EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 11.5.2022

COM(2022) 209 final

2022/0155(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 209 final} - {SWD(2022) 209 final} - {SWD(2022) 210 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Varstvo in skrb za zagotovitev koristi otrok in njihove dobrobiti sta opredeljena kot pravici v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) in členu 24(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) 1 . Odbor Organizacije združenih narodov za pravice otroka je leta 2021 poudaril, da je treba ti pravici enako varovati v digitalnem okolju 2 . Zaščita otrok tako zunaj spleta kot na spletu je ena od prednostnih nalog Unije.

Najmanj vsak peti otrok je žrtev spolnega nasilja v otroštvu 3 . V globalni študiji iz leta 2021 je bilo ugotovljeno, da je bil več kot eden od treh anketirancev v otroštvu pozvan, naj na spletu stori nekaj izrecno spolnega, več kot polovica pa jih je doživela obliko spolne zlorabe otrok na spletu 4 . Pri otrocih s posebnimi potrebami je tveganje, da bodo žrtve spolnega nasilja, še večje: do 68 % deklet in 30 % fantov z intelektualno oviranostjo ali razvojno motnjo bo spolno zlorabljenih pred 18. rojstnim dnem 5 . Posnetki spolne zlorabe otrok na spletu so produkt fizične spolne zlorabe otrok. Zaznavanje in naznanjanje takih posnetkov sta potrebna za preprečevanje njihovega nastanka in razširjanja, ter sta ključni sredstvi za identifikacijo žrtev in nudenje pomoči. Otroci so bili med pandemijo izpostavljeni precej pogostejšim neželenim nagovarjanjem na spletu, vključno z njihovim pridobivanjem za spolne namene. Čeprav so spolna zloraba, spolno izkoriščanje otrok in posnetki spolne zlorabe otrok po vsej EU kriminalizirani z direktivo o boju proti spolni zlorabi otrok 6 , sprejeto leta 2011, je jasno, da v EU trenutno še vedno ni mogoče uspešno zaščititi otrok, da ti ne bi postali žrtve spolne zlorabe, in da zloraba na spletu pomeni specifičen izziv.

Zato je Evropska komisija 24. julija 2020 sprejela strategijo EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok 7 , v kateri je opredeljen celovit odziv na vse večjo grožnjo spolne zlorabe otrok na spletu in zunaj njega, in sicer z izboljšanjem preprečevanja in preiskovanja zlorabe ter pomoči žrtvam. Strategija vključuje osem pobud, katerih cilj je vzpostaviti močan pravni okvir za zaščito otrok in olajšati usklajen pristop številnih akterjev, ki sodelujejo pri zaščiti in podpiranju otrok. Cilj teh pobud je odkriti zakonodajne vrzeli in zagotoviti, da zakonodaja EU omogoča učinkovit odziv, krepi prizadevanja organov kazenskega pregona na nacionalni ravni in ravni EU, državam članicam EU omogoča, da bolje zaščitijo otroke s preprečevanjem, spodbuja prizadevanja industrije za zagotovitev zaščite otrok pri uporabi storitev, ki jih ponujajo, in izboljšuje zaščito otrok po vsem svetu s sodelovanjem več deležnikov. To namensko strategijo spremljajo druga dopolnilna prizadevanja. Evropska komisija je 24. marca 2021 sprejela celovito strategijo EU o otrokovih pravicah, v kateri so predlagani okrepljeni ukrepi za zaščito otrok pred vsemi oblikami nasilja, vključno z zlorabo na spletu. Poleg tega so podjetja v strategiji pozvana, naj si še naprej prizadevajo za zaznavanje in naznanjanje nezakonitih spletnih vsebin, vključno s posnetki spolne zlorabe otrok na spletu, na svojih platformah in v svojih storitvah ter njihovo odstranjevanje. Predlagana evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje 8 vključuje tudi zavezo, da je treba vse otroke zaščititi pred nezakonitimi vsebinami, izkoriščanjem, manipulacijami in zlorabami na spletu ter preprečiti, da bi se digitalni prostor uporabljal za izvajanje ali omogočanje kaznivih dejanj 9 . 

Ponudniki storitev gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: ponudniki) imajo v tem okviru še posebej pomembno vlogo. Njihovo odgovorno in skrbno vedenje je ključno za varno, predvidljivo in zaupanja vredno spletno okolje ter za uveljavljanje temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina. Kroženje podob in videoposnetkov spolne zlorabe otrok, ki se je z razvojem digitalnega sveta močno povečalo, povečuje škodo, ki jo doživljajo žrtve, poleg tega so storilci prek teh storitev našli nove poti za dostop do otrok in njihovo izkoriščanje.

Nekateri ponudniki pri svojih storitvah že prostovoljno uporabljajo tehnologije za zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu. Vendar se ukrepi ponudnikov zelo razlikujejo, pri čemer velika večina naznanitev prihaja od peščice ponudnikov, zelo veliko pa jih sploh ne ukrepa. Tudi kakovost in ustreznost naznanitev, ki jih organi kazenskega pregona EU prejmejo od ponudnikov, se precej razlikujeta. Kljub temu so organizacije, kot je ameriški Nacionalni center za pogrešane in izkoriščane otroke (NCMEC), ki so mu ameriški ponudniki v skladu z zakonodajo ZDA dolžni poročati, ko v svojih storitvah zaznajo spolno zlorabo otrok, leta 2020 prejele več kot 21 milijonov naznanitev, od katerih se jih je več kot 1 milijon nanašalo na države članice EU. Najnovejši sporočeni podatki za leto 2021 kažejo na nadaljnje povečanje, saj je naznanitev že skoraj 30 milijonov 10 .

Kljub pomembnemu prispevku nekaterih ponudnikov so se prostovoljni ukrepi izkazali za nezadostne za obravnavanje zlorabe spletnih storitev za namene spolne zlorabe otrok. Posledično je več držav članic začelo pripravljati in sprejemati nacionalna pravila za boj proti spolni zlorabi otrok na spletu. Kot je razvidno iz poročila o oceni učinka, priloženega temu predlogu, na tej podlagi nastajajo nacionalne zahteve in posledično se povečuje razdrobljenost digitalnega enotnega trga storitev 11 . Glede na to so enotna pravila Unije o zaznavanju, naznanjanju in odstranjevanju posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu nujna za dopolnitev akta o digitalnih storitvah, odpravo zdajšnjih ovir za digitalni enotni trg in preprečevanje širjenja tovrstnih posnetkov 12 . Pri obravnavi tveganja razdrobljenosti s tem predlogom je treba upoštevati potrebo po zagotovitvi temeljnih pravic otrok do oskrbe ter do varstva njihove dobrobiti, duševnega zdravja in koristi ter podpirati splošni javni interes za učinkovito preprečevanje, preiskovanje in preganjanje hudega kaznivega dejanja spolne zlorabe otrok.

Ta predlog si za obravnavo teh izzivov ter kot odgovor na pozive Sveta in Evropskega parlamenta prizadeva vzpostaviti jasen in usklajen pravni okvir za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej. Ponudnikom želi zagotoviti pravno varnost glede njihove odgovornosti za ocenjevanje in blažitev tveganj ter po potrebi zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje posnetkov takih zlorab v njihovih storitvah na način, ki je skladen s temeljnimi pravicami iz Listine in splošnimi načeli prava EU. V boju proti spolni zlorabi otrok, kot se kaže na spletu, obstajajo pomembne pravice in interesi na vseh straneh. Zato je še posebej pomembno vzpostaviti pravično ravnovesje med ukrepi za zaščito otrok, ki so žrtve spolne zlorabe, in njihovih temeljnih pravic, s čimer se dosegajo pomembni cilji splošnega družbenega interesa, ter ukrepi za varstvo temeljnih pravic drugih uporabnikov in ponudnikov.

Ta predlog zato določa ciljno usmerjene ukrepe, ki so sorazmerni s tveganjem zlorabe zadevne storitve za spolno zlorabo otrok na spletu ter za katere veljajo strogi pogoji in zaščitni ukrepi. Ob tem želi zagotoviti, da lahko ponudniki izpolnijo svoje obveznosti, in sicer z ustanovitvijo evropskega centra za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (v nadaljnjem besedilu: Center EU), ki bo olajšal in podpiral izvajanje te uredbe ter tako pomagal odstraniti ovire na notranjem trgu, zlasti v zvezi z obveznostmi ponudnikov po tej uredbi glede zaznavanja in naznanjanja spolne zlorabe otrok na spletu ter odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok. Center EU bo zlasti vzpostavil, vzdrževal in upravljal podatkovne zbirke kazalnikov spolnih zlorab otrok na spletu, ki jih bodo morali uporabljati ponudniki za izpolnjevanje obveznosti zaznavanja. Te podatkovne zbirke bi morale biti zato pripravljene, preden se Uredba začne uporabljati. Da bi Komisija to zagotovila, je državam članicam že dala na voljo sredstva za pomoč pri pripravi teh podatkovnih zbirk. Center EU bi moral opravljati tudi nekatere dopolnilne naloge, kot sta pomoč pristojnim nacionalnim organom pri izvajanju njihovih nalog v skladu s to uredbo in zagotavljanje podpore žrtvam v zvezi z obveznostmi ponudnikov. Svoj osrednji položaj bi moral uporabiti tudi za olajšanje sodelovanja ter izmenjave informacij in strokovnega znanja, med drugim za namene z dokazi podprtega oblikovanja politike in preprečevanja. Preprečevanje je prednostna naloga v prizadevanjih Komisije za boj proti spolni zlorabi otrok.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog izpolnjuje zaveze, sprejete v strategiji EU za učinkovitejši boj proti spolni zlorabi otrok, zlasti glede predloga zakonodaje za učinkovito obravnavo spolne zlorabe otrok na spletu, vključno z zahtevo, da morajo ponudniki zaznavati znane posnetke spolne zlorabe otrok, in glede prizadevanj za vzpostavitev evropskega centra za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej. Trenutno veljavni pravni okvir EU na tem področju obsega zakonodajo Unije v zvezi s spolno zlorabo otrok, kot sta direktiva o boju proti spolni zlorabi otrok in Uredba (EU) 2021/1232 o boju proti spletni spolni zlorabi otrok 13 , ki se uporablja do 3. avgusta 2024 (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba).

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga v podporo ukrepanju na tem področju je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Člen predvideva vzpostavitev ukrepov za zagotovitev delovanja notranjega trga. Člen 114 je ustrezna pravna podlaga za Uredbo, katere namen je uskladiti zahteve, naložene ponudnikom ustreznih spletnih storitev na digitalnem enotnem trgu. Kot je navedeno zgoraj, so se ovire za digitalni enotni trg storitev začele pojavljati po tem, ko so nekatere države članice uvedle različna nacionalna pravila za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej.

Namen predlagane uredbe je odpraviti navedene že nastale razlike in preprečiti nastanek prihodnjih ovir, ki bi bile posledica nadaljnjega razvoja takih nacionalnih pravil. Glede na čezmejno naravo zagotavljanja spletnih storitev bi neukrepanje na ravni EU, ki bi omogočilo vzpostavitev razdrobljenih regulativnih okvirov na nacionalni ravni, povzročilo breme za ponudnike, ki bi morali upoštevati različne sklope nacionalnih pravil, ter neenake pogoje za ponudnike po vsej EU in morebitne vrzeli.

•Subsidiarnost

V skladu z načelom subsidiarnosti se lahko ukrep EU uporabi le, če države članice pričakovanih ciljev ne morejo doseči same, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije.

Države članice ne morejo same doseči cilja zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev za ponudnike na celotnem digitalnem enotnem trgu ter hkrati sprejeti ukrepe za preprečevanje zlorabe otrok na spletu in boj proti njej. Kot je bilo navedeno, so države članice ponudnikom začele nalagati zahteve v zvezi z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu. Tudi tiste države članice, ki takih zahtev še niso uvedle, vse pogosteje razmišljajo o nacionalnih ukrepih v ta namen. Vendar zadevni ponudniki običajno delujejo čezmejno, pogosto na ravni EU, ali pa bi to želeli. V skladu s tem nacionalne zahteve, naložene takim akterjem na trgu v zvezi z obravnavanjem spolne zlorabe otrok na spletu, povečujejo razdrobljenost digitalnega enotnega trga in ponudnikom povzročajo znatne stroške zaradi izpolnjevanja obveznosti, hkrati pa zaradi čezmejne narave zadevnih storitev niso dovolj učinkovite.

Zgolj z ukrepanjem na ravni EU se lahko doseže cilj odprave ovir za digitalni enotni trg zadevnih storitev, povečanja pravne varnosti za ponudnike in zmanjšanja stroškov izpolnjevanja obveznosti ter se hkrati zagotovi, da so zahteve, naložene akterjem na trgu v zvezi z bojem proti spolni zlorabi otrok na spletu, učinkovite zaradi njihove enotne čezmejne uporabe v celotni EU. Zato so za doseganje ciljev predlagane uredbe potrebni ukrepi EU, ki so pomembna dodana vrednost v primerjavi z nacionalnimi ukrepi.

•Sorazmernost

Namen tega predloga je odpraviti ovire za zagotavljanje ustreznih storitev na digitalnem enotnem trgu in preprečiti nastanek dodatnih ovir, hkrati pa omogočiti učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok na spletu ob polnem spoštovanju temeljnih pravic vseh zadevnih strani v skladu s pravom EU. Da bi se dosegel ta cilj, se s predlogom uvajajo ozko usmerjene in enotne obveznosti ocenjevanja in zmanjševanja tveganja, ki jih po potrebi dopolnjujejo odredbe za zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje vsebin spolne zlorabe otrok. Te obveznosti veljajo za ustrezne ponudnike, ki ponujajo storitve na digitalnem enotnem trgu, ne glede na to, kje imajo glavni sedež.

Predlagana pravila veljajo samo za ponudnike nekaterih vrst spletnih storitev, za katere se je izkazalo, da so izpostavljeni zlorabi za namene razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, predvsem zaradi svojih tehničnih značilnosti ali starostne sestave njihove tipične baze uporabnikov. Obseg obveznosti je omejen na tisto, kar je nujno potrebno za doseganje zgoraj navedenih ciljev. Obveznosti spremljajo ukrepi za zmanjšanje bremena tovrstnih ponudnikov ter uvedba številnih zaščitnih ukrepov za zmanjšanje posegov v temeljne pravice, predvsem v pravico uporabnikov storitev do zasebnosti.

Da bi se zmanjšalo število lažno pozitivnih rezultatov, preprečilo napačno poročanje organom kazenskega pregona ter čim bolj zmanjšalo administrativno in finančno breme ponudnikov, se s predlogom med drugim vzpostavlja Center EU, ki bo deloval kot ključni posrednik pri izvajanju obveznosti, naloženih ponudnikom. Center EU naj bi poleg drugih nalog ponudnikom olajšal dostop do zanesljivih tehnologij za zaznavanje, dal na voljo kazalnike, ustvarjene na podlagi spolne zlorabe otrok na spletu, kot jo preverijo sodišča ali neodvisni upravni organi držav članic, za namen zaznavanja, na zahtevo nudil ustrezno pomoč v zvezi z izvajanjem ocen tveganja in nudil podporo pri komunikaciji z ustreznimi nacionalnimi organi.

Nazadnje, predlagana uredba vsebuje zaščitne ukrepe, ki zagotavljajo, da tehnologije, ki se uporabljajo za zaznavanje, naznanjanje in odstranjevanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu za izvršitev odredbe o zaznavanju, čim manj posegajo v zasebnost, so v skladu z najsodobnejšo tehnologijo na področju industrije, anonimno opravijo vse potrebne preglede in sprejmejo ukrepe za identifikacijo katerega koli uporabnika le, če se zazna morebitna spolna zloraba otrok na spletu. Zagotavlja temeljno pravico do učinkovitega pravnega sredstva v vseh fazah ustreznih dejavnosti, od zaznavanja do odstranjevanja, ter omejuje shranjevanje odstranjenih posnetkov in povezanih podatkov na tisto, kar je nujno potrebno za opredeljene namene. Predlagana uredba s tem omejuje poseg v pravico uporabnikov do varstva osebnih podatkov in zaupnosti komunikacij na tisto, kar je nujno potrebno za zagotavljanje doseganja njenih ciljev, tj. opredelitev harmoniziranih pravil za učinkovito preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu na notranjem trgu in boj proti njej.

•Izbira instrumenta

Člen 114 PDEU zakonodajalcu Unije omogoča sprejetje uredb in direktiv. Ker je cilj predloga uvesti enotne obveznosti za ponudnike, ki običajno ponujajo ali bi morda želeli ponujati svoje storitve v več kot eni državi članici, direktiva, ki bi omogočala različne nacionalne prenose pravil EU, ne bi bila primerna za doseganje ustreznih ciljev. Različna nacionalna pravila za prenos zahtev, ki jih ponudnikom nalaga ta instrument, bi povzročila nadaljevanje ali ponovno vzpostavitev ovir za digitalni enotni trg storitev, ki jih želi ta pobuda odpraviti.

