji

–Ime pristojnih organov, ki sodelujejo pri pripravi tega načrta 6

1.Opis sistema

1.1.Na kratko opišite regionalni plinski sistem, opis naj vsebuje:

(a)glavne številčne podatke o porabi plina 7 : končno letno porabo plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev 8 , konično obremenitev (skupno in razčlenitev po kategorijah odjemalcev v mcm/d);

(b)opis delovanja plinskega sistema v regiji: glavni tokovi (vstopni/izstopni/tranzitni), zmogljivost vstopnih/izstopnih točk v regijo in iz nje ter za vsako državo članico, vključno s stopnjo izkoriščenosti, obrati za UZP (največja dnevna zmogljivost, stopnja izkoriščenosti in režim dostopa) itd. Kolikor je pomembno za države članice v regiji, sistem L-plina;

(c)razčlenitev izvorov uvoza plina za vsako državo izvora 9 ;

(d)opis vloge skladišč, ki so pomembna za regijo, vključno s čezmejnim dostopom:

(1)skladiščna zmogljivost (skupna in razpoložljiv plin) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(2)največja dnevna zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(e)opis vloge domače proizvodnje v regiji:

(1)vrednost proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(2)največjo dnevno proizvodno zmogljivost;

(f)opis vloge plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot alternativna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti) ter soproizvodnjo (skupna (MWe) in kot odstotek celotne proizvodne zmogljivosti).

1.2.Podajte kratek opis plinskega sistema za vsako državo članico, ki naj vsebuje:

(a)glavne številčne podatke o porabi plina: končno letno porabo plina (bcm) in razčlenitev po vrstah odjemalcev, konično obremenitev (mcm/d);

(b)opišite delovanje plinskega sistema na nacionalni ravni, vključno z infrastrukturo (kolikor ni že opisana v točki 1.1(b)). Če je primerno, vključite sistem L-plina;

(c)navedite ključno infrastrukturo, ki je pomembna za zanesljivost oskrbe;

(d)razčlenitev izvorov uvoza plina na nacionalni ravni za vsako državo izvora;

(e)opišite vlogo skladiščenja v državi članici, v opisu navedite tudi:

(1)skladiščno zmogljivost (skupno in razpoložljivo) v primerjavi s povpraševanjem med kurilno sezono;

(2)največjo dnevno zmogljivost praznjenja pri različnih ravneh napolnjenosti (idealno pri polnem skladišču in na ravni ob koncu sezone);

(f)opišite vlogo domače proizvodnje v regiji, v opisu navedite tudi:

(1)vrednost proizvodnje glede na končno letno porabo plina;

(2)največjo dnevno proizvodno zmogljivost;

(g)opišite vlogo plina v proizvodnji električne energije (npr. pomembnost, vloga kot nadomestna možnost za obnovljive vire energije), vključno s plinsko proizvodno zmogljivostjo (skupno (MWe) in kot odstotek skupne proizvodne zmogljivosti ter soproizvodnjo (skupna (MWe) in kot odstotek celotne proizvodne zmogljivosti).

2.Povzetek ocene tveganja

Na kratko opišite rezultate ocene tveganja, ki je bila izvedena v skladu s členom 6, v opisu navedite tudi:

(a)seznam ocenjenih scenarijev, kratek opis predpostavk, ki je bil uporabljen pri vsakem, ter ugotovljena tveganja/pomanjkljivosti;

(b)glavne ugotovitve ocene tveganja.

3.Infrastrukturni standard (člen 4)

Opišite, kako je zagotovljena skladnost z infrastrukturnim standardom, vključno z glavnimi vrednostmi, ki se uporabljajo za formulo N–1, alternativnimi možnostmi za zagotavljanje skladnosti z njo (s sosednjimi državami članicami, ukrepi na strani povpraševanja) in obstoječimi dvosmernimi zmogljivostmi:

3.1.Regionalna raven

Formula N–1:

(a)navedba največje posamezne plinske infrastrukture skupnega interesa v regiji;

(b)izračun formule N–1 na regionalni ravni;

(c)opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(d)navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah).