Uredba v nasprotju z direktivo zagotavlja, da so iste obveznosti naložene na enoten način po vsej EU. Poleg tega se uredba uporablja neposredno, zagotavlja jasnost in večjo pravno varnost ter preprečuje razhajanja pri prenosu v državah članicah. Iz teh razlogov je uredba ustrezen instrument za dosego ciljev te pobude. Poleg tega glede na datum izteka veljavnosti začasne uredbe v tem primeru ne bi bilo dovolj časa za sprejetje direktive in prenos njenih pravil na nacionalni ravni.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

Da bi opredelila težave in nadaljnje korake v boju proti spolni zlorabi otrok, tako na spletu kot zunaj njega, se je Komisija v dveh letih posvetovala z ustreznimi deležniki. V ta namen je uporabila ankete, in sicer od odprtih javnih posvetovanj do ciljno usmerjenih anket za organe kazenskega pregona. Organiziranih je bilo več srečanj strokovnih skupin in dvostranskih srečanj med Komisijo in ustreznimi deležniki, kjer so razpravljali o morebitnih učinkih zakonodaje na tem področju, Komisija pa je sodelovala tudi na ustreznih delavnicah, konferencah in dogodkih o otrokovih pravicah.

Komisija je decembra 2020 objavila začetno oceno učinka, da bi državljane in deležnike obvestila o načrtovani pobudi ter pridobila začetne povratne informacije. Te so pokazale veliko podporo cilju odprave spolne zlorabe otrok na spletu. Deležniki so pozdravili celostni pristop morebitnega Centra in pričakovane izboljšave glede pravne jasnosti, nekateri deležniki s področja industrije pa so izrazili pomisleke glede učinka obveznega zaznavanja in naznanjanja spolnih zlorab otrok na spletu.

Komisija je leta 2021 izvedla odprto javno posvetovanje. Cilj tega postopka je bil zbrati stališča najrazličnejših deležnikov, kot so javni organi in zasebni državljani, industrija in civilna družba. Kljub prizadevanjem za uravnoteženo porazdelitev odgovorov je bil pomemben delež prispevkov prejet od zasebnikov v Nemčiji, nanašali pa so se izključno na vprašanja v zvezi s šifriranjem. Poleg tega so imela v prispevkih javnih organov, industrije in civilne družbe pomembno mesto vprašanja boljšega sodelovanja in usklajevanja ter zadostnih virov in strokovnega znanja za obravnavo nenehno naraščajočega obsega nezakonitih vsebin. Vse skupine so izrazile široko podporo hitri odstranitvi naznanjenih posnetkov spolne zlorabe otrok, ukrepanju za zmanjšanje spletnega pridobivanja otrok za spolne namene ter izboljšanju prizadevanj za preprečevanje zlorabe in pomoč žrtvam.

Kar zadeva morebitno naložitev zakonskih obveznosti ponudnikom, da v svojih storitvah zaznavajo raznovrstne spolne zlorabe otrok na spletu in jih naznanijo, se je med posvetovanjem pokazala močna podpora organov pregona in organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic, zagovorniki pravice do zasebnosti in zasebniki pa so obveznostim močno nasprotovali.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Odbor za regulativni nadzor je po prvem negativnem mnenju o oceni učinka februarja 2022 izdal pozitivno mnenje s pridržki in podal razne predloge za izboljšave. Poročilo o oceni učinka je bilo dodatno revidirano ob upoštevanju ustreznih povratnih informacij, zlasti s pojasnitvijo opisov ukrepov, sprejetih za zagotovitev skladnosti s temeljnimi pravicami, prepovedjo splošnih obveznosti spremljanja in zagotovitvijo podrobnejših opisov možnosti politike. V končnem poročilu o oceni učinka je proučenih in primerjanih več možnosti politike v zvezi s spolno zlorabo otrok na spletu in morebitno ustanovitvijo Centra EU za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej.

Vse možnosti so bile usmerjene v cilj zagotavljanja, da ustrezni ponudniki spletnih storitev (osebno področje uporabe) s sedežem v EU in tretjih državah – če ponujajo svoje storitve v Uniji (geografsko področje uporabe) – zaznavajo, odstranjujejo in naznanjajo že znane in nove posnetke spolne zlorabe otrok ter pridobivanje otrok za spolne namene (stvarno področje uporabe).

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je možnost E najboljša iz več razlogov. Obveznosti zaznavanja spolne zlorabe otrok na spletu so ustreznejše od odvisnosti od prostovoljnih ukrepov ponudnikov (možnosti A in B), ne le zato, ker so se ta dejanja do zdaj izkazala kot nezadostna za učinkovit boj proti spolni zlorabi otrok na spletu, temveč tudi zato, ker so zgolj enotne zahteve, naložene na ravni Unije, primerne za doseganje cilja preprečevanja razdrobljenosti digitalnega enotnega trga storitev. Zato sta bili možnosti A in B zavrnjeni.

Raven učinka na dobro delovanje digitalnega enotnega trga storitev in na boj proti spolni zlorabi otrok na spletu se postopoma povečuje v skladu z vedno večjimi obveznostmi, ki bi bile naložene v okviru vsake možnosti. Medtem ko bi obveznost zaznavanja znanih posnetkov spolne zlorabe otrok (možnost C) pripomogla k zmanjšanju ponovnega kroženja znanih posnetkov, bi imela le omejen učinek v smislu cilja preprečevanja zlorab in zagotavljanja pomoči žrtvam stalnih zlorab, saj bi bili posnetki, ki spadajo v obseg take obveznosti, lahko v obtoku že leta. Obveznost zaznavanja znanih in novih posnetkov spolne zlorabe otrok (možnost D) bi omogočila identifikacijo in reševanje žrtev stalnih zlorab na podlagi enotnih meril, predeljenih na ravni EU, s čimer bi se preprečilo sprejetje različnih tovrstnih nacionalnih ukrepov. Obvezno zaznavanje pridobivanja otrok za spolne namene (možnost E) bi šlo še korak dlje ter bi zagotovilo največje možnosti za preprečevanje iminentne zlorabe in zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na digitalnem enotnem trgu storitev.

•Temeljne pravice

Poleg tega je treba upoštevati svobodo gospodarske pobude ponudnikov, na katere se predlog nanaša 30 . Na splošno ta temeljna pravica preprečuje, da bi se za gospodarske subjekte vzpostavilo preveliko breme. Vključuje svobodo izbire, s kom poslovati, in svobodo sklepanja pogodb. Vendar tudi ta pravica ni absolutna, omogoča namreč širok nabor posredovanj, ki lahko omejijo izvajanje gospodarskih dejavnosti zaradi javnega interesa 31 . V skladu s tem se želijo s predlogom doseči zgoraj navedeni cilj splošnega interesa, zavarovati navedene temeljne pravice otrok, zagotoviti sorazmernost in doseči pravično ravnovesje med temeljnimi pravicami vseh vpletenih strani. V ta namen vsebuje številne omejitve in zaščitne ukrepe, ki se razlikujejo glede na naravo in raven omejitve pri uveljavljanju zadevnih temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Oddelek 1 vzpostavlja prej navedene obveznosti v zvezi z oceno tveganja za ponudnike gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev (člen 3). Poleg tega od ponudnikov zahteva, da sprejmejo prilagojene in sorazmerne ukrepe za zmanjšanje ugotovljenih tveganj (člen 4) ter usklajevalnim organom, ki jih imenujejo države članice, poročajo o rezultatih ocene tveganja in sprejetih ukrepih za zmanjšanje tveganja (člen 5). Nazadnje nalaga ciljno usmerjene obveznosti za trgovine s programskimi aplikacijami, ki morajo oceniti, ali obstaja tveganje, da bo katera koli aplikacija, ki jo posredujejo, uporabljena za pridobivanje otrok za spolne namene, ter če to drži in je tveganje znatno, sprejeti razumne ukrepe za prepoznavanje otroških uporabnikov in preprečitev njihovega dostopa do aplikacije (člen 6).

2022/0155 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o določitvi pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 35 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 36 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora za varstvo podatkov in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov 37 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Storitve informacijske družbe so postale zelo pomembne za komunikacijo, izražanje, zbiranje informacij in številne druge vidike današnjega življenja, tudi za otroke in storilce kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok. Taka kazniva dejanja, za katera veljajo na ravni Unije minimalna pravila, so zelo resna kazniva dejanja, ki jih je treba učinkovito preprečevati in se proti njim boriti, da bi se zavarovale pravice in dobrobit otrok v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina) ter za zaščito družbe na splošno. Uporabniki takih storitev, ki so na voljo v Uniji, bi morali imeti možnost zaupati, da je uporaba zadevnih storitev varna, zlasti za otroke.

(2)Glede na osrednji pomen ustreznih storitev informacijske družbe je navedene cilje mogoče doseči le z zagotovitvijo, da se ponudniki, ki ponujajo take storitve v Uniji, vedejo odgovorno in sprejmejo razumne ukrepe za zmanjšanje tveganja zlorabe svojih storitev za namene spolne zlorabe otrok, saj so pogosto edini, ki lahko preprečijo tako zlorabo in se borijo proti njej. Sprejeti ukrepi bi morali biti ciljno usmerjeni, skrbno uravnoteženi in sorazmerni, da bi se preprečile neupravičene negativne posledice za tiste, ki storitve uporabljajo za zakonite namene, zlasti za uveljavljanje njihovih temeljnih pravic, zaščitenih s pravom Unije, tj. pravic, navedenih v Listini in priznanih kot splošna načela prava Unije, ter kakršna koli pretirana obremenitev ponudnikov storitev.

(3)Države članice vse pogosteje uvajajo nacionalno zakonodajo za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej ali razmišljajo o njeni uvedbi, zlasti z nalaganjem zahtev za ponudnike ustreznih storitev informacijske družbe. Glede na čezmejno naravo spleta in zagotavljanja zadevnih storitev imajo navedene nacionalne zakonodaje, ki se med seboj razlikujejo, neposreden negativni učinek na notranji trg. Da bi se povečala pravno varnost, odpravile nastale ovire pri zagotavljanju storitev in zagotovili enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu, bi bilo treba opredeliti potrebne harmonizirane zahteve na ravni Unije.

(4)Zato bi morala ta uredba prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z opredelitvijo jasnih, enotnih in uravnoteženih pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej na učinkovit način, ki spoštuje temeljne pravice vseh zadevnih strani. Glede na hitro spreminjajočo se naravo zadevnih storitev in tehnologij, ki se uporabljajo za njihovo zagotavljanje, bi bilo treba navedena pravila opredeliti na tehnološko nevtralen način, primeren za prihodnost, da se prepreči oviranje inovacij.

(5)Da bi se dosegli cilji te uredbe, bi morala uredba zajemati ponudnike storitev, pri katerih obstaja možnost zlorabe za namene spolne zlorabe otrok na spletu. Ker se navedene storitve vse pogosteje zlorabljajo za tak namen, bi morale vključevati javno dostopne medosebne komunikacijske storitve, kot so storitve sporočanja in spletne pošte, če so javno dostopne. Ker so storitve, ki omogočajo neposredno medosebno in interaktivno izmenjavo informacij zgolj kot manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo, kot so klepet in podobne funkcije v okviru iger, souporaba slik in gostovanje videoposnetkov, enako izpostavljene zlorabi, bi morale biti tudi te zajete v tej uredbi. Vendar bi bilo treba glede na pomembne razlike med različnimi ustreznimi storitvami informacijske družbe, ki jih zajema ta uredba, s tem povezana različna tveganja, da bodo navedene storitve zlorabljene za namene spolne zlorabe otrok na spletu, ter različne zmožnosti zadevnih ponudnikov za preprečevanje take zlorabe in boj proti njej, ustrezno razlikovati med obveznostmi, naloženimi ponudnikom navedenih storitev.

(6)Spolna zloraba otrok na spletu pogosto vključuje zlorabo storitev informacijske družbe, ki jih v Uniji ponujajo ponudniki s sedežem v tretjih državah. Da bi se zagotovili učinkovitost pravil v tej uredbi in enaki konkurenčni pogoji na notranjem trgu, bi se morala navedena pravila uporabljati za vse ponudnike ne glede na kraj njihovega sedeža ali prebivališča, če ponujajo storitve v Uniji, kar se dokazuje s pomembno povezavo z Unijo.

(7)Ta uredba ne bi smela posegati v pravila, ki izhajajo iz drugih aktov Unije, zlasti Direktive 2011/93 Evropskega parlamenta in Sveta 38 , Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta 39 ter Uredbe (EU) … /… Evropskega parlamenta in Sveta 40  [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], Direktive 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta 41 , , Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ter Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta 43 .

(8)To uredbo bi bilo treba šteti za lex specialis v zvezi s splošno veljavnim okvirom, določenim v Uredbi (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], ki določa harmonizirana pravila o zagotavljanju nekaterih storitev informacijske družbe na notranjem trgu. Pravila iz Uredbe (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES] se uporabljajo za vprašanja, ki jih ta uredba ne obravnava ali jih ne obravnava v celoti.

(9)Člen 15(1) Direktive 2002/58/ES državam članicam dovoljuje, da sprejmejo zakonske ukrepe, s katerimi omejijo obseg pravic in obveznosti, predvidenih v nekaterih specifičnih določbah navedene direktive v zvezi z zaupnostjo komunikacij, kadar taka omejitev pomeni potreben, ustrezen in sorazmeren ukrep v demokratični družbi, med drugim za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, če so izpolnjeni nekateri pogoji, vključno s skladnostjo z Listino. Ob analogni uporabi zahtev navedene določbe bi morala ta uredba omejiti izvajanje pravic in obveznosti iz člena 5(1) in (3) ter člena 6(1) Direktive 2002/58/ES, kolikor je to nujno potrebno za izvrševanje odredb o zaznavanju, izdanih v skladu s to uredbo za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej.

(10)Zaradi jasnosti in doslednosti bi morale opredelitve iz te uredbe, kadar je to mogoče in primerno, temeljiti na ustreznih opredelitvah iz drugih aktov prava Unije, kot je Uredba (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], in biti usklajene z njimi.

(11)Šteti bi se moralo, da obstaja pomembna povezava z Unijo, če ima zadevni ponudnik storitev informacijske družbe sedež v Uniji, če ga nima, pa na podlagi obstoja pomembnega števila uporabnikov v eni ali več državah članicah ali na podlagi ciljnega usmerjanja dejavnosti v eno ali več držav članic. Ciljno usmerjanje dejavnosti v eno ali več držav članic bi bilo treba ugotoviti na podlagi vseh zadevnih okoliščin, vključno z dejavniki, kot so uporaba jezika ali valute, ki se na splošno uporablja v taki državi članici, možnost naročanja izdelkov ali storitev ali uporaba nacionalne vrhnje domene. O ciljnem usmerjanju dejavnosti v posamezno državo članico je mogoče sklepati tudi iz razpoložljivosti programske aplikacije v zadevni nacionalni trgovini s programskimi aplikacijami, iz lokalnega oglaševanja ali oglaševanja v jeziku, ki se uporablja v navedeni državi članici, ali iz vzdrževanja odnosov s strankami, na primer z zagotavljanjem storitev za pomoč strankam v jeziku, ki se na splošno uporablja v navedeni državi članici. O pomembni povezavi je mogoče sklepati tudi, kadar ponudnik storitev svoje dejavnosti usmeri v eno ali več držav članic, kot je opredeljeno v členu 17(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 44 . Zgolj tehnična dostopnost spletnega mesta iz Unije sama po sebi ne bi smela zadoščati za ugotovitev pomembne povezave z Unijo.

(12)Zaradi doslednosti in tehnološke nevtralnosti bi bilo treba izraz „posnetki spolne zlorabe otrok“ za namene te uredbe opredeliti tako, da se nanaša na vse vrste posnetkov, ki pomenijo otroško pornografijo ali pornografsko predstavo v smislu Direktive 2011/93/EU in jih je mogoče razširjati z uporabo storitev gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev. Trenutno so taki posnetki običajno sestavljeni iz podob ali videoposnetkov, vendar možnost drugih oblik, zlasti glede na prihodnji tehnološki razvoj, ni izključena.

(13)Izraz „spolna zloraba otrok na spletu“ ne bi smel zajemati zgolj razširjanja posnetkov, ki so že bili zaznani in za katere je bilo potrjeno, da so posnetki spolne zlorabe otrok (znani posnetki), temveč tudi razširjanje posnetkov, ki še niso bili zaznani in bi lahko bili posnetki spolne zlorabe otrok, vendar še niso potrjeni kot taki (novi posnetki), in dejavnosti, ki pomenijo pridobivanje otrok za spolne namene. To je potrebno za obravnavo ne le pretekle zlorabe, ponovne viktimizacije in kršitve pravic žrtev, kot sta pravici do zasebnosti in do varstva osebnih podatkov, ki jih prinaša zloraba, temveč tudi nedavnih, stalnih in iminentnih zlorab, da se kar najbolj prepreči zloraba, učinkovito zaščiti otroke ter poveča verjetnost rešitve žrtev in zaustavitve storilcev.

(14)Da bi ponudniki storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev čim bolj zmanjšali tveganje zlorabe svojih storitev za širjenje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanje otrok za spolne namene, bi morali tako tveganje oceniti za vsako od storitev, ki jih ponujajo v Uniji. Za usmerjanje njihove ocene tveganja bi bilo treba zagotoviti neizčrpen seznam elementov, ki jih je treba upoštevati. Da bi se omogočilo dosledno upoštevanje specifičnih značilnosti storitev, ki jih ponujajo, bi bilo treba ponudnikom omogočiti, da po potrebi upoštevajo dodatne elemente. Ker se tveganja sčasoma glede na razvoj spreminjajo, na primer v zvezi s tehnologijami in načini, na katere se ponujajo in uporabljajo zadevne storitve, je primerno zagotoviti, da se ocena tveganja posodablja redno in ko je to potrebno iz specifičnih razlogov.

(15)Za nekatere od navedenih ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe s področja uporabe te uredbe lahko velja tudi obveznost izvedbe ocene tveganja v skladu z Uredbo (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES] v zvezi z informacijami, ki jih hranijo in razširjajo v javnosti. Navedeni ponudniki se lahko za namene te uredbe oprejo na tako oceno tveganja in jo dopolnijo z natančnejšo oceno tveganja pri uporabi svojih storitev za namene spolne zlorabe otrok na spletu, kot zahteva ta uredba.

(16)Ponudniki storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev bi morali za namene učinkovitega preprečevanja spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej sprejeti razumne ukrepe za zmanjšanje tveganja zlorabe svojih storitev za tako zlorabo, ugotovljenega v oceni tveganja. Ponudniki, za katere velja obveznost sprejetja ukrepov za zmanjšanje tveganja v skladu z Uredbo (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], lahko proučijo, v kolikšnem obsegu se lahko ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti za izpolnitev navedene obveznosti, ki lahko vključujejo ciljno usmerjene ukrepe za varstvo otrokovih pravic, vključno s preverjanjem starosti in orodji za starševski nadzor, uporabljajo tudi za obravnavo tveganja, ugotovljenega v natančnejši oceni tveganja v skladu s to uredbo, in koliko so potrebni nadaljnji usmerjeni ukrepi za zmanjšanje tveganja, da se zagotovi skladnost s to uredbo.

(17)Da bi se omogočile inovacije ter zagotovili sorazmernost in tehnološka nevtralnost, se ne bi smel oblikovati izčrpen seznam obveznih ukrepov za zmanjšanje tveganja. Namesto tega bi morali imeti ponudniki nekaj prožnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov, prilagojenih ugotovljenemu tveganju, značilnostim storitev, ki jih zagotavljajo, in načinu uporabe navedenih storitev. Zlasti lahko ponudniki v skladu s pravom Unije oblikujejo in izvajajo ukrepe, ki temeljijo na njihovih že vzpostavljenih praksah za zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu v njihovih storitvah, in v okviru poročanja o tveganjih navedejo svojo pripravljenost na morebitni prejem odredbe o zaznavanju po tej uredbi, če je ta potrebna po mnenju pristojnega nacionalnega organa.

(18)Da bi se zagotovilo doseganje ciljev te uredbe, bi morala biti navedena prožnost odvisna od potrebe po skladnosti s pravom Unije in zlasti z zahtevami te uredbe o ukrepih za zmanjšanje tveganja. Zato bi morali ponudniki storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganja upoštevati ne le zagotavljanje njihove učinkovitosti, temveč tudi preprečevanje vsakih neupravičenih negativnih posledic za druge prizadete strani, zlasti za uveljavljanje temeljnih pravic uporabnikov. Za zagotovitev sorazmernosti bi bilo treba pri opredeljevanju, katere ukrepe za zmanjšanje tveganja je razumno sprejeti v dani situaciji, upoštevati tudi finančne in tehnološke zmogljivosti ter velikost zadevnega ponudnika. Pri izbiri ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganja bi morali ponudniki ustrezno upoštevati vsaj možne ukrepe, navedene v tej uredbi, in, kadar je to primerno, druge ukrepe, kot so tisti, ki temeljijo na dobrih panožnih praksah, vključno z ukrepi, navedenimi v okviru samoregulativnega sodelovanja, in ukrepi iz smernic Komisije. Če po skrbno opravljeni ali posodobljeni oceni tveganja ni bilo odkrito nobeno tveganje, se od ponudnikov ne bi smelo zahtevati, da sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(19)Glede na to, da imajo ponudniki trgovin s programskimi aplikacijami vlogo posrednikov, ki lajšajo dostop do programskih aplikacij, ki se lahko zlorabijo za spolno zlorabo otrok na spletu, bi morala zanje veljati obveznost sprejetja nekaterih razumnih ukrepov za oceno in zmanjšanje takega tveganja. Ponudniki bi morali navedeno oceno opraviti skrbno in z vlaganjem razumnih naporov v danih okoliščinah, pri čemer bi morali med drugim upoštevati naravo in obseg takega tveganja ter svoje finančne in tehnološke zmogljivosti in velikost ter, kadar je mogoče, sodelovati s ponudniki storitev, ki se ponujajo s programskimi aplikacijami.

(20)Kadar ukrepi za zmanjšanje tveganja ne zadoščajo za omejitev tveganja zlorabe določene storitve za spolno zlorabo otrok na spletu, bi morali biti za zagotovitev učinkovitega preprečevanja spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej usklajevalni organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s to uredbo, pooblaščeni, da zahtevajo izdajo odredb o zaznavanju. Da bi se preprečilo neupravičeno poseganje v temeljne pravice in bi se zagotovila sorazmernost, bi moral za navedeno pooblastilo veljati skrbno uravnotežen sklop omejitev in zaščitnih ukrepov. Na primer, glede na to, da se posnetki spolne zlorabe otrok običajno širijo prek storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev ter da pridobivanje otrok za spolne namene večinoma poteka v javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitvah, bi moralo biti mogoče odredbe o zaznavanju nasloviti le na ponudnike takih storitev.

(21)Poleg tega bi bilo treba v okviru navedenih omejitev in zaščitnih ukrepov izdati odredbe o zaznavanju šele po skrbni in objektivni presoji, v kateri bi se ugotovilo znatno tveganje zlorabe specifične storitve za zadevno vrsto spolne zlorabe otrok na spletu, zajeto s to uredbo. Eden od elementov, ki bi jih bilo treba pri tem upoštevati, je verjetnost, da se storitev za tako zlorabo uporablja v precejšnji meri, torej ne le v posameznih in razmeroma redkih primerih. Merila bi se morala razlikovati, da bi se upoštevale različne značilnosti različnih zadevnih vrst spolne zlorabe otrok na spletu in različne značilnosti storitev, ki se uporabljajo za tovrstno zlorabo, ter s tem povezana različna stopnja invazivnosti ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvršitev odredbe o zaznavanju.

(22)Vendar ugotovitev takega znatnega tveganja sama po sebi ne bi smela zadoščati za utemeljitev izdaje odredbe o zaznavanju, saj bi lahko v takem primeru povzročila nesorazmerne negativne posledice za pravice in zakonite interese drugih prizadetih strank, zlasti za uveljavljanje temeljnih pravic uporabnikov. Zato je treba zagotoviti, da se odredbe o zaznavanju lahko izdajo šele po tem, ko usklajevalni organi in pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ za vsak primer posebej objektivno in skrbno presodijo, opredelijo in proučijo ne le verjetnost in resnost morebitnih posledic zlorabe storitve za zadevno vrsto spolne zlorabe otrok na spletu, temveč tudi verjetnost in resnost morebitnih negativnih posledic za druge prizadete strani. Da bi se preprečila naložitev pretirane obremenitve, bi se morale v oceni upoštevati tudi finančne in tehnološke zmogljivosti ter velikost zadevnega ponudnika.

(23)Poleg tega bi bilo treba za preprečitev neupravičenega poseganja v temeljne pravice in za zagotovitev sorazmernosti tudi po ugotovitvi, da so navedene zahteve izpolnjene in je treba izdati odredbo o zaznavanju, zagotoviti, da je odredba o zaznavanju ciljno usmerjena in sestavljena tako, da nobene take negativne posledice za prizadete strani ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno za učinkovito obravnavo ugotovljenega znatnega tveganja. To bi moralo zadevati zlasti omejitev na prepoznavni del ali komponento storitve, kadar je to mogoče brez poseganja v učinkovitost ukrepa, na primer specifične vrste kanalov javno dostopne medosebne komunikacijske storitve, ali na specifične uporabnike ali skupine uporabnikov, kolikor jih je mogoče ločeno obravnavati za namen zaznavanja, ter določitev dodatnih zaščitnih ukrepov poleg tistih, ki so že izrecno navedeni v tej uredbi, kot so neodvisna revizija, zagotavljanje dodatnih informacij ali dostopa do podatkov ali okrepljen človeški nadzor in pregled, ter nadaljnjo omejitev trajanja uporabe odredbe o zaznavanju, ki se zdi potrebna usklajevalnemu organu. Da bi se preprečili nerazumni ali nesorazmerni izidi, bi se morale take zahteve določiti po objektivni in skrbni presoji, opravljeni za vsak primer posebej.

(24)Pristojni pravosodni organ ali pristojni neodvisni upravni organ, kot je primerno v skladu s podrobnimi postopkovnimi pravili, ki jih določi zadevna država članica, bi moral imeti možnost sprejeti informirano odločitev o zahtevah za izdajo odredb o zaznavanju. To je še posebej pomembno za zagotovitev potrebnega pravičnega ravnovesja zadevnih temeljnih pravic in doslednega pristopa, zlasti pri odredbah o zaznavanju v zvezi s pridobivanjem otrok za spolne namene. Zato bi bilo treba določiti postopek, ki bi zadevnim ponudnikom, Centru EU za boj proti spolni zlorabi otrok, ustanovljenemu s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: Center EU), in, če je tako navedeno v tej uredbi, pristojnemu organu za varstvo podatkov, imenovanemu v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, omogočal, da podajo svoja stališča o zadevnih ukrepih. To bi morali storiti čim prej, ob upoštevanju zadevnega pomembnega cilja javne politike in potrebe po ukrepanju brez nepotrebnega odlašanja za zaščito otrok. Zlasti bi morali organi za varstvo podatkov storiti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo podaljšanje roka iz Uredbe (EU) 2016/679 za predložitev mnenj v odgovor na predhodno posvetovanje. Poleg tega bi morali biti običajno zmožni podati mnenje v navedenem obdobju, kadar je Evropski odbor za varstvo podatkov že izdal smernice v zvezi s tehnologijami, ki jih namerava ponudnik uvesti in izvajati za izvršitev odredbe o zaznavanju, naslovljene nanj v skladu s to uredbo.

(25)Kadar gre za nove storitve, tj. storitve, ki prej niso bile na voljo v Uniji, običajno ni razpoložljivih dokazov o morebitni zlorabi storitve v zadnjih 12 mesecih. Ob upoštevanju tega in za zagotovitev učinkovitosti te uredbe bi moral imeti usklajevalni organ pri presoji, ali naj zahteva izdajo odredbe o zaznavanju v zvezi s tako novo storitvijo, možnost upoštevati dokaze, ki izhajajo iz primerljivih storitev. Storitev bi bilo treba šteti za primerljivo, če zagotavlja funkcionalen ekvivalent zadevni storitvi, ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin, zlasti njenih glavnih značilnosti in funkcionalnosti, načina, na katerega se ponuja in uporablja, baze uporabnikov, veljavnih pogojev poslovanja in ukrepov za zmanjšanje tveganja ter profila skupnega preostalega tveganja.

(26)Ukrepi, ki jih izvajajo ponudniki storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev za izvršitev nanje naslovljenih odredb o zaznavanju, bi morali biti strogo omejeni na to, kar je navedeno v tej uredbi in odredbah o zaznavanju, izdanih v skladu s to uredbo. Da bi se zagotovila učinkovitost navedenih ukrepov, omogočile prilagojene rešitve, zagotovila tehnološka nevtralnost in preprečilo izogibanje obveznostim zaznavanja, bi se morali navedeni ukrepi sprejeti ne glede na tehnologije, ki jih zadevni ponudniki uporabljajo pri zagotavljanju svojih storitev. Zato ta uredba zadevnemu ponudniku prepušča izbiro tehnologij, ki jih uporablja za učinkovito izpolnjevanje odredb o zaznavanju, in se ne bi smela razumeti, kot da spodbuja uporabo katere koli tehnologije ali odvrača od nje, če tehnologije in spremljajoči ukrepi izpolnjujejo zahteve te uredbe. To vključuje uporabo tehnologije šifriranja od konca do konca, ki je pomembno orodje za zagotavljanje varnosti in zaupnosti komunikacij uporabnikov, vključno s komunikacijami otrok. Ponudniki bi morali pri izvrševanju odredbe o zaznavanju sprejeti vse razpoložljive zaščitne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da ne oni ne njihovi zaposleni ne morejo uporabljati zadevnih tehnologij za druge namene, kot je zagotavljanje skladnosti s to uredbo, in da je uporaba onemogočena tretjim osebam, ter tako preprečiti, da bi se ogrozili varnost in zaupnost komunikacij uporabnikov.

(27)Da bi Center EU ponudnikom olajšal izpolnjevanje obveznosti zaznavanja, bi jim moral dati na voljo tehnologije za zaznavanje, ki bi jih lahko brezplačno uporabili izključno za izvršitev odredb o zaznavanju, naslovljenih nanje. Da bi se zagotovila skladnost z veljavnimi pravili prava Unije o varstvu osebnih podatkov, bi se bilo treba o navedenih tehnologijah in načinih, na katere bi jih bilo treba najbolje uporabiti posvetovati z Evropskim odborom za varstvo podatkov. Center EU bi moral pri pripravi seznamov razpoložljivih tehnologij upoštevati nasvete Evropskega odbora za varstvo podatkov, Komisija pa bi jih morala upoštevati pri pripravi smernic za uporabo obveznosti zaznavanja. Ponudniki lahko upravljajo tehnologije, ki jih da na voljo Center EU ali drugi ali tehnologije, ki so jih razvili sami, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

(28)Za stalno ocenjevanje učinkovitosti tehnologij za zaznavanje, za zagotavljanje njihove zadostne zanesljivosti ter za prepoznavanje lažno pozitivnih rezultatov in preprečevanje napačnih naznanitev Centru EU bi morali ponudniki zagotoviti človeški nadzor in po potrebi človekovo posredovanje, prilagojeno vrsti tehnologij za zaznavanje in zadevni vrsti spolne zlorabe otrok na spletu. Tak nadzor bi moral vključevati redno oceno stopnje lažnih negativnih in pozitivnih rezultatov tehnologij na podlagi analize anonimiziranih in reprezentativnih vzorcev podatkov. Ponudniki storitev bi morali zlasti pri zaznavanju pridobivanja otrok za spolne namene v javno dostopnih medosebnih komunikacijah zagotoviti reden, specifičen in podroben človeški nadzor in človeško preverjanje pogovorov, ki jih tehnologije prepoznajo kot morebitno pridobivanje otrok za spolne namene.

(29)Ponudniki storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev imajo edinstveno možnost, da zaznajo morebitno spolno zlorabo otrok na spletu, ki vključuje njihove storitve. Informacije, ki jih lahko pridobijo pri ponujanju svojih storitev, so pogosto nepogrešljive za učinkovito preiskovanje in pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok. Zato bi morala zanje veljati obveznost naznanitve morebitne spolne zlorabe otrok na spletu v njihovih storitvah, kadar izvedo zanjo, tj. kadar so utemeljeni razlogi za domnevo, da lahko zadevna dejavnost pomeni spolno zlorabo otrok na spletu. V primeru takih utemeljenih razlogov jim dvomi o starosti morebitne žrtve ne bi smeli preprečiti naznanitve. Zaradi učinkovitosti ne bi smelo biti pomembno, kako so izvedeli za morebitno zlorabo. Z njo bi se lahko na primer seznanili pri izvrševanju odredb o zaznavanju, na podlagi informacij uporabnikov ali organizacij, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok, ali na podlagi dejavnosti, ki se izvajajo na lastno pobudo ponudnikov. Navedeni ponudniki bi morali sporočiti najmanjši nabor informacij, kot je določen v tej uredbi, na podlagi katerega lahko pristojni organi pregona ocenijo, ali naj začnejo preiskavo, kadar je to ustrezno, in zagotoviti, da so naznanitve pred predložitvijo čim bolj popolne.

(30)Da bi se po zaznavanju posnetkov spolne zlorabe na spletu zagotovila čim hitrejša odstranitev, bi morali biti usklajevalni organi v državi sedeža pooblaščeni, da od pristojnih pravosodnih ali neodvisnih upravnih organov zahtevajo izdajo odredbe o odstranitvi, ki je naslovljena na ponudnike storitev gostovanja. Ker lahko odstranitev tovrstnih posnetkov ali onemogočitev dostopa do njih vpliva na pravico uporabnikov, ki so zagotovili zadevne posnetke, bi morali ponudniki take uporabnike obvestiti o razlogih za odstranitev, da bi jim omogočili uveljavljanje pravice do pravnega sredstva, ob upoštevanju izjem, potrebnih za preprečitev poseganja v dejavnosti preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

(31)Pravila te uredbe se ne bi smela razumeti tako, kot da vplivajo na zahteve glede odredb o odstranitvi iz Uredbe (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES].