3.2.Nacionalna raven

(a)Formula N–1:

(1)navedba največje posamezne infrastrukture;

(2)izračun formule N–1 na nacionalni ravni;

(3)opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (npr. za EPm navedite zmogljivost vseh vstopnih točk, ki so bile upoštevane v okviru tega parametra);

(4)navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

(5)če se je tako odločila država članica, izračun formule N–1 z uporabo ukrepov na strani povpraševanja:

–izračun formule N–1 v skladu s točko 5 Priloge II,

–opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 3.2(a)(3)),

–navedite morebitne uporabljene metodologije za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

–pojasnite tržne ukrepe na strani povpraševanja, ki so bili ali bodo sprejeti za nadomestitev motenj v oskrbi, in njihov pričakovani učinek (Deff);

(6)če so se tako dogovorili pristojni organi sosednjih držav članic, skupen izračun standarda N–1:

–izračun formule N–1 v skladu s točko 5 Priloge II,

–opis vrednosti, ki so bile uporabljene za vse elemente formule, vključno z vmesnimi vrednostmi, ki so bile uporabljene pri izračunu (če se razlikujejo od vrednosti, opisanih v točki 3.2(a)(3));

–navedite metodologije in morebitne uporabljene predpostavke za izračun parametrov v formuli (npr. Dmax) (podrobna pojasnila podajte v prilogah);

–pojasnite dogovorjene ureditve za zagotavljanje skladnosti z obveznostjo N–1;

(b)dvosmerna zmogljivost:

(1)navedite povezovalne točke, opremljene z dvosmerno zmogljivostjo, in največjo zmogljivost dvosmernih tokov;

(2)navedite ureditve za uporabo zmogljivosti povratnega toka (npr. prekinljiva zmogljivost);

(3)navedite povezovalne točke, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu s členom 4(4), trajanje izvzetja in razloge, zaradi katerih je bilo odobreno.

4.Skladnost s standardom oskrbe (člen 5)

Tukaj za vsako državo članico opišite ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe ter z morebitnim višjim standardom oskrbe ali dodatno obveznostjo, ki je bila naložena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom:

(a)uporabljena definicija zaščitenih odjemalcev, vključno z zajetimi kategorijami uporabnikov in njihovo letno porabo plina (za vsako kategorijo, neto vrednost in odstotek končne letne nacionalne porabe plina);

(b)količine plina, potrebne za skladnost s standardom oskrbe, v skladu s scenariji iz prvega pododstavka člena 5(1);

(c)zmogljivost, potrebna za skladnost s standardom oskrbe, v skladu s scenariji iz prvega pododstavka člena 5(1);

(d)ukrepi, sprejeti za zagotavljanje skladnosti s standardom oskrbe:

(1)opis ukrepov;

(2)naslovniki;

(3)opišite predhodni sistem spremljanja za skladnost s standardom oskrbe, če je bil uveden;

(4)režim sankcij, če se uporablja;

(5)za vsak ukrep opišite:

–gospodarski učinek, uspešnost in učinkovitost ukrepa,

–učinek ukrepa na okolje,

–učinek ukrepa na odjemalce;

(6)če se uporabljajo netržni ukrepi (za vsak ukrep):

–utemeljite, zakaj je ukrep potreben (npr. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

–utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

–podajte analizo učinka takega ukrepa:

(a)na zanesljivost oskrbe druge države članice,

(b)na nacionalni trg,

(c)na notranji trg;

(7)če so bili ukrepi uvedeni po [OP: Vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe], navedite povezavo do javne ocene učinka ukrepov, izvedene v skladu s členom 8(4);

(e)če je primerno, opišite morebitni višji standard oskrbe ali dodatno obveznost, ki je bila naložena zaradi zanesljivosti oskrbe s plinom:

(1)opis ukrepov;

(2)utemeljite, zakaj je ukrep potreben (tj. zakaj je treba zvišati standard oskrbe in, če se uporabljajo netržni ukrepi, zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

(3)utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je zvišanje standarda oskrbe ali dodatna obveznost najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka in, če se uporabljajo netržni ukrepi, zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

(4)naslovniki;

(5)prizadete količine plina in zmogljivosti;

(6)mehanizem za znižanje na običajne vrednosti v duhu solidarnosti in v skladu s členom 12;

(7)navedite, kako je ta ukrep skladen s pogoji iz člena 5(2).