(32)Obveznosti iz te uredbe ne veljajo za ponudnike storitev gostovanja, ki svojih storitev ne ponujajo v Uniji. Vendar se lahko take storitve še vedno uporabljajo za razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok uporabnikom v Uniji ali s strani uporabnikov v Uniji, kar povzroča škodo otrokom in družbi na splošno, tudi če dejavnosti ponudnikov niso usmerjene v države članice in je skupno število uporabnikov navedenih storitev v Uniji omejeno. Iz pravnih in praktičnih razlogov morda ni razumno mogoče navedenih ponudnikov pripraviti do tega, da bi odstranili ali onemogočili dostop do posnetkov, niti s sodelovanjem s pristojnimi organi tretje države, v kateri imajo sedež. Zato bi moralo biti v skladu z zdajšnjimi praksami v več državah članicah mogoče od ponudnikov storitev dostopa do interneta zahtevati, da sprejmejo razumne ukrepe za blokiranje dostopa uporabnikov v Uniji do posnetkov.

(33)Da bi se dosegle doslednost, učinkovitost in uspešnost ter zmanjšalo tveganje izogibanja obveznostim, bi morale take odredbe o blokiranju dostopa temeljiti na seznamu enotnih naslovov vira, ki vodi do specifičnih delov posnetkov preverjene spolne zlorabe otrok ter ki ga sestavi in zagotovi Center EU na podlagi skrbno preverjenih prispevkov ustreznih organov držav članic. Da bi se preprečilo sprejemanje neupravičenih ali nesorazmernih ukrepov, zlasti tistih, ki bi neupravičeno vplivali na zadevne temeljne pravice, kar sta poleg otrokovih pravic predvsem pravica uporabnikov do svobode izražanja in obveščanja ter pravica ponudnikov do svobode gospodarske pobude, bi bilo treba zagotoviti ustrezne omejitve in zaščitne ukrepe. Zlasti bi bilo treba zagotoviti, da bremena, naložena ponudnikom zadevnih storitev dostopa do interneta, niso nerazumna, da se potreba po odredbah o blokiranju dostopa in njihova sorazmernost skrbno presojata tudi po njihovi izdaji ter da imajo prizadeti ponudniki in uporabniki na voljo učinkovita pravna in zunajpravna sredstva.

(34)Glede na to, da so pridobivanje, posedovanje in posredovanje posnetkov spolne zlorabe otrok ter zavestno pridobivanje dostopa do njih v skladu z Direktivo 2011/93/EU kazniva dejanja, je treba ponudnike ustreznih storitev informacijske družbe izvzeti iz kazenske odgovornosti, če so vpleteni v take dejavnosti, dokler so njihove dejavnosti strogo omejene na tisto, kar je potrebno za izpolnjevanje njihovih obveznosti po tej uredbi, in delujejo v dobri veri.

(35)Razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok je kaznivo dejanje in vpliva na pravice žrtev, ki se pojavljajo v njih. Žrtve bi zato morale imeti pravico, da na zahtevo od Centra EU prek usklajevalnih organov pridobijo ustrezne informacije, če ponudniki storitev gostovanja ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev v skladu s to uredbo naznanijo znane posnetke spolne zlorabe otrok, v katerih se pojavljajo.

(36)Glede na vpliv na pravice žrtev, ki se pojavljajo v takih znanih posnetkih spolne zlorabe otrok, in tipično zmožnost ponudnikov storitev gostovanja, da omejijo navedeni vpliv s tem, da pomagajo zagotoviti, da posnetki niso več na voljo v njihovih storitvah, bi morali navedeni ponudniki pomagati žrtvam, ki zahtevajo odstranitev zadevnih posnetkov ali onemogočitev dostopa do njih. Navedena pomoč bi morala biti omejena na tisto, kar je mogoče razumno zahtevati od zadevnega ponudnika v danih okoliščinah, ob upoštevanju dejavnikov, kot so vsebina in obseg zahteve, koraki, potrebni za lociranje delov zadevnih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, in sredstva, ki so na voljo ponudniku. Obsegala bi lahko na primer pomoč pri iskanju delov posnetkov, izvajanje pregledov in odstranitev posnetkov ali onemogočitev dostopa do njih. Glede na to, da je izvajanje dejavnosti, potrebnih za dosego take odstranitve posnetkov ali onemogočitve dostopa do njih, lahko boleče ali celo travmatično in zapleteno, bi morale imeti žrtve tudi pravico do pomoči Centra EU v zvezi s tem, in sicer prek usklajevalnih organov.

(37)Da bi se zagotovilo učinkovito upravljanje takih funkcij podpore žrtvam, bi morale imeti žrtve možnost, da vzpostavijo stik z usklajevalnim organom, ki jim je najbolj dostopen, in se oprejo nanj, pri čemer bi moral navedeni organ usmerjati vso komunikacijo med žrtvami in Centrom EU.

(38)Za olajšanje uveljavljanja pravic žrtev do informacij ter pomoči in podpore pri odstranitvi posnetkov ali onemogočitvi dostopa do njih bi morale imeti žrtve možnost, da navedejo ustrezen(-zne) del(-e) posnetkov spolne zlorabe otrok, v zvezi s katerimi želijo pridobiti informacije ali ki jih želijo odstraniti ali onemogočiti dostop do njih, in sicer tako, da sami predložijo slike ali videoposnetke, z zagotovitvijo enotnega naslova vira, ki vodi do specifičnega(-ih) dela(-ov) posnetkov spolne zlorabe otrok, ali s katerim koli drugim elementom, ki omogoča nedvoumno prepoznavanje specifičnega(-ih) dela(-ov) posnetkov.

(39)Da bi se preprečilo nesorazmerno poseganje v pravici uporabnikov do zasebnega in družinskega življenja ter do varstva osebnih podatkov, ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe ne bi smeli hraniti podatkov, povezanih s primeri morebitne spolne zlorabe otrok na spletu, razen za enega ali več namenov, določenih v tej uredbi, vendar ne dlje, kot je potrebno, in ob upoštevanju ustreznega najdaljšega obdobja hrambe. Ker se navedene zahteve glede hrambe nanašajo le na to uredbo, se ne bi smele razumeti, kot da vplivajo na možnost hrambe ustreznih podatkov o vsebini in podatkov o prometu iz Direktive 2002/58/ES ali na uporabo katere koli pravne obveznosti za hrambo podatkov, ki velja za ponudnike v skladu z drugimi akti prava Unije ali nacionalnim pravom, skladnim s pravom Unije.

(40)Da bi se olajšale nemotene in učinkovite komunikacije z elektronskimi sredstvi, vključno, kadar je to primerno, s potrditvijo prejema takih komunikacij v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta uredba, bi bilo treba od ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe zahtevati, da določijo enotno točko za stike in v zvezi z njo objavijo ustrezne informacije, vključno z jeziki, ki se bodo uporabljali v takih komunikacijah. V nasprotju s pravnim zastopnikom ponudnika bi se morala točka za stike uporabljati za operativne namene, pri čemer ne bi smelo biti potrebno, da ima fizično lokacijo. Določiti bi bilo treba ustrezne pogoje v zvezi z jeziki komuniciranja, ki jih je treba določiti, da se prepreči nerazumna zapletenost nemotene komunikacije. Pri ponudnikih, za katere velja obveznost vzpostavitve funkcije skladnosti in imenovanja odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti s predpisi v skladu z Uredbo (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES], je lahko ena izmed teh odgovornih oseb imenovana za točko za stike v skladu s to uredbo, da se olajša usklajeno izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz obeh okvirov.

(41)Da bi se omogočila učinkovit nadzor in po potrebi izvrševanje te uredbe, bi morali imeti ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe, ki nimajo sedeža v tretji državi in ponujajo storitve v Uniji, pravnega zastopnika v Uniji ter javnost in ustrezne organe obvestiti, kako lahko stopijo v stik s pravnim zastopnikom. Da bi se omogočile prožne rešitve, kadar je to potrebno, in ne glede na njihove različne namene v skladu s to uredbo, bi moralo biti mogoče, da pravni zastopnik zadevnega ponudnika deluje tudi kot njegova točka za stike, če je ponudnik to jasno navedel in so izpolnjene ustrezne zahteve te uredbe.

(42)Kadar je to primerno in priročno ter glede na izbiro ponudnika ustreznih storitev informacijske družbe in potrebo po izpolnjevanju veljavnih zakonskih zahtev v zvezi s tem, bi moralo biti mogoče, da navedeni ponudniki imenujejo eno točko za stike in enega pravnega zastopnika za namene Uredbe (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES] in te uredbe.

(43)Zaradi učinkovite uporabe in po potrebi izvrševanja te uredbe bi morala vsaka država članica imenovati vsaj en že ustanovljen ali novoustanovljen organ, pristojen za zagotavljanje take uporabe in izvrševanja v zvezi s ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe pod pristojnostjo države članice, ki imenuje organ.

(44)Za zagotovitev jasnosti ter uspešnega, učinkovitega in doslednega usklajevanja in sodelovanja na nacionalni ravni in na ravni Unije bi morala država članica, kadar za uporabo in izvrševanje te uredbe imenuje več pristojnih organov, za usklajevalni organ imenovati en vodilni organ, kadar pa imenuje zgolj en organ, pa bi se moral imenovani organ samodejno šteti za usklajevalni organ. Iz navedenih razlogov bi moral usklajevalni organ delovati kot enotna točka za stike v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo te uredbe, brez poseganja v izvršilna pooblastila drugih nacionalnih organov.

(45)Glede na specifično strokovno znanje in osrednji položaj Centra EU v zvezi z izvajanjem te uredbe bi morali imeti usklajevalni organi možnost, da pri izvajanju nekaterih nalog zaprosijo za njegovo pomoč. Taka pomoč ne bi smela posegati v ustrezne naloge in pooblastila usklajevalnih organov, ki zaprosijo za pomoč, in Centra EU ter v zahteve, ki veljajo za opravljanje njihovih nalog in izvajanje njihovih pooblastil, predvidenih v tej uredbi.

(46)Glede na pomen njihovih nalog in morebitni vpliv uporabe njihovih pooblastil za uveljavljanje temeljnih pravic prizadetih strani je ključno, da so usklajevalni organi popolnoma neodvisni. V ta namen bi morala biti pravila in zagotovila, ki se uporabljajo za usklajevalne organe, podobna tistim, ki se uporabljajo za sodišča, da bi se zagotovilo, da so neodvisni upravni organi in v vseh pogledih tudi delujejo tako.

(47)Usklajevalni organ in drugi pristojni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju učinkovitosti pravic in obveznosti, navedenih v tej uredbi, ter doseganju njenih ciljev. V skladu s tem je treba zagotoviti, da imajo navedeni organi ne le potrebna preiskovalna in izvršilna pooblastila, temveč tudi potrebne finančne, človeške, tehnološke in druge vire za ustrezno izvajanje svojih nalog po tej uredbi. Glede na raznolikost ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe in njihovo uporabo naprednih tehnologij pri ponujanju storitev je zlasti pomembno, da imajo usklajevalni organ in drugi pristojni organi potrebno število osebja, vključno s strokovnjaki s specializiranimi znanji in spretnostmi. Vire usklajevalnih organov bi bilo treba določiti ob upoštevanju velikosti, zapletenosti in morebitnega družbenega vpliva ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe pod pristojnostjo države članice, ki imenuje organe, ter dosega njihovih storitev po vsej Uniji.

(48)Glede na potrebo po zagotavljanju učinkovitosti naloženih obveznosti bi bilo treba usklajevalnim organom podeliti izvršilna pooblastila za obravnavanje kršitev te uredbe. Ta pooblastila bi morala vključevati pooblastilo za začasno omejitev dostopa uporabnikov do storitve, na katero se nanaša kršitev, ali – le, če to ni tehnično izvedljivo – do spletnega vmesnika ponudnika, na katerem je bila storjena kršitev. Glede na visoko stopnjo poseganja v pravice ponudnikov storitev, ki ga omogoča tako pooblastilo, bi bilo treba pooblastilo izvajati le, če so izpolnjeni določeni pogoji. Ti pogoji bi morali vključevati pogoj, da kršitev povzroča redno in strukturno omogočanje kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, kar bi bilo treba razumeti kot sklicevanje na situacijo, v kateri je na podlagi vseh razpoložljivih dokazov razvidno, da so se kazniva dejanja omogočala v velikem obsegu in v daljšem obdobju.

(49)Da bi lahko posamezni usklajevalni organ preveril, ali se pravila te uredbe, zlasti tista o ukrepih za zmanjšanje tveganja in izvrševanju odredb o zaznavanju, odstranitvi ali blokiranju dostopa, ki jih je izdal, učinkovito upoštevajo v praksi, bi moral imeti možnost izvajanja iskanj z uporabo ustreznih kazalnikov, ki jih zagotovi Center EU, za zaznavanje razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok prek javno dostopnih posnetkov v storitvah gostovanja zadevnih ponudnikov.

(50)Da bi se zagotovila seznanjenost ponudnikov storitev gostovanja z zlorabo njihovih storitev in se jim omogočilo hitro ukrepanje za prostovoljno odstranitev posnetkov ali onemogočitev dostopa do njih, bi morali imeti usklajevalni organi v državi sedeža možnost, da navedene ponudnike obvestijo o znanih posnetkih spolne zlorabe otrok v njihovih storitvah in jih pozovejo, da odstranijo posnetke ali onemogočijo dostop do njih, o čemer se ponudnik odloči po lastni presoji. Take dejavnosti obveščanja bi bilo treba jasno ločiti od pooblastil usklajevalnih organov po tej uredbi, da zahtevajo izdajo odredb o odstranitvi, ki zadevnemu ponudniku nalagajo zavezujočo pravno obveznost, da odstrani zadevne posnetke ali onemogoči dostop do njih v določenem roku.

(51)Da bi se zagotovila jasnost in učinkovito izvrševanje te uredbe, bi moral ponudnik ustreznih storitev informacijske družbe spadati pod pristojnost države članice, v kateri ima glavni sedež, tj. v kateri ima sedež ali statutarni sedež, na katerem se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor. Za ponudnika, ki nima sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponuja storitve, bi morala biti pristojna država članica, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik, ob upoštevanju funkcij pravnega zastopnika po tej uredbi.

(52)Za zagotovitev učinkovitega izvrševanja in varovanja pravic uporabnikov po tej uredbi je primerno olajšati vložitev pritožb glede domnevnega neizpolnjevanja obveznosti ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe po tej uredbi. To bi bilo treba storiti tako, da bi se uporabnikom omogočila vložitev takih pritožb pri usklajevalnem organu na ozemlju države članice, v kateri prebivajo ali imajo sedež, ne glede na to, katera država članica je pristojna za zadevnega ponudnika. Pri vložitvi pritožb se lahko uporabniki odločijo, da se bodo oprli na organizacije, ki delujejo v javnem interesu proti spolni zlorabi otrok. Da pa ne bi bil ogrožen cilj vzpostavitve jasnega in učinkovitega sistema nadzora ter da bi se preprečilo tveganje neskladnih odločitev, bi moral odgovornost za nadaljnje izvajanje katerega koli od svojih preiskovalnih ali izvršilnih pooblastil v zvezi z ravnanjem, glede katerega je bila vložena pritožba, nositi zgolj usklajevalni organ v državi sedeža, kadar je to primerno, brez poseganja v pristojnosti drugih nadzornih organov v okviru njihovih pooblastil.

(53)Države članice bi morale zagotoviti, da so za kršitve obveznosti iz te uredbe opredeljene učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ob upoštevanju elementov, kot so narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve, glede na javni interes, obseg in vrsto izvedenih dejavnosti ter gospodarsko sposobnost zadevnega ponudnika ustreznih storitev informacijske družbe.

(54)Pravila iz te uredbe v zvezi z nadzorom in izvrševanjem se ne bi smela razumeti tako, kot da vplivajo na pooblastila in pristojnosti organov za varstvo podatkov iz Uredbe (EU) 2016/679.

(55)Za pravilno delovanje sistema obveznega zaznavanja spolne zlorabe otrok na spletu in blokiranja dostopa do nje, vzpostavljenega s to uredbo, je ključno, da Center EU prek usklajevalnih organov prejme posnetke, prepoznane kot posnetke spolne zlorabe otrok, ali prepise pogovorov, prepoznanih kot pridobivanje otrok za spolne namene, kot so bili odkriti, na primer, med kazenskimi preiskavami, da lahko Center EU uporabi navedene posnetke ali pogovore kot natančno in zanesljivo podlago za oblikovanje kazalnikov takih zlorab. Za dosego tega rezultata bi jih bilo treba kot take prepoznati po skrbni presoji, izvedeni v okviru postopka, ki zagotavlja pošten in objektiven izid, bodisi s strani usklajevalnih organov bodisi s strani sodišča ali drugega neodvisnega upravnega organa, ki ni usklajevalni organ. Medtem ko so hitra ocena, prepoznanje in predložitev takih posnetkov pomembne tudi v drugih kontekstih, so ključne v zvezi z novimi posnetki spolne zlorabe otrok in pridobivanjem otrok za spolne namene, naznanjenih v skladu s to uredbo, saj lahko ti posnetki privedejo to prepoznanja stalne ali iminentne zlorabe in rešitve žrtev. Zato je treba v zvezi s takimi naznanitvami določiti specifične roke.

(56)Da bi se zagotovila čim večja popolnost kazalnikov, ki jih oblikuje Center EU za namene zaznavanja, bi morali usklajevalni organi proaktivno posredovati ustrezne posnetke in prepise. Vendar bi moral imeti tudi Center EU možnost, da v ta namen opozori na zadevne posnetke ali pogovore usklajevalne organe.

(57)Nekateri ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe ponujajo svoje storitve v več ali celo v vseh državah članicah, po tej uredbi pa je za danega ponudnika pristojna le ena država članica. Zato je nujno, da usklajevalni organ, ki ga imenuje pristojna država članica, pri opravljanju svojih nalog in uporabi svojih pooblastil upošteva interese vseh uporabnikov v Uniji, brez razlikovanja glede na elemente, kot je lokacija ali državljanstvo uporabnikov, ter da usklajevalni organi med seboj uspešno in učinkovito sodelujejo. Za olajšanje takega sodelovanja bi bilo treba zagotoviti potrebne mehanizme in sisteme za izmenjavo informacij. Navedeno sodelovanje ne posega v možnost držav članic, da izvajajo redne izmenjave mnenj z drugimi javnimi organi, kadar je to pomembno za opravljanje nalog navedenih drugih organov in usklajevalnega organa.

(58)Da bi Center EU olajšal sodelovanje, potrebno za pravilno delovanje mehanizmov, vzpostavljenih s to uredbo, bi moral zlasti vzpostaviti in vzdrževati potrebne sisteme za izmenjavo informacij. Center EU bi moral pri vzpostavljanju in vzdrževanju takih sistemov sodelovati z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: Europol) in nacionalnimi organi, da bi po potrebi nadgradil že vzpostavljene sisteme in dobre prakse.

(59)Da bi Center EU podprl izvajanje te uredbe in prispeval k doseganju njenih ciljev, bi moral delovati kot glavni posrednik, ki izvaja raznovrstne specifične naloge. Za izvajanje navedenih nalog so potrebna močna jamstva neodvisnosti, zlasti od organov kazenskega pregona, ter struktura upravljanja, ki zagotavlja uspešno, učinkovito in skladno opravljanje nalog, ter pravna osebnost za učinkovito sodelovanje z vsemi ustreznimi deležniki. Zato bi moral biti ustanovljen kot decentralizirana agencija Unije.

(60)Zaradi pravne varnosti in učinkovitosti bi morale biti naloge Centra EU navedene jasno in izčrpno. Da bi se zagotovilo ustrezno izvajanje te uredbe, bi se morale navedene naloge nanašati zlasti na olajšanje izvajanja obveznosti zaznavanja, naznanjanja in blokiranja dostopa, naloženih ponudnikom storitev gostovanja, javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev in storitev dostopa do interneta. Iz istega razloga pa bi moral biti Center EU zadolžen tudi za nekatere druge naloge, predvsem tiste v zvezi z izvajanjem obveznosti ocenjevanja in zmanjševanja tveganj s strani ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe, odstranitvijo posnetkov spolne zlorabe otrok ali onemogočitvijo dostopa do njih s strani ponudnikov storitev gostovanja, zagotavljanjem pomoči usklajevalnim organom ter ustvarjanjem in izmenjavo znanja in strokovnih izkušenj v zvezi s spolno zlorabo otrok na spletu.

(61)Center EU bi moral zagotoviti zanesljive informacije o tem, katere dejavnosti se lahko razumno štejejo za spolno zlorabo otrok na spletu, da bi omogočil njihovo naznanjanje in blokiranje dostopa do posnetkov spolne zlorabe otrok v skladu s to uredbo. Glede na naravo posnetkov spolne zlorabe otrok je treba navedene zanesljive informacije zagotoviti brez deljenja posnetkov. Zato bi moralo Center EU oblikovati natančne in zanesljive kazalnike na podlagi prepoznanih posnetkov spolne zlorabe otrok in pridobivanja otrok za spolne namene, ki mu jih predložijo usklajevalni organi v skladu z ustreznimi določbami te uredbe. Ti kazalniki bi morali tehnologijam omogočiti, da zaznajo razširjanje bodisi istih posnetkov (znanih posnetkov) bodisi drugih posnetkov spolne zlorabe otrok (novih posnetkov) ali razširjanje pridobivanja otrok za spolne namene, kot je primerno.

(62)Za pravilno delovanje sistema, vzpostavljenega s to uredbo, bi moral biti Center EU zadolžen za vzpostavitev podatkovnih zbirk za vsako od treh navedenih vrst spolne zlorabe otrok na spletu ter za vzdrževanje in upravljanje navedenih podatkovnih zbirk. Zaradi odgovornosti in za omogočanje popravkov, kadar so potrebni, bi moral voditi evidenco predložitev in postopkov, uporabljenih za oblikovanje kazalnikov.

(63)Za zagotovitev sledljivosti postopka naznanitve in vseh nadaljnjih dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi naznanitve, omogočanje povratnih informacij o naznanitvi ponudnikom storitev gostovanja in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev, ustvarjanje statistik v zvezi z naznanitvami ter zanesljivega in hitrega upravljanja ter obdelave naznanitev bi moral Center EU ustvariti namensko podatkovno zbirko takih naznanitev. Da bi lahko navedena podatkovna zbirka dosegla zgoraj navedene namene, bi morala vsebovati tudi ustrezne informacije v zvezi z navedenimi naznanitvami, kot so kazalniki, ki pomenijo posnetke, in pomožne oznake, ki lahko na primer označujejo dejstvo, da je naznanjena slika ali videoposnetek del niza slik in videoposnetkov, ki prikazujejo isto žrtev ali žrtve.

(64)Glede na občutljivost zadevnih podatkov in da bi se preprečile morebitne napake in napačna uporaba, je treba določiti stroga pravila o dostopu do navedenih podatkovnih zbirk kazalnikov in podatkovnih zbirk naznanitev, o podatkih v navedenih zbirkah in o njihovi varnosti. Zlasti se zadevni podatki ne smejo hraniti dlje, kot je nujno potrebno. Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi moral biti dostop do podatkovne zbirke kazalnikov omogočen samo stranem in za namene, navedene v tej uredbi, pod nadzorom Centra EU, ter biti časovno in po obsegu omejen na tisto, kar je nujno potrebno za navedene namene.

(65)Da bi se preprečile napačne naznanitve spolne zlorabe otrok na spletu v skladu s to uredbo in bi se organom kazenskega pregona omogočilo, da se osredotočijo na svoje temeljne preiskovalne naloge, bi morale biti take naznanitve posredovane Centru EU. Center EU bi moral oceniti navedene naznanitve in prepoznati tiste, ki so očitno neutemeljene, tj. pri katerih je takoj, brez kakršne koli vsebinske pravne ali dejanske analize, razvidno, da prijavljene dejavnosti ne pomenijo spolne zlorabe otrok na spletu. Če je naznanitev očitno neutemeljena, bi moral Center EU ponudniku storitev gostovanja ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev zagotoviti povratne informacije, da bi se omogočili izboljšave uporabljenih tehnologij in postopkov ter drugi ustrezni koraki, kot je vrnitev napačno odstranjenih posnetkov. Ker bi bila lahko vsaka naznanitev pomembno sredstvo za preiskovanje in pregon zadevnih kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok ter za reševanje žrtve zlorabe, bi bilo treba naznanitve obdelati čim hitreje.

(66)Da bi Center EU prispeval k učinkoviti uporabi te uredbe in zaščiti pravic žrtev, bi moral imeti možnost na zahtevo podpreti žrtve in pomagati pristojnim organom z iskanjem javno dostopnih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok v storitvah gostovanja z uporabo ustreznih kazalnikov. Če Center EU po izvedbi takega iskanja prepozna take posnetke, bi moral imeti tudi možnost, da od ponudnika zadevne storitve gostovanja zahteva odstranitev posnetkov ali onemogočitev dostopa do zadevnega dela ali delov posnetkov, saj ponudnik morda ne ve za njihovo prisotnost in bo morda pripravljen ukrepati prostovoljno.

(67)Center EU bi moral glede na svoj osrednji položaj, ki izhaja iz opravljanja primarnih nalog v skladu s to uredbo, ter informacije in strokovno znanje, ki jih lahko pridobi v zvezi s tem, prispevati k doseganju ciljev te uredbe tudi tako, da deluje kot vozlišče znanja, strokovnih izkušenj in raziskav o zadevah, povezanih s preprečevanjem spolne zlorabe otrok na spletu in boja proti njej. V zvezi s tem bi moral Center EU sodelovati z ustreznimi deležniki v Uniji in zunaj nje ter državam članicam omogočiti, da izkoristijo pridobljeno znanje in strokovne izkušnje, vključno z dobrimi praksami in pridobljenimi izkušnjami.

(68)Obdelava in shranjevanje zadevnih osebnih podatkov sta potrebna, da lahko Center EU opravlja naloge po tej uredbi. Za zagotovitev ustreznega varstva takih osebnih podatkov bi moral Center EU osebne podatke obdelovati in hraniti le, če je to nujno potrebno za namene, ki so natančno opredeljeni v tej uredbi. To mora storiti varno, pri čemer mora hrambo omejiti na tisto, kar je nujno potrebno za opravljanje ustreznih nalog.

(69)Da bi lahko Center EU uspešno in učinkovito opravljal svoje naloge, bi moral tesno sodelovati z usklajevalnimi organi, Europolom in ustreznimi partnerskimi organizacijami, kot sta ameriški Nacionalni center za pogrešane in izkoriščane otroke ali mreža Mednarodnega združenja spletnih prijavnih točk (INHOPE) za naznanjanje posnetkov spolne zlorabe otrok, v okviru omejitev, opredeljenih s to uredbo in drugimi pravnimi instrumenti, ki urejajo njihove zadevne dejavnosti. Za olajšanje takega sodelovanja bi bilo treba vzpostaviti potrebne ureditve, vključno z imenovanjem uradnikov za stike s strani usklajevalnih organov ter sklenitvijo memorandumov o soglasju z Europolom in, kadar je to primerno, eno ali več ustreznimi partnerskimi organizacijami.

(70)Dolgoletna podpora Unije združenju INHOPE in njegovim spletnim prijavnim točkam kaže, da so prijavne točke v ospredju boja proti spolni zlorabi otrok na spletu. Center EU bi moral izkoristiti mrežo spletnih prijavnih točk ter spodbujati njihovo učinkovito sodelovanje z usklajevalnimi organi, ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe in organi kazenskega pregona držav članic. Strokovno znanje in izkušnje spletnih prijavnih točk so neprecenljiv vir informacij o zgodnjem prepoznavanju skupnih groženj in rešitev ter o regionalnih in nacionalnih razlikah po vsej Uniji.

(71)Glede na pooblastila Europola, njegove izkušnje pri opredelitvi pristojnih nacionalnih organov v nejasnih razmerah in njegovo podatkovno zbirko kriminalističnih obveščevalnih podatkov, ki lahko prispeva k odkrivanju povezav s preiskavami v drugih državah članicah, bi moral Center EU tesno sodelovati z njim, zlasti za zagotovitev hitre opredelitve pristojnih nacionalnih organov kazenskega pregona, kadar pristojnost ni jasna ali v primerih, ki lahko vplivajo na več kot eno državo članico.

(72)Glede na potrebo po intenzivnem sodelovanju Centra EU z Europolom bi moral biti sedež Centra EU poleg Europolovega v Haagu na Nizozemskem. Skupna lokacija Centra EU in Europola je koristna tako zaradi izjemno občutljive narave naznanitev, ki jih Center EU deli z Europolom, kot zaradi tehničnih zahtev, kot so varne podatkovne povezave. Poleg tega bi skupna lokacija Centru EU omogočila, da se, čeprav je neodvisen subjekt, opre na podporne storitve Europola, zlasti tiste v zvezi z upravljanjem človeških virov, informacijsko tehnologijo (IT), vključno s kibernetsko varnostjo, stavbo in komunikacijami. Skupna raba takih podpornih storitev je stroškovno učinkovitejša in zagotavlja bolj profesionalno storitev kot njihovo podvajanje z ustvarjanjem storitev iz nič.

(73)Za zagotovitev pravilnega delovanja Centra EU bi bilo treba določiti potrebna pravila glede njegove organizacije. Zaradi doslednosti bi morala biti navedena pravila v skladu s Skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije o decentraliziranih agencijah.

(74)Glede na potrebo po tehničnem strokovnem znanju za opravljanje nalog, zlasti nalogo zagotavljanja seznama tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti za zaznavanje, bi moral imeti Center EU odbor za tehnologijo, sestavljen iz strokovnjakov s svetovalno funkcijo. Odbor za tehnologijo lahko v okviru svojih pooblastil zagotovi zlasti strokovno znanje za podporo delu Centra EU v zvezi z zadevami, povezanimi z zaznavanjem spolnih zlorab otrok na spletu, s čimer lahko podpre Center EU pri prispevanju k visoki ravni tehničnih standardov in zaščitnih ukrepov v tehnologijah za zaznavanje.

(75)V interesu preglednosti in odgovornosti ter za omogočanje ocenjevanja in po potrebi prilagoditev bi moralo biti obvezno, da ponudniki storitev gostovanja, javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev in storitev dostopa do interneta, usklajevalni organi in Center EU zbirajo, evidentirajo in analizirajo informacije na podlagi anonimiziranega zbiranja neosebnih podatkov ter objavljajo letna poročila o svojih dejavnostih v skladu s to uredbo. Usklajevalni organi bi morali pri zbiranju navedenih informacij sodelovati z Europolom ter organi kazenskega pregona in drugimi ustreznimi nacionalnimi organi države članice, ki je imenovala zadevni usklajevalni organ.

(76)Komisija bi morala v interesu dobrega upravljanja ter na podlagi zbranih statističnih podatkov in informacij ter mehanizmov poročanja o preglednosti, predvidenih v tej uredbi, izvesti oceno te uredbe v petih letih od datuma začetka njene veljavnosti, nato pa vsakih pet let.

(77)Ocena bi morala temeljiti na merilih učinkovitosti, nujnosti, uspešnosti, sorazmernosti, ustreznosti, skladnosti in dodane vrednosti Unije. Oceniti bi morala delovanje operativnih in tehničnih ukrepov iz te uredbe, vključno z uspešnostjo ukrepov za izboljšanje zaznavanja, naznanjanja in odstranjevanja posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu, uspešnostjo zaščitnih mehanizmov, ter učinke na potencialno prizadete temeljne pravice, svobodo gospodarske pobude ter pravici do zasebnega življenja in do varstva osebnih podatkov. Komisija bi morala oceniti tudi učinek na potencialno prizadete interese tretjih oseb.

(78)Uredba (EU) 2021/1232 45 Evropskega parlamenta in Sveta določa začasno rešitev v zvezi z uporabo tehnologij s strani nekaterih ponudnikov javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev za namen boja proti spolni zlorabi otrok na spletu do priprave in sprejetja dolgoročnega pravnega okvira. Ta uredba zagotavlja navedeni dolgoročni pravni okvir. Uredbo (EU) 2021/1232 bi bilo zato treba razveljaviti.

(79)Za doseganje ciljev te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe za spreminjanje prilog k tej uredbi in njeno dopolnitev z določitvijo podrobnih pravil o vzpostavitvi podatkovnih zbirk, ki jih upravlja Center EU, njihovi vsebini in dostopu do njih, o obliki, natančni vsebini in drugih podrobnostih naznanitev in postopka naznanjanja, o določitvi in zaračunavanju stroškov Centra EU za podporo ponudnikom pri izvedbi ocene tveganja ter o tehničnih zahtevah za sisteme za izmenjavo informacij, ki podpirajo komunikacijo med usklajevalnimi organi, Komisijo, Centrom EU, drugimi ustreznimi agencijami Unije in ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe.

(80)Pomembno je, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi prek javnega posvetovanja in na ravni strokovnjakov, ter da se navedena posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 46 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(81)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje sistema za izmenjavo informacij bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi se morala izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 47 .

(82)Da bi se vsem prizadetim stranem omogočilo dovolj časa, da sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s to uredbo, bi bilo treba predvideti ustrezno obdobje med datumom začetka njene veljavnosti in datumom začetka njene uporabe.