5.Preventivni ukrepi

Opišite preventivne ukrepe, ki so v veljavi ali ki bodo sprejeti, vključno z ukrepi za L-plin:

(a)za vsako ugotovljeno tveganje opišite vsak sprejeti preventivni ukrep v skladu z oceno tveganja, vključno z opisom:

(1)nacionalne ali regionalne razsežnosti ukrepov;

(2)njihovega gospodarskega učinka, uspešnosti in učinkovitosti;

(3)njihovega učinka na okolje;

(4)njihovega učinka na odjemalce;

kjer je primerno, opišite tudi:

–ukrepe za okrepitev medsebojnih povezav med sosednjimi državami članicami,

–ukrepe za razpršenost poti plina in virov oskrbe,

–ukrepe za zaščito ključne infrastrukture, pomembne za zanesljivost oskrbe v zvezi z nadzorom s strani subjektov v tretji državi (kjer je pomembno, tudi splošne ali sektorske zakone o pregledu naložb, posebne pravice za določene delničarje itd.);

(b)opišite druge ukrepe, ki so bili sprejeti iz drugih razlogov (ne zaradi ocene tveganja), vendar pozitivno vplivajo na zanesljivost oskrbe regije/države članice;

(c)če se uporabljajo netržni ukrepi (za vsak ukrep):

(1)utemeljite, zakaj je ukrep potreben (npr. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

(2)utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

(3)podajte analizo učinka takega ukrepa:

–utemeljite, zakaj je ukrep potreben (npr. zakaj zanesljivosti oskrbe ni mogoče doseči samo s tržnimi ukrepi);

–utemeljite, zakaj je ukrep sorazmeren (tj. zakaj je netržni ukrep najmanj omejevalno sredstvo za dosego predvidenega učinka);

–podajte analizo učinka takega ukrepa:

(a)na zanesljivost oskrbe druge države članice,

(b)na nacionalni trg,

(c)na notranji trg;

(a)pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni ukrepi za povečanje učinkovitosti, tudi na strani povpraševanja;

(b)pojasnite, v kolikšnem obsegu so bili za dosego zanesljivosti oskrbe preučeni obnovljivi viri energije.

6.Drugi ukrepi in obveznosti (npr. varno obratovanje sistema)

Opišite druge ukrepe in obveznosti, naložene podjetjem plinskega gospodarstva in drugim ustreznim organom, ki bi lahko vplivali na zanesljivost oskrbe s plinom, kot so obveznosti glede varnega obratovanja sistema, tudi glede tega, koga bi ta obveznost prizadela, ter količine plina, za katere veljajo. Pojasnite, kdaj natančno in kako bi bili ti ukrepi uporabljeni.

7.Infrastrukturni projekti

(a)Opišite prihodnje infrastrukturne projekte, vključno s projekti skupnega interesa v regiji, vključno s predvidenim rokom za njihovo izvedbo, zmogljivostmi in predvidenim vplivom na zanesljivost oskrbe s plinom v regiji.

(b)Navedite, kako je pri infrastrukturnih projektih upoštevan desetletni načrt za razvoj omrežja po vsej Uniji, ki ga je izdelal ENTSO za plin v skladu s členom 8(10) Uredbe (ES) št. 715/2009.

8.Obveznosti javne službe, povezane z zanesljivostjo oskrbe

Navedite obstoječe obveznosti javne službe, povezane z zanesljivostjo oskrbe, in jih na kratko opišite (podrobnejše informacije podajte v prilogah). Jasno razložite, kdo mora izpolnjevati te obveznosti in kako. Če je primerno, opišite, kako in kdaj bi te obveznosti javne službe začele veljati.

9.Mehanizmi za sodelovanje

(a)Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje med državami članicami v regiji, tudi pri pripravi in izvajanju tega preventivnega načrta ukrepov, načrta za izredne razmere in člena 12.