(83)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo jasnih, enotnih in uravnoteženih pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok na spletu in boj proti njej na učinkovit način, ki spoštuje temeljne pravice, temveč se navedeni cilj zaradi svojega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta uredba ne presega tega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(84)V skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 48 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta mnenji podala […] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta uredba določa enotna pravila za obravnavo zlorabe ustreznih storitev informacijske družbe za spolno zlorabo otrok na spletu na notranjem trgu.

    Določa zlasti:

(a)obveznosti ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe, da čim bolj zmanjšajo tveganje zlorabe njihovih storitev za spolno zlorabo otrok na spletu;

(b)obveznosti ponudnikov storitev gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitev, da zaznavajo in naznanjajo spolno zlorabo otrok na spletu;

(c)obveznosti ponudnikov storitev gostovanja, da iz svojih storitev odstranijo posnetke spolne zlorabe otrok na spletu ali onemogočijo dostop do njih;

(d)obveznosti ponudnikov storitev dostopa do interneta, da onemogočijo dostop do posnetkov spolne zlorabe otrok;

(e)pravila o izvajanju in izvrševanju te uredbe, vključno v zvezi z imenovanjem in delovanjem pristojnih organov držav članic, Centrom EU za boj proti spolni zlorabi otrok, ustanovljenim s členom 40 (v nadaljnjem besedilu: Center EU), ter sodelovanjem in preglednostjo.

2.Ta uredba se uporablja za ponudnike ustreznih storitev informacijske družbe, ki ponujajo take storitve v Uniji, ne glede na njihov glavni sedež.

3.Ta uredba ne vpliva na pravila iz naslednjih pravnih aktov:

(a)Direktive 2011/93/EU o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ; 

(b)Direktive 2000/31/ES in Uredba (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(c)Direktive 2010/13/EU;

(d)Uredbe (EU) 2016/679, Direktive 2016/680, Uredbe (EU) 2018/1725 in, ob upoštevanju odstavka 4 tega člena, Direktive 2002/58/ES.

4.Ta uredba omejuje uveljavljanje pravic in obveznosti iz člena 5(1) in (3) ter člena 6(1) Direktive 2002/58/ES, kolikor je to potrebno za izvrševanje odredb o zaznavanju, izdanih v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 te uredbe.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„storitev gostovanja“ pomeni storitev informacijske družbe, kot je opredeljena v členu 2, točka (f), tretja alinea, Uredbe (EU) .../... [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(b)„medosebna komunikacijska storitev“ pomeni javno dostopno storitev, kot je opredeljena v členu 2, točka 5, Direktive (EU) 2018/1972, vključno s storitvami, ki omogočajo neposredno medosebno in interaktivno izmenjavo informacij kot zgolj manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo;

(c)„programska aplikacija“ pomeni digitalni proizvod ali storitev, kot je opredeljen(-a) v členu 2, točka 13, Uredbe (EU) …/… [o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih)];

(d)„trgovina s programskimi aplikacijami“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) …/… [o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju (akt o digitalnih trgih)];

(e)„storitev dostopa do interneta“ pomeni storitev, kot je opredeljena v členu 2(2) Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

(f)„ustrezne storitve informacijske družbe“ pomenijo vse naslednje storitve:

(i) storitev gostovanja,

(ii) medosebna komunikacijska storitev,

(iii) trgovina s programskimi aplikacijami,

(iv) storitev dostopa do interneta;

(g)„ponujati storitve v Uniji“ pomeni ponujati storitve v Uniji, kot je opredeljeno v členu 2, točka (d), Uredbe (EU) .../... [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(h)„uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja ustrezno storitev informacijske družbe;

(i)„otrok“ pomeni vsako fizično osebo, mlajšo od 18 let;

(j)„otroški uporabnik“ pomeni fizično osebo, ki uporablja ustrezno storitev informacijske družbe in je fizična oseba, mlajša od 17 let;

(k)„mikro, malo ali srednje podjetje“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij 50 ;

(l)„posnetki spolne zlorabe otrok“ pomenijo posnetke, ki pomenijo otroško pornografijo ali pornografsko predstavo, kot sta opredeljeni v točki (c) oziroma (e) člena 2 Direktive 2011/93/EU;

(m)„znani posnetki spolne zlorabe otrok“ pomenijo morebitne posnetke spolne zlorabe otrok, zaznane z uporabo kazalnikov iz podatkovne zbirke kazalnikov iz člena 44(1), točka (a);

(n)„novi posnetki spolne zlorabe otrok“ pomenijo morebitne posnetke spolne zlorabe otrok, zaznane z uporabo kazalnikov iz podatkovne zbirke kazalnikov iz člena 44(1), točka (b);

(o)„pridobivanje otrok za spolne namene“ pomeni pridobivanje otrok za spolne namene, kot je opredeljeno v členu 6 Direktive 2011/93/EU;

(p)„spolna zloraba otrok na spletu“ pomeni razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletu in pridobivanje otrok za spolne namene;

(q)„kazniva dejanja spolne zlorabe otrok“ pomenijo kazniva dejanja, kot so opredeljena v členih 3 do 7 Direktive 2011/93/EU;

(r)„priporočilni sistem“ pomeni sistem, kot je opredeljen v členu 2, točka (o), Uredbe (EU) .../... [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(s)„podatki o vsebini“ pomenijo podatke, kot so opredeljeni v členu 2, točka (10), Uredbe (EU) ... [o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah (.../... uredba o e-dokazih)];

(t)„moderiranje vsebine“ pomeni dejavnosti, kot so opredeljene v členu 2, točka (p), Uredbe (EU) .../... [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(u)„usklajevalni organ v državi sedeža“ pomeni usklajevalni organ za boj proti spolni zlorabi otrok, ki ga v skladu s členom 25 imenuje država članica, v kateri ima ponudnik storitev informacijske družbe glavni sedež ali, kadar je primerno, v kateri prebiva ali ima sedež njegov pravni zastopnik;

(v)„pogoji poslovanja“ pomenijo pogoje poslovanja, kot so opredeljeni v členu 2, točka (q), Uredbe (EU) .../... [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES];

(w)„glavni sedež“ pomeni glavno upravo ali registrirani sedež ponudnika ustreznih storitev informacijske družbe, kjer se izvajajo glavne finančne naloge in operativni nadzor.

POGLAVJE II

OBVEZNOSTI PONUDNIKOV USTREZNIH STORITEV INFORMACIJSKE DRUŽBE ZA PREPREČEVANJE SPOLNE ZLORABE OTROK NA SPLETU IN BOJ PROTI NJEJ

Oddelek 1

Obveznosti v zvezi z ocenjevanjem in zmanjševanjem tveganja

Člen 3

Ocenjevanje tveganja

1.Ponudniki storitev gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitev za vsako tako storitev, ki jo ponujajo, opredelijo, analizirajo in ocenijo tveganje uporabe storitve za namene spolne zlorabe otrok na spletu.

2.Ponudnik pri izvajanju ocene tveganja upošteva zlasti:

(a)vse predhodno ugotovljene primere uporabe njegovih storitev za namene spolne zlorabe otrok na spletu;

(b)obstoj in izvajanje politike s strani ponudnika ter razpoložljivost funkcionalnosti za obravnavanje tveganja iz odstavka 1, vključno s:

–prepovedmi in omejitvami, navedenimi v pogojih poslovanja,

–ukrepi, sprejetimi za uveljavitev takih prepovedi in omejitev,

–funkcionalnostmi, ki omogočajo preverjanje starosti,

–funkcionalnostmi, ki uporabnikom omogočajo, da ponudnika z zlahka dostopnimi in starosti primernimi orodji opozorijo na spolno zlorabo otrok na spletu;

(c)način, kako uporabniki uporabljajo storitev, in njegov vpliv na navedeno tveganje;

(d)način, kako je ponudnik zasnoval in upravlja storitev, vključno s poslovnim modelom, upravljanjem ter ustreznimi sistemi in postopki, ter vpliv na navedeno tveganje;

(e)v zvezi s tveganjem pridobivanja otrok za spolne namene:

(i) obseg, v katerem storitev uporabljajo ali bodo verjetno uporabljali otroci,

(ii) če storitev uporabljajo otroci, različne starostne skupine otroških uporabnikov in tveganje pridobivanja otrok za spolne namene v zvezi z navedenimi starostnimi skupinami,

(iii) razpoložljivost funkcionalnosti, ki ustvarjajo ali povečujejo tveganje pridobivanja otrok za spolne namene, vključno z naslednjimi funkcionalnostmi:

–omogočanje uporabnikom, da iščejo druge uporabnike, zlasti odraslim uporabnikom, da iščejo otroške uporabnike,

–omogočanje uporabnikom, da neposredno vzpostavijo stik z drugimi uporabniki, zlasti prek zasebnih komunikacij,

–omogočanje uporabnikom, da delijo slike ali videoposnetke z drugimi uporabniki, zlasti prek zasebnih komunikacij.

3.Ponudnik lahko zaprosi Center EU, da v podporo oceni tveganja opravi analizo reprezentativnih, anonimiziranih vzorcev podatkov za prepoznanje morebitne spolne zlorabe otrok na spletu.

Stroške, nastale Centru EU pri izvedbi take analize, krije ponudnik, ki je zaprosil zanjo. Če pa je ponudnik mikro, malo ali srednje podjetje in je zahteva razumno potrebna za podporo ocene tveganja, krije navedene stroške Center EU.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za dopolnitev te uredbe s potrebnimi podrobnimi pravili o določanju in zaračunavanju navedenih stroškov ter o uporabi izjeme za mikro, mala in srednja podjetja.

4.Ponudnik opravi prvo oceno tveganja do [datum začetka uporabe te uredbe + 3 meseci] ali, če ponudnik do [datum začetka uporabe te uredbe] ni ponujal storitev v Uniji, v treh mesecih od datuma, ko je začel ponujati storitve v Uniji.

Ponudnik nato oceno tveganja posodablja po potrebi, vendar najmanj enkrat na tri leta od datuma, ko jo je nazadnje opravil ali posodobil. Vendar:

(a)ponudnik v primeru storitve, za katero velja odredba o zaznavanju, izdana v skladu s členom 7, oceno tveganja posodobi najpozneje dva meseca pred iztekom obdobja uporabe odredbe o zaznavanju;

(b)lahko usklajevalni organ v državi sedeža od ponudnika zahteva, da posodobi oceno tveganja ob razumno zgodnejšem datumu od datuma iz drugega pododstavka, če dokazi kažejo na možno znatno spremembo tveganja, da se bo storitev uporabljala za namene spolne zlorabe otrok na spletu.

5.Ocena tveganja vključuje oceno morebitnega preostalega tveganja, da se bo storitev po sprejetju ukrepov za zmanjšanje tveganja iz člena 4 uporabljala za namene spolne zlorabe otrok na spletu.

6.Komisija lahko v sodelovanju z usklajevalnimi organi in Centrom EU ter po izvedbi javnega posvetovanja izda smernice o uporabi odstavkov 1 do 5, pri čemer upošteva zlasti ustrezen tehnološki razvoj in načine, na katere se ponujajo in uporabljajo storitve iz navedenih določb.

Člen 4

Zmanjševanje tveganja

1.Ponudniki storitev gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitev sprejmejo razumne ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki so prilagojeni tveganju, ugotovljenemu v skladu s členom 3. Taki ukrepi lahko vključujejo nekaj ali več naslednjih elementov:

(a)prilagajanje ponudnikovih sistemov za moderiranje vsebine ali priporočilnih sistemov, njegovih postopkov odločanja, delovanja ali funkcionalnosti storitve ali vsebine ali uveljavljanja njegovih pogojev poslovanja z ustreznimi tehničnimi in operativnimi ukrepi ter kadrovanjem;

(b)izboljšanje notranjih postopkov ponudnika ali notranjega nadzora nad delovanjem storitve;

(c)v skladu s konkurenčno zakonodajo začetek ali prilagoditev sodelovanja z drugimi ponudniki storitev gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev, javnimi organi, organizacijami civilne družbe ali, kadar je to primerno, subjekti, ki jim je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) …/… [o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES] dodeljen status zaupanja vrednih prijaviteljev.

2.Ukrepi za zmanjšanje tveganja so:

(a)učinkoviti pri zmanjševanju ugotovljenega tveganja;

(b)ciljno usmerjeni in sorazmerni glede na navedeno tveganje, ob upoštevanju zlasti resnosti tveganja, ponudnikovih finančnih in tehnoloških zmogljivosti ter števila uporabnikov;

(c)uporabljeni skrbno in nediskriminatorno, pri čemer se v vseh okoliščinah upoštevajo morebitne posledice ukrepov za zmanjšanje tveganja za uveljavljanje temeljnih pravic vseh prizadetih strani;

(d)uvedeni, pregledani, odpravljeni ali razširjeni, kot je primerno, ob vsaki izvedbi ali posodobitvi ocene tveganja v skladu s členom 3(4), in sicer v treh mesecih od datuma, navedenega v njej.

3.Ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, ki so na podlagi ocene tveganja, izvedene ali posodobljene v skladu s členom 3, ugotovili tveganje uporabe njihovih storitev za pridobivanje otrok za spolne namene, sprejmejo potrebne ukrepe za preverjanje in oceno starosti, s katerimi lahko zanesljivo prepoznajo otroške uporabnike svojih storitev in na podlagi tega sprejmejo ukrepe za zmanjšanje tveganja.

4.Ponudniki storitev gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitev v svojih pogojih poslovanja jasno opišejo ukrepe, sprejete za zmanjšanje tveganja. Navedeni opis ne vključuje informacij, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost ukrepov za zmanjšanje tveganja.

5.Komisija lahko v sodelovanju z usklajevalnimi organi in Centrom EU ter po izvedbi javnega posvetovanja izda smernice o uporabi odstavkov 1, 2, 3 in 4, pri čemer upošteva zlasti ustrezen tehnološki razvoj in načine, na katere se ponujajo in uporabljajo storitve, zajete v navedenih določbah.

Člen 5

Poročanje o tveganjih

1.Ponudniki storitev gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitev usklajevalnemu organu v državi sedeža v treh mesecih od datuma iz člena 3(4) pošljejo poročilo, v katerem so navedeni:

(a)postopek in rezultati ocene tveganja, izvedene ali posodobljene v skladu s členom 3, vključno z oceno morebitnega preostalega tveganja iz člena 3(5);

(b)vsi ukrepi za zmanjšanje tveganja, sprejeti v skladu s členom 4.

2.Usklajevalni organ v državi sedeža oceni poročilo v treh mesecih po njegovem prejemu ter na podlagi tega in ob upoštevanju vseh drugih relevantnih informacij, ki so mu na voljo, določi, ali je bila ocena tveganja izvedena ali posodobljena ter ukrepi za zmanjšanje tveganja sprejeti v skladu z zahtevami iz členov 3 in 4.

3.Kadar je to potrebno za navedeno oceno, lahko navedeni usklajevalni organ od ponudnika zahteva dodatne informacije v razumnem roku, ki ga določi organ. Navedeni rok ni daljši od dveh tednov.

Rok iz prvega pododstavka se začasno prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.

4.Kadar zahteve iz členov 3 in 4 niso izpolnjene, navedeni usklajevalni organ brez poseganja v člene 7 ter 27, 28 in 29 od ponudnika zahteva, da ponovno izvede ali posodobi oceno tveganja ali da uvede, pregleda, odpravi ali razširi, kot je primerno, ukrepe za zmanjšanje tveganja v razumnem roku, ki ga določi navedeni usklajevalni organ. Navedeni rok ni daljši od enega meseca.

5.Ponudniki ob predložitvi poročila usklajevalnemu organu v državi sedeža v skladu z odstavkom 1 poročilo predložijo tudi Centru EU.

6.Ponudniki na zahtevo predložijo poročilo ponudnikom trgovin s programskimi aplikacijami, kolikor je to potrebno za oceno iz člena 6(2). Po potrebi lahko iz poročil odstranijo zaupne podatke.

Člen 6

Obveznosti trgovin s programskimi aplikacijami

1.Ponudniki trgovin s programskimi aplikacijami:

(a)si razumno prizadevajo, da, kadar je mogoče, skupaj s ponudniki programskih aplikacij ocenijo, ali posamezna storitev, ponujena prek programskih aplikacij, ki jih posredujejo, pomeni tveganje uporabe za pridobivanje otrok za spolne namene;

(b)sprejmejo razumne ukrepe, da bi otroškim uporabnikom preprečili dostop do programskih aplikacij, v zvezi s katerimi so ugotovili znatno tveganje uporabe zadevne storitve za pridobivanje otrok za spolne namene;

(c)sprejmejo potrebne ukrepe za preverjanje in oceno starosti, s katerimi lahko zanesljivo prepoznajo otroške uporabnike svojih storitev in na podlagi tega sprejmejo ukrepe iz točke (b).

2.Ponudnik pri ocenjevanju tveganja iz odstavka 1 upošteva vse razpoložljive informacije, vključno z rezultati ocene tveganja, opravljene ali posodobljene v skladu s členom 3.

3.Ponudniki trgovin s programskimi aplikacijami javno objavijo informacije, v katerih so opisani postopek in merila, uporabljeni za oceno tveganja, ter ukrepi iz odstavka 1. Navedeni opis ne vključuje informacij, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost ocene navedenih ukrepov.