(b)Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje z drugimi državami članicami zunaj regije pri oblikovanju in sprejetju določb, potrebnih za uporabo člena 12.

10.Posvetovanje z deležniki

V skladu s členom 7(1) opišite mehanizem opravljenih posvetovanj in njihove rezultate za oblikovanje tega načrta in načrta za izredne razmere, ki so potekala s:

(a)podjetji plinskega gospodarstva;

(b)pomembnimi organizacijami, ki zastopajo interese gospodinjstev;

(c)pomembnimi organizacijami, ki zastopajo interese industrijskih odjemalcev plina, vključno s proizvajalci električne energije;

(d)nacionalnim regulativnim organom.

11.Nacionalne posebnosti

Navedite nacionalne okoliščine in ukrepe, pomembne za zanesljivost oskrbe, ki niso bili zajeti v prejšnjih oddelkih tega načrta, vključno z oskrbo z L-plinom, če L-plin ni pomemben na regionalni ravni.

Predloga za načrt za izredne razmere

Splošne informacije

–Države članice v regiji

–Ime pristojnih organov, ki sodelujejo pri pripravi tega načrta 10

1.Opredelitev stopnje krize

(a)Za vsako državo članico navedite organ, ki je pristojen za razglasitev vsake stopnje krize, in za vsak primer posebej postopke, po katerih se je treba pri takih razglasitvah ravnati.

(b)Navedite tudi kazalnike ali parametre, ob upoštevanju katerih se ugotovi, ali bi dogodek lahko povzročil znatno poslabšanje razmer v zvezi z oskrbo, in se sprejme odločitev o razglasitvi določene stopnje krize.

2.Ukrepi, ki se sprejmejo za vsako stopnjo krize 11

2.1.Zgodnje opozarjanje

(a)Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, npr. tako, da:

(1)na kratko opišete ukrepe in glavne akterje, ki sodelujejo pri njih;

(2)če je primerno, opišete postopek za ravnanje;

(3)navedete, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju vplivov dogodka ali k vnaprejšnji pripravi nanj.

(4)opišete pretoke informacij med udeleženimi akterji.

2.2.Stopnja pripravljenosti

(a)Opišite ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, npr. tako, da:

(1)podate kratek opis ukrepov in glavnih akterjev, ki sodelujejo pri njih;

(2)če je primerno, opišete postopek za ravnanje;

(3)navedete, koliko naj bi ukrep prispeval k obvladovanju položaja na stopnji pripravljenosti;

(4)opišete pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(b)Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva na stopnji pripravljenosti.

2.3.Stopnja izrednih razmer

(a)Sestavite seznam predhodno določenih ukrepov na strani ponudbe in povpraševanja za zagotovitev plina v primeru izrednih razmer, vključno s trgovskimi sporazumi med strankami, udeleženimi v takih ukrepih, in po potrebi mehanizme kompenzacij za podjetja plinskega gospodarstva.

(b)Opišite tržne ukrepe, ki se izvedejo na tej stopnji, npr. tako, da za vsak ukrep:

(1)na kratko opišete ukrepe in glavne akterje, ki sodelujejo pri njih;

(2)opišete postopek za ravnanje;

(3)navedete, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi položaja na stopnji pripravljenosti;

(4)opišete pretoke informacij med udeleženimi akterji.

(c)Opišite netržne ukrepe, ki so načrtovani ali ki se izvedejo na stopnji pripravljenosti, tako, da za vsak ukrep:

(1)na kratko opišete ukrepe in glavne akterje, ki sodelujejo pri njih;

(2)podate oceno potrebnosti takega ukrepa za obvladovanje krize, vključno s stopnjo uporabe tega ukrepa;

(3)podrobno opišete postopke za izvedbo ukrepa (npr., kaj bi sprožilo izvajanje tega ukrepa, kdo bi sprejel odločitev);

(4)navedete, koliko naj bi ukrep prispeval k ublažitvi položaja na stopnji pripravljenosti kot dopolnilo tržnim ukrepom;

(5)ocenite druge učinke ukrepa;

(6)utemeljite skladnost ukrepa s pogoji iz člena 10(4);

(7)opišete pretoke informacij med udeleženimi akterji;

(d)Opišite obveznosti poročanja za podjetja plinskega gospodarstva.