4.Komisija lahko v sodelovanju z usklajevalnimi organi in Centrom EU ter po izvedbi javnega posvetovanja izda smernice o uporabi odstavkov 1, 2 in 3, pri čemer upošteva zlasti ustrezen tehnološki razvoj in načine, na katere se ponujajo in uporabljajo storitve, zajete v navedenih določbah.

Oddelek 2

Obveznosti zaznavanja

Člen 7

Izdajanje odredb o zaznavanju

1.Usklajevalni organ v državi sedeža je pooblaščen, da od pristojnega pravosodnega organa države članice, ki ga je imenovala, ali drugega neodvisnega upravnega organa navedene države članice zahteva, naj izda odredbo o zaznavanju, s katero od ponudnika storitev gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev pod pristojnostjo navedene države članice zahteva, da sprejme ukrepe iz člena 10 za zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu v specifični storitvi.

2.Preden usklajevalni organ v državi sedeža zahteva izdajo odredbe o zaznavanju, izvede vse preiskave in ocene, ki so potrebne za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4.

V ta namen lahko od ponudnika po potrebi zahteva, da poleg poročila in nadaljnjih informacij iz člena 5(1) oziroma (3) v razumnem roku, ki ga določi navedeni usklajevalni organ, predloži potrebne informacije ali pa zahteva predložitev potrebnih dodatnih informacij od Centra EU, drugega javnega organa ali ustreznih strokovnjakov ali subjektov.

3.Če usklajevalni organ v državi sedeža zavzame predhodno stališče, da so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni:

(a)pripravi osnutek zahteve za izdajo odredbe o zaznavanju, pri čemer navede glavne elemente vsebine odredbe o zaznavanju, katere izdajo namerava zahtevati, in razloge za tako zahtevo;

(b)predloži osnutek zahteve ponudniku in Centru EU;

(c)ponudniku omogoči, da v razumnem roku, ki ga določi zadevni usklajevalni organ, predloži pripombe na osnutek zahteve;

(d)Center EU pozove, naj poda svoje mnenje o osnutku zahteve v štirih tednih od datuma prejema osnutka zahteve.

Kadar zadevni usklajevalni organ ob upoštevanju pripomb ponudnika in mnenja Centra EU še naprej meni, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, ponudniku ponovno predloži osnutek zahteve, ki ga po potrebi prilagodi. Ponudnik v takem primeru v razumnem roku, ki ga določi zadevni usklajevalni organ, stori vse naslednje:

(a)pripravi izvedbeni načrt, v katerem so navedeni ukrepi, ki jih namerava sprejeti za izvršitev predvidene odredbe o zaznavanju, vključno s podrobnimi informacijami o predvidenih tehnologijah in zaščitnih ukrepih;

(b)če se osnutek izvedbenega načrta nanaša na predvideno odredbo o zaznavanju v zvezi s pridobivanjem otrok za spolne namene, ki ni obnovitev predhodno izdane odredbe o zaznavanju brez kakršnih koli bistvenih sprememb, opravi oceno učinka v zvezi z varstvom podatkov in predhodno posvetovanje iz členov 35 oziroma 36 Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi z ukrepi, navedenimi v načrtu za izvajanje;

(c)če se uporablja točka (b) ali so izpolnjeni pogoji iz členov 35 in 36 Uredbe (EU) 2016/679, prilagodi osnutek izvedbenega načrta, kadar je to potrebno glede na izid ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in zaradi upoštevanja mnenja organa za varstvo podatkov, podanega v odgovor na predhodno posvetovanje;

(d)zadevnemu usklajevalnemu organu predloži izvedbeni načrt, pri čemer po potrebi priloži mnenje pristojnega organa za varstvo podatkov in navede, kako je bil izvedbeni načrt prilagojen glede na izid ocene učinka v zvezi z varstvom podatkov in navedeno mnenje.

Kadar zadevni usklajevalni organ ob upoštevanju izvedbenega načrta in mnenja organa za varstvo podatkov še naprej meni, da so pogoji iz odstavka 4 izpolnjeni, pristojnemu pravosodnemu organu ali neodvisnemu upravnemu organu predloži zahtevo za izdajo odredbe o zaznavanju, ki jo po potrebi prilagodi. Navedeni zahtevi priloži ponudnikov izvedbeni načrt ter mnenji Centra EU in organa za varstvo podatkov.

4.Usklajevalni organ v državi sedeža zahteva izdajo odredbe o zaznavanju, pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ pa tako odredbo izda, če meni, da sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)obstajajo dokazi o znatnem tveganju uporabe storitve za namene spolne zlorabe otrok na spletu v smislu odstavkov 5, 6 in 7, kot je ustrezno;

(b)razlogi za izdajo odredbe o zaznavanju prevladajo nad negativnimi posledicami za pravice in zakonite interese vseh prizadetih strani, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi pravičnega ravnovesja med temeljnimi pravicami navedenih strani.

Pri ocenjevanju, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, se upoštevajo vsa pomembna dejstva in okoliščine obravnavane zadeve, zlasti:

(a)opravljena ali posodobljena ocena tveganja in vsi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih je ponudnik sprejel v skladu s členoma 3 in 4, vključno z vsemi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki so bili uvedeni, pregledani, ukinjeni ali razširjeni v skladu s členom 5(4), kjer je primerno;

(b)vse dodatne informacije, pridobljene v skladu z odstavkom 2, ali katere koli druge pomembne informacije, ki so na voljo, zlasti v zvezi z uporabo, zasnovo in delovanjem storitve, ponudnikovimi finančnimi in tehnološkimi zmogljivostmi in velikostjo ter morebitnimi posledicami ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvršitev odredbe o zaznavanju, za vse druge prizadete strani;

(c)ponudnikova stališča in izvedbeni načrt, predložena v skladu z odstavkom 3;

(d)mnenji Centra EU in organa za varstvo podatkov, predloženi v skladu z odstavkom 3.

Kar zadeva drugi pododstavek, točka (d), zadevni usklajevalni organ v primeru pomembnega odstopanja od mnenja Centra EU o tem obvesti Center EU in Komisijo, pri čemer navede točke, v katerih je odstopal, in razloge za tako odstopanje.

5.Kar zadeva odredbe o zaznavanju, ki se nanašajo na razširjanje znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, se šteje, da obstaja znatno tveganje iz odstavka 4, prvi pododstavek, točka (a), če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)storitev se kljub vsem ukrepom za zmanjšanje tveganja, ki jih je ponudnik morda sprejel ali jih bo sprejel, verjetno v precejšnji meri uporablja za razširjanje znanih posnetkov spolne zlorabe otrok;

(b)obstajajo dokazi, da se je storitev ali primerljiva storitev, če storitev na dan zahteve za izdajo odredbe o zaznavanju še ni bila ponujena v Uniji, v zadnjih 12 mesecih v precejšnji meri uporabljala za razširjanje znanih posnetkov spolne zlorabe otrok.

6.Kar zadeva odredbe o zaznavanju, ki se nanašajo na razširjanje novih posnetkov spolne zlorabe otrok, se šteje, da obstaja znatno tveganje iz odstavka 4, prvi pododstavek, točka (a), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)storitev se kljub vsem ukrepom za zmanjšanje tveganja, ki jih je morda sprejel ali jih bo sprejel ponudnik, verjetno v precejšnji meri uporablja za razširjanje novih posnetkov spolne zlorabe otrok;

(b)obstajajo dokazi, da se je storitev ali primerljiva storitev, če storitev na dan zahteve za izdajo odredbe o zaznavanju še ni bila ponujena v Uniji, v zadnjih 12 mesecih v precejšnji meri uporabljala za razširjanje novih posnetkov spolne zlorabe otrok;

(c)za storitve, ki niso tiste, ki omogočajo prenos pornografskih predstav v živo, kot so opredeljene v členu 2, točka (e), Direktive 2011/93/EU:

(1)v zvezi s storitvijo je bila izdana odredba o zaznavanju zaradi razširjanja znanih posnetkov spolne zlorabe otrok;

(2)ponudnik je v skladu s členom 12 predložil številne naznanitve v zvezi z znanimi posnetki spolne zlorabe otrok, ki so bili zaznani z ukrepi, sprejetimi za izvršitev odredbe o zaznavanju iz točke (1).

7.Kar zadeva odredbe o zaznavanju, ki se nanašajo na pridobivanje otrok za spolne namene, se šteje, da obstaja znatno tveganje iz odstavka 4, prvi pododstavek, točka (a), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)ponudnik je opredeljen kot ponudnik medosebnih komunikacijskih storitev;

(b)storitev se kljub vsem ukrepom za zmanjšanje tveganja, ki jih je morda sprejel ali jih bo sprejel ponudnik, verjetno v precejšnji meri uporablja za pridobivanje otrok za spolne namene;

(c)obstajajo dokazi, da se je storitev ali primerljiva storitev, če storitev na dan zahteve za izdajo odredbe o zaznavanju še ni bila ponujena v Uniji, v zadnjih 12 mesecih v precejšnji meri uporabljala za pridobivanje otrok za spolne namene.

Odredbe o zaznavanju, ki se nanašajo na pridobivanje otrok za spolne namene, se uporabljajo samo za medosebne komunikacije, v katerih je eden od uporabnikov otroški uporabnik.

8.Usklajevalni organ v državi sedeža, ki zahteva izdajo odredbe o zaznavanju, in pristojni pravosodni ali neodvisni upravni organ, ki jo izda, navedeno odredbo ciljno usmerita in opredelita tako, da so negativne posledice iz odstavka 4, prvi pododstavek, točka (b), omejene na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovito obravnavo znatnega tveganja iz točke (a).

V ta namen upoštevata vse ustrezne parametre, vključno z razpoložljivostjo dovolj zanesljivih tehnologij za zaznavanje, ki kar najbolj omejujejo stopnjo napak pri zaznavanju, ter njihovo primernost in učinkovitost za doseganje ciljev te uredbe ter vpliv ukrepov na pravice prizadetih uporabnikov, ter zahtevata, da se med več enako učinkovitimi ukrepi v skladu s členom 10 sprejmejo tisti, ki so najmanj invazivni.

Zlasti zagotovita:

(a)kadar je navedeno tveganje omejeno na del ali komponento storitve, ki jo je mogoče prepoznati, da se zahtevani ukrepi uporabljajo samo za navedeni del ali komponento;

(b)kadar je to potrebno, zlasti za omejitev takih negativnih posledic, da so predvideni učinkoviti in sorazmerni zaščitni ukrepi poleg tistih iz člena 10(4), (5) in (6);

(c)ob upoštevanju odstavka 9, da je obdobje uporabe omejeno na to, kar je nujno potrebno.

9.Pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ v odredbi o zaznavanju določi obdobje, v katerem se uporablja, pri čemer navede datuma začetka in konca obdobja uporabe.

Datum začetka se določi ob upoštevanju časa, ki je razumno potreben, da ponudnik sprejme potrebne ukrepe za pripravo na izvršitev odredbe o zaznavanju. Datum začetka ni prej kot tri mesece od datuma, ko je ponudnik prejel odredbo o zaznavanju, in ne pozneje kot 12 mesecev od navedenega datuma.

Obdobje uporabe odredb o zaznavanju, ki se nanašajo na razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok, ni daljše od 24 mesecev, obdobje uporabe odredb o zaznavanju, ki se nanašajo na pridobivanje otrok za spolne namene, pa ni daljše od 12 mesecev.

Člen 8

Dodatna pravila v zvezi z odredbami o zaznavanju

1.Pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ izda odredbe o zaznavanju iz člena 7 na podlagi predloge iz Priloge I. Odredbe o zaznavanju vključujejo:

(a)informacije o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za izvršitev odredbe o zaznavanju, vključno s kazalniki, ki jih je treba uporabiti, in zaščitnimi ukrepi, ki jih je treba zagotoviti, o zahtevah glede poročanja iz člena 9(3), in, kadar je primerno, o morebitnih dodatnih zaščitnih ukrepih iz člena 7(8);

(b)identifikacijske podatke pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o zaznavanju, in potrditev pristnosti odredbe o zaznavanju s strani zadevnega pravosodnega ali neodvisnega upravnega organa;

(c)ime ponudnika in po potrebi njegovega pravnega zastopnika;

(d)specifično storitev, v zvezi s katero je izdana odredba o zaznavanju, in, kadar je primerno, del ali komponento storitve, na katero vpliva odredba, kot je navedeno v členu 7(8);

(e)informacije o tem, ali se odredba o zaznavanju nanaša na razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali na pridobivanje otrok za spolne namene;

(f)datuma začetka in konca uporabe odredbe o zaznavanju;

(g)dovolj podrobno obrazložitev razlogov za izdajo odredbe o zaznavanju;

(h)sklic na to uredbo kot pravno podlago odredbe o zaznavanju;

(i)datum, časovni žig in elektronski podpis pravosodnega ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o zaznavanju;

(j)zlahka razumljive informacije o možnostih uporabe pravnih sredstev, ki so na voljo naslovniku odredbe o zaznavanju, vključno z informacijami o uporabi pravnih sredstev na sodišču in o rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.

2.Pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki izda odredbo o zaznavanju, odredbo naslovi na glavni sedež ponudnika ali, kadar je to primerno, na njegovega pravnega zastopnika, imenovanega v skladu s členom 24.

Odredba o zaznavanju se prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), pošlje ponudnikovi točki za stike iz člena 23(1), usklajevalnemu organu v državi sedeža in Centru EU.

Odredba o zaznavanju se sestavi v jeziku, ki ga je navedel ponudnik v skladu s členom 23(3).

3.Če ponudnik odredbe o zaznavanju ne more izvršiti, ker so v njej očitne napake ali ker v njej ni dovolj informacij za njeno izvršitev, od usklajevalnega organa v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja zahteva potrebna pojasnila, za kar uporabi predlogo iz Priloge II.

4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za spremembo prilog I in II, kadar je to potrebno za izboljšanje predlog zaradi ustreznega tehnološkega razvoja ali pridobljenih praktičnih izkušenj.

Člen 9

Pravna sredstva, informacije, poročanje in spreminjanje odredb o zaznavanju

1.Ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, ki so prejeli odredbo o zaznavanju, ter uporabniki, na katere vplivajo ukrepi, sprejeti za njeno izvršitev, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev. Navedena pravica vključuje pravico do izpodbijanja odredbe o zaznavanju pred sodišči države članice pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki je izdal odredbo o zaznavanju.

2.Ko postane odredba o zaznavanju pravnomočna, pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki jo je izdal, brez nepotrebnega odlašanja pošlje njeno kopijo usklajevalnemu organu v državi sedeža. Usklajevalni organ v državi sedeža nato brez nepotrebnega odlašanja prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), pošlje kopijo odredbe vsem drugim usklajevalnim organom.

Za namene prvega pododstavka postane odredba o zaznavanju pravnomočna po izteku pritožbenega roka, če ni bila vložena nobena pritožba v skladu z nacionalnim pravom, ali ob potrditvi odredbe o zaznavanju po pritožbi.

3.Če je obdobje uporabe odredbe o zaznavanju daljše od 12 mesecev, v primeru odredbe o zaznavanju, ki se nanaša na pridobivanje otrok za spolne namene, pa daljše od šest mesecev, usklajevalni organ v državi sedeža zahteva, da mu ponudnik vsaj enkrat, tj. na polovici obdobja uporabe, poroča o izvrševanju odredbe o zaznavanju.

Navedena poročila vključujejo podroben opis ukrepov, sprejetih za izvršitev odredbe o zaznavanju, vključno z zagotovljenimi zaščitnimi ukrepi, in informacije o delovanju navedenih ukrepov v praksi, zlasti o njihovi učinkovitosti pri zaznavanju razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, kot je primerno, ter o posledicah navedenih ukrepov za pravice in zakonite interese vseh prizadetih strani.

4.Usklajevalni organ v državi sedeža v zvezi z odredbami o zaznavanju, ki jih je na njegovo zahtevo izdal pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, po potrebi in v vsakem primeru po prejemu poročil iz odstavka 3 oceni, ali so nastale kakršne koli bistvene spremembe razlogov za izdajo odredb o zaznavanju in zlasti, ali so še vedno izpolnjeni pogoji iz člena 7(4). V zvezi s tem upošteva dodatne ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki jih lahko sprejme ponudnik za obravnavo znatnega tveganja, ugotovljenega v času izdaje odredbe o zaznavanju.

Usklajevalni organ od pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki je izdal odredbo o zaznavanju, zahteva spremembo ali preklic take odredbe, če je to potrebno glede na izid zadevne ocene. Za take zahteve se smiselno uporabljajo določbe tega oddelka.

Člen 10

Tehnologije in zaščitni ukrepi

1.Ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, ki so prejeli odredbo o zaznavanju, izvršijo tako odredbo z namestitvijo in upravljanjem tehnologij za zaznavanje razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, kot je primerno, pri čemer uporabijo ustrezne kazalnike, ki jih zagotovi Center EU v skladu s členom 46.