3.Posebni ukrepi za električno energijo in daljinsko ogrevanje

(a)Daljinsko ogrevanje:

(1)na kratko navedite verjetni učinek motenj v oskrbi v sektorju daljinskega ogrevanja;

(2)navedite ukrepe in dejavnosti za ublažitev potencialnega vpliva motenj v oskrbi s plinom na daljinsko ogrevanje. V nasprotnem primeru navedite, zakaj sprejetje določenih ukrepov ni primerno.

(b)Oskrba z električno energijo, pridobljeno iz plina:

(1)na kratko navedite verjetni vpliv motenj v oskrbi v sektorju električne energije;

(2)navedite ukrepe in dejavnosti za ublažitev potencialnega vpliva motenj v oskrbi s plinom na sektor električne energije; V nasprotnem primeru navedite, zakaj sprejetje določenih ukrepov ni primerno;

(3)Navedite mehanizme/obstoječe določbe za zagotovitev primernega usklajevanja, vključno z izmenjavo informacij, med glavnimi akterji v sektorjih plina in električne energije, predvsem sistemskimi operaterji prenosnih omrežij na različnih stopnjah krize.

4.Krizni upravitelj ali skupina

Navedite, kdo je krizni upravitelj ali skupina, in opredelite njune naloge.

5.Vloge in odgovornosti različnih akterjev

(a)Za vsako stopnjo krize opredelite vloge in odgovornosti, vključno s sodelovanjem s pristojnimi organi in po potrebi z nacionalnim regulativnim organom:

(1)podjetij plinskega gospodarstva;

(2)industrijskih odjemalcev;

(3)ustreznih proizvajalcev električne energije.

(a)Za vsako stopnjo krize opredelite vloge in odgovornosti pristojnih organov in organov, na katere so bile prenesene naloge.

6.Mehanizmi sodelovanja

(a)Opišite mehanizme, vzpostavljene za sodelovanje znotraj regije in zagotavljanje ustreznega usklajevanja za vsako stopnjo krize. Opišite postopke sprejemanja odločitev za primeren odziv na regionalni ravni za vsako stopnjo krize, če obstajajo in še niso bili opisani v točki 2.

(b)Opišite vzpostavljene mehanizme za sodelovanje z drugimi državami članicami zunaj regije in usklajevanje dejavnosti za vsako stopnjo krize.

7.Solidarnost med državami članicami

(a)Opišite dogovorjene ureditve med državami članicami znotraj regije, s katerimi se zagotavlja uporaba načela solidarnosti iz člena 12.

(b)Opišite dogovorjene ureditve med državami članicami znotraj regije in državami članicami iz drugih regij, s katerimi se zagotavlja uporaba načela solidarnosti iz člena 12.

8.Ukrepi v zvezi z neupravičeno porabo s strani nezaščitenih odjemalcev

Opišite ukrepe, s katerimi je preprečeno, da bi nezaščiteni odjemalci v izrednih razmerah porabljali plin, namenjen zaščitenim odjemalcem. Navedite značaj ukrepa (upravni, tehnični), glavne akterje in postopke, ki jih je treba upoštevati.

9.Testi odziva na izredne razmere

(a)Navedite časovni razpored simulacij odziva na izredne razmere v realnem času.

(b)Navedite sodelujoče akterje, postopke in konkretne scenarije z visokim in srednjim učinkom, za katere se izvede simulacija.

Pri posodobitvah načrta za izredne razmere: na kratko opišite teste, izvedene po predstavitvi zadnjega načrta za izredne razmere, in glavne rezultate. Navedite, kateri ukrepi so bili sprejeti zaradi rezultatov teh testov.

PRILOGA VI

Medsebojni strokovni pregled preventivnih načrtov ukrepov in načrtov za izredne razmere

1.Za vsak priglašeni preventivni načrt ukrepov se izvede medsebojni strokovni pregled, ki ga opravi skupina za medsebojni strokovni pregled.

2.Za vsako regijo se ustanovi po ena skupina za medsebojni strokovni pregled. Vsaka skupina za medsebojni strokovni pregled je sestavljena iz po enega predstavnika največ 5 pristojnih organov in ENTSO za plin ter predstavnika Komisije kot opazovalca. Predstavnike pristojnih organov in ENTSO za plin v skupinah za medsebojni strokovni pregled izbere Komisija, pri čemer upošteva geografsko ravnotežje in vključi vsaj en pristojni organ iz sosednje države članice. Člani skupine za medsebojni strokovni pregled niso člani nobenega pristojnega organa ali drugih organov ali združenj, ki so sodelovala pri pripravi načrtov, za katere se izvaja medsebojni strokovni pregled.

3.Komisija o priglasitvi načrtov obvesti skupino za medsebojni strokovni pregled. Skupina za medsebojni strokovni pregled v dveh mesecih od datuma obvestila v dveh mesecih pripravi poročilo in ga predloži Komisiji. Pred predložitvijo poročila skupina za medsebojni strokovni pregled najmanj enkrat razpravlja o preventivnem načrtu ukrepov in načrtu za izredne razmere s pristojnimi organi, ki so ju pripravili. Komisija poročilo objavi.

4.Koordinacijska skupina za plin ob upoštevanju poročila o medsebojnem strokovnem pregledu razpravlja o preventivnih načrtih ukrepov in načrtih za krizne razmere, da bi zagotovila skladnost med različnimi regijami in Unijo kot celoto.

PRILOGA VII

Seznam netržnih ukrepov za zanesljivost oskrbe s plinom

Pri razvoju akcijskega preventivnega načrta ukrepov in načrta za izredne razmere pristojni organ preuči prispevek naslednjega okvirnega in nepopolnega seznama ukrepov samo v primeru izrednih razmer:

Ukrepi na strani ponudbe:

–uporaba strateških zalog plina,

–predpisana uporaba zalog alternativnih goriv (npr. v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES 12 ),

–predpisana uporaba električne energije, pridobljene iz virov, ki niso plinski,

–predpisano povečanje proizvodnje plina,

–predpisano praznjenje skladišča.

Ukrepi na strani povpraševanja:

–različne stopnje za obvezno zmanjšanje povpraševanja, vključno s:

–predpisano menjavo goriva,

–predpisano uporabo prekinljivih pogodb, kadar se ne uporabljajo v celoti v okviru tržnih ukrepov,

–predpisanim zmanjšanjem stalne obremenitve.

PRILOGA VIII

Korelacijska tabela

(1) Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009 (UL L 115, 25.4.2013, str. 39).

(2) Če je kakšen pristojni organ to nalogo prenesel na drug organ, navedite imena organov, ki v njegovem imenu sodelujejo pri pripravi te ocene tveganja.

(3) Če gre za prvo oceno, naj bodo zajeti podatki za zadnji dve leti. Če gre za posodobitev, naj bodo zajeti podatki za zadnja štiri leta.

(4) Vključno z industrijskimi odjemalci, proizvodnjo električne energije, daljinskim ogrevanjem, gospodinjstvi, storitvami in drugimi (navedite vrsto odjemalcev, ki je zajeta). Navedite tudi obseg porabe zaščitenih odjemalcev.

(5) Opis metodologije, ki je bila uporabljena.

(6) Če je kakšen pristojni organ to nalogo prenesel na drug organ, navedite imena organov, ki v njegovem imenu sodelujejo pri pripravi tega načrta.

(7) Če gre za prvi načrt, naj bodo zajeti podatki za zadnji dve leti. Če gre za posodobitev, naj bodo zajeti podatki za zadnja štiri leta.

(8) Vključno z industrijskimi odjemalci, proizvodnjo električne energije, daljinskim ogrevanjem, gospodinjstvi, storitvami in drugimi (navedite vrsto odjemalcev, ki je zajeta). 

(9) Opis metodologije, ki je bila uporabljena.

(10) Če je kakšen pristojni organ to nalogo prenesel na drug organ, navedite imena organov, ki v njegovem imenu sodelujejo pri pripravi tega načrta.

(11) Navedite regionalne in nacionalne ukrepe.

(12) Direktiva Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L 265, 9.10.2009, str. 9).