2.Ponudnik ima pravico do brezplačne pridobitve, namestitve in upravljanja tehnologij, ki jih da na voljo Center EU v skladu s členom 50(1), in sicer izključno za namen izvršitve odredbe o zaznavanju. Ponudniku ni treba uporabljati nobenih posebnih tehnologij, vključno s tistimi, ki jih daje na voljo Center EU, če so izpolnjene zahteve iz tega člena. Uporaba tehnologij, ki jih daje na voljo Center EU, ne vpliva na odgovornost ponudnika v zvezi z izpolnjevanjem navedenih zahtev in kakršnimi koli odločitvami, ki jih lahko sprejme v zvezi z uporabo tehnologij ali zaradi nje.

3.Tehnologije:

(a)so učinkovite pri zaznavanju razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, kot je ustrezno;

(b)iz ustreznih komunikacij ne morejo izluščiti nobenih drugih informacij, razen tistih, ki so nujno potrebne, da se z uporabo kazalnikov iz odstavka 1 zaznajo vzorci, ki kažejo na razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, kot je ustrezno;

(c)so v skladu z najnovejšo tehnologijo v industriji in najmanj posegajo v pravici uporabnikov do zasebnega in družinskega življenja, vključno z zaupnostjo komunikacij, ter do varstva osebnih podatkov;

(d)so dovolj zanesljive, kar pomeni, da kar najbolj omejujejo stopnjo napak pri zaznavanju.

4.Ponudnik:

(a)sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se tehnologije in kazalniki ter obdelava osebnih in drugih podatkov v zvezi s tem uporabljajo izključno za zaznavanje razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, kot je ustrezno, kolikor je to nujno potrebno za izvršitev nanj naslovljenih odredb o zaznavanju;

(b)vzpostavi učinkovite notranje postopke za preprečevanje ter, kjer je potrebno, zaznavanje in odpravo vsake zlorabe tehnologij, kazalnikov in osebnih podatkov ter drugih podatkov iz točke (a), vključno z nepooblaščenim dostopom do takih osebnih in drugih podatkov ter njihovim nepooblaščenim prenosom;

(c)zagotovi reden človeški nadzor, potreben za zagotovitev, da tehnologije delujejo dovolj zanesljivo, in po potrebi človekovo poseganje, zlasti kadar se zaznajo morebitne napake in morebitno pridobivanje otrok za spolne namene;

(d)vzpostavi in upravlja dostopen, starosti primeren in uporabniku prijazen mehanizem, ki uporabnikom omogoča, da mu v razumnem roku predložijo pritožbe glede domnevnih kršitev njegovih obveznosti iz tega oddelka ter morebitnih odločitev, ki jih je ponudnik morda sprejel v zvezi z uporabo tehnologij, vključno z odstranitvijo posnetkov, ki so jih zagotovili uporabniki, ali onemogočitvijo dostopa do njih, blokiranjem uporabniških računov ali začasno ustavitvijo ali prekinitvijo zagotavljanja storitve uporabnikom, ter objektivno, učinkovito in pravočasno obravnava take pritožbe;

(e)usklajevalni organ najpozneje en mesec pred datumom začetka, navedenim v odredbi o zaznavanju, obvesti o izvajanju predvidenih ukrepov, navedenih v izvedbenem načrtu iz člena 7(3);

(f)redno pregleduje delovanje ukrepov iz točk (a), (b), (c) in (d) tega odstavka in jih po potrebi prilagodi, da zagotovi izpolnjevanje tam določenih zahtev, ter dokumentira postopek pregleda in njegove rezultate, te informacije pa vključi v poročilo iz člena 9(3).

5.Ponudnik jasno, vidno in razumljivo obvesti uporabnike o:

(a)tem, da uporablja tehnologije za zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu za izvršitev odredbe o zaznavanju, načinih, na katere upravlja navedene tehnologije, in vplivu na zaupnost komunikacij uporabnikov;

(b)tem, da mora v skladu s členom 12 morebitno spolno zlorabo otrok na spletu naznaniti Centru EU;

(c)pravici uporabnikov do uporabe pravnih sredstev iz člena 9(1) ter njihovi pravici do vložitve pritožb pri ponudniku prek mehanizma iz odstavka 4, točka (d), in usklajevalnem organu v skladu s členom 34.

Ponudnik uporabnikom ne pošlje informacij, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost ukrepov za izvršitev odredbe o zaznavanju.

6.Če ponudnik z ukrepi, sprejetimi za izvršitev odredbe o zaznavanju, zazna morebitno spolno zlorabo otrok na spletu, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevne uporabnike, potem ko Europol ali nacionalni organ kazenskega pregona države članice, ki je prejel naznanitev v skladu s členom 48, potrdi, da obvestitev uporabnikov ne bi posegala v dejavnosti za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

Člen 11

Smernice v zvezi z obveznostmi zaznavanja

Komisija lahko v sodelovanju z usklajevalnimi organi in Centrom EU ter po izvedbi javnega posvetovanja izda smernice o uporabi členov 7 do 10, pri čemer upošteva zlasti ustrezen tehnološki razvoj in načine, na katere se ponujajo in uporabljajo storitve, zajete v navedenih določbah.

Oddelek 3

Obveznosti naznanitve

Člen 12

Obveznosti naznanitve

1.Kadar se ponudnik storitev gostovanja ali ponudnik medosebnih komunikacijskih storitev na kakršen koli način, razen z odredbo o odstranitvi, izdano v skladu s to uredbo, seznani z informacijami, ki kažejo na morebitno spolno zlorabo otrok na spletu v njegovih storitvah, to v skladu s členom 13 nemudoma naznani Centru EU. To stori prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2).

2.Ponudnik v primeru naznanitve v skladu z odstavkom 1 o tem obvesti zadevnega uporabnika in mu zagotovi informacije o glavni vsebini naznanitve, o načinu, kako je izvedel za zadevno morebitno spolno zlorabo otrok, o nadaljnjih ukrepih na podlagi naznanitve, če so takšne informacije ponudniku na voljo, in o možnostih, ki jih ima uporabnik za uporabo pravnih sredstev, vključno s pravico do vložitve pritožbe pri usklajevalnem organu v skladu s členom 34.

Ponudnik brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevnega uporabnika bodisi po prejemu sporočila Centra EU, v katerem je navedeno, da je po njegovem mnenju naznanitev očitno neutemeljena, kot je navedeno v členu 48(2), bodisi po izteku trimesečnega obdobja od datuma naznanitve, ne da bi prejel sporočilo Centra EU, v katerem bi bilo navedeno, da se informacije ne zagotovijo, kot je navedeno v členu 48(6), točka (a), odvisno od tega, kar nastopi prej.

Če ponudnik v trimesečnem obdobju iz drugega pododstavka prejme takšno sporočilo Centra EU, v katerem je navedeno, da se informacije ne zagotovijo, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevnega uporabnika po izteku obdobja iz navedenega sporočila.

3.Ponudnik vzpostavi in upravlja dostopen, starosti primeren in uporabniku prijazen mehanizem, ki uporabnikom omogoča, da ponudnika opozorijo na morebitno spolno zlorabo otrok na spletu v okviru storitve.

Člen 13

Specifične zahteve za naznanjanje

1.Ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev pri naznanitvi iz člena 12 uporabijo predlogo iz Priloge III. Naznanitev vsebuje:

(a)identifikacijske podatke ponudnika in po potrebi njegovega pravnega zastopnika;

(b)datum, časovni žig in elektronski podpis ponudnika;

(c)vse podatke o vsebini, vključno s slikami, videoposnetki in besedilom;

(d)vse razpoložljive podatke, razen podatkov o vsebini, povezane z morebitno spolno zlorabo otrok na spletu;

(e)informacije o tem, ali se morebitna spolna zloraba otrok na spletu nanaša na razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanje otrok za spolne namene;

(f)informacije o geografski lokaciji, povezani z morebitno spolno zlorabo otrok na spletu, kot je naslov internetnega protokola;

(g)informacije o identiteti katerega koli uporabnika, vpletenega v morebitno spolno zlorabo otrok na spletu;

(h)informacije o tem, ali je ponudnik morebitno spolno zlorabo otrok na spletu naznanil ali jo bo naznanil tudi javnemu organu ali drugemu subjektu tretje države, pristojnemu za sprejemanje takih naznanitev, in če je odgovor da, kateremu organu ali subjektu;

(i)če se morebitna spolna zloraba otrok na spletu nanaša na razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok, informacije o tem, ali je ponudnik odstranil posnetke ali onemogočil dostop do njih;

(j)informacije o tem, ali ponudnik meni, da je treba v skladu z naznanitvijo takoj ukrepati;

(k)sklic na to uredbo kot pravno podlago za naznanitev.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za spremembo Priloge III za izboljšanje predloge, kadar je to potrebno zaradi ustreznega tehnološkega razvoja ali pridobljenih praktičnih izkušenj.

Oddelek 4

Obveznosti odstranitve

Člen 14

Odredbe o odstranitvi

1.Usklajevalni organ v državi sedeža je pooblaščen, da od pristojnega pravosodnega organa države članice, ki ga je imenovala, ali drugega neodvisnega upravnega organa navedene države članice zahteva, da izda odredbo o odstranitvi, s katero od ponudnika storitev gostovanja pod pristojnostjo države članice, ki je imenovala navedeni zadevni usklajevalni organ, zahteva, naj v vseh državah članicah odstrani enega ali več specifičnih delov posnetkov, za katere so usklajevalni organ, sodišča ali drugi neodvisni upravni organi iz člena 36(1) po skrbni presoji ugotovili, da so posnetki spolne zlorabe otrok, ali onemogoči dostop do njega(njih).

2.Ponudnik izvrši odredbo o odstranitvi čim prej, v vsakem primeru pa v 24 urah po njenem prejemu.

3.Pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ izda odredbo o odstranitvi na podlagi predloge iz Priloge IV. Odredba o odstranitvi vsebuje:

(a)identifikacijske podatke pravosodnega ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o odstranitvi, in potrditev pristnosti odredbe o odstranitvi s strani navedenega organa;

(b)ime ponudnika in po potrebi njegovega pravnega zastopnika;

(c)specifično storitev, za katero je izdana odredba o odstranitvi;

(d)dovolj podrobno obrazložitev, zakaj je izdana odredba o odstranitvi in zlasti, zakaj so posnetki dejansko posnetki spolne zlorabe otrok;

(e)točen enotni naslov vira in po potrebi dodatne informacije za prepoznavo posnetkov spolne zlorabe otrok;

(f)po potrebi informacije o nerazkritju v določenem obdobju v skladu s členom 15(4), točka (c);

(g)sklic na to uredbo kot pravno podlago za odredbo o odstranitvi;

(h)datum, časovni žig in elektronski podpis pravosodnega ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o odstranitvi;

(i)zlahka razumljive informacije o možnostih uporabe pravnih sredstev, ki so na voljo naslovniku odredbe o odstranitvi, vključno z informacijami o uporabi pravnih sredstev na sodišču in o rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.

4.Pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki izda odredbo o odstranitvi, odredbo naslovi na glavni sedež ponudnika ali, po potrebi, na njegovega pravnega zastopnika, ki je imenovan v skladu s členom 24.

Točki za stike iz člena 23(1) pošlje odredbo o odstranitvi z elektronskimi sredstvi, ki ustvarijo pisni zapis na način, ki omogoča ugotavljanje pristnosti pošiljatelja, vključno s točnostjo datuma in časa pošiljanja in prejema odredbe, usklajevalnemu organu v državi sedeža in Centru EU pa prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2).

Odredbo o odstranitvi sestavi v jeziku, ki ga je ponudnik navedel v skladu s členom 23(3).

5.Če ponudnik ne more izvršiti odredbe o odstranitvi zaradi višje sile ali ker izvršitev dejansko ni mogoča in tega ni mogoče pripisati ponudniku, tudi zaradi objektivno utemeljenih tehničnih ali operativnih razlogov, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti usklajevalni organ v državi sedeža, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge V.

Rok iz odstavka 1 začne teči takoj, ko prenehajo obstajati razlogi iz prvega pododstavka.

6.Če ponudnik odredbe o odstranitvi ne more izvršiti, ker so v njej očitne napake ali ker v njej ni dovolj informacij za njeno izvršitev, od usklajevalnega organa v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja zahteva potrebna pojasnila, pri čemer uporabi predlogo iz Priloge V.

Rok iz odstavka 1 začne teči takoj, ko ponudnik prejme potrebna pojasnila.

7.Ponudnik brez nepotrebnega odlašanja in z uporabo predloge iz Priloge VI obvesti usklajevalni organ v državi sedeža in Center EU o ukrepih, sprejetih za izvršitev odredbe o odstranitvi, pri čemer navede zlasti, ali je odstranil posnetke spolne zlorabe otrok ali onemogočil dostop do njih v vseh državah članicah ter datum in čas odstranitve.

8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za spremembo prilog IV, V in VI, kadar je to potrebno za izboljšanje predlog zaradi ustreznega tehnološkega razvoja ali pridobljenih praktičnih izkušenj.

Člen 15

Pravna sredstva in zagotavljanje informacij

1.Ponudniki storitev gostovanja, ki so prejeli odredbo o odstranitvi, izdano v skladu s členom 14, in uporabniki, ki so zagotovili posnetke, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev. Ta pravica vključuje pravico do izpodbijanja takšne odredbe o odstranitvi pred sodišči države članice pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki je izdal odredbo o odstranitvi.

2.Ko postane odredba o odstranitvi pravnomočna, pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki je izdal odredbo, brez nepotrebnega odlašanja pošlje njeno kopijo usklajevalnemu organu v državi sedeža. Usklajevalni organ v državi sedeža nato brez nepotrebnega odlašanja prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), pošlje kopijo odredbe vsem drugim usklajevalnim organom.

Za namene prvega pododstavka postane odredba o odstranitvi pravnomočna po izteku pritožbenega roka, če ni bila vložena nobena pritožba v skladu z nacionalnim pravom, ali ob potrditvi odredbe o odstranitvi po pritožbi.

3.Če ponudnik na podlagi odredbe o odstranitvi, izdane v skladu s členom 14, odstrani posnetke spolne zlorabe otrok ali onemogoči dostop do njih, uporabnika, ki je zagotovil posnetke, brez nepotrebnega odlašanja obvesti o:

(a)tem, da je odstranil posnetke ali onemogočil dostop do njih;

(b)razlogih za odstranitev posnetkov ali onemogočitev dostopa do njih, pri čemer na zahtevo uporabnika predloži kopijo odredbe o odstranitvi;

(c)pravicah uporabnikov do uporabe pravnih sredstev iz odstavka 1 in do vložitve pritožb pri usklajevalnem organ v skladu s členom 34.

4.Usklajevalni organ v državi sedeža lahko na zahtevo pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o odstranitvi, in po posvetovanju z ustreznimi javnimi organi zahteva, da ponudnik ne razkrije nobenih informacij o odstranitvi posnetkov spolne zlorabe otrok ali onemogočitvi dostopa do njih, če in kolikor je to potrebno, da se prepreči poseganje v dejavnosti za preprečevanje, zaznavanje, preiskovanje in pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

V takem primeru:

(a)pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki izda odredbo o odstranitvi, določi obdobje, ki ni daljše, kot je potrebno, in ne presega šest tednov, v katerem ponudnik ne sme razkriti takih informacij;

(b)obveznosti iz odstavka 3 v tem obdobju ne veljajo;

(c)zadevni pravosodni ali neodvisni upravni organ obvesti ponudnika o svoji odločitvi in navede obdobje, ki se uporabi.

Pravosodni organ ali neodvisni upravni organ se lahko odloči, da obdobje iz drugega pododstavka, točka (a), podaljša za največ šest tednov, če in kolikor je nerazkritje še vedno potrebno. V tem primeru obvesti ponudnika o svoji odločitvi in navede veljavno obdobje. Za takšno odločitev se uporablja člen 14(3).

Oddelek 5

Obveznosti blokiranja dostopa

Člen 16

Odredba o blokiranju dostopa

1.Usklajevalni organ v državi sedeža je pooblaščen, da od pristojnega pravosodnega organa države članice, ki ga je imenovala, ali od neodvisnega upravnega organa te države članice zahteva, naj izda odredbo o blokiranju dostopa, s katero od ponudnika storitev dostopa do interneta pod pristojnostjo navedene države članice zahteva, naj sprejme razumne ukrepe za preprečevanje dostopa uporabnikov do znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, ki jih označujejo vsi enotni naslovi vira na seznamu enotnih naslovov vira, vključenem v podatkovno zbirko kazalnikov v skladu s členom 44(2), točka (b), ki ga zagotovi Center EU.

2.Preden usklajevalni organ v državi sedeža zahteva izdajo odredbe o blokiranju dostopa, izvede vse preiskave in ocene, potrebne za ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4.

V ta namen po potrebi:

(a)preveri, ali so v zvezi z vsemi enotnimi naslovi vira na seznamu iz odstavka 1 ali njihovim reprezentativnim vzorcem izpolnjeni pogoji iz člena 36(1), točka (b), tudi tako, da v sodelovanju s Centrom EU preveri, ali je seznam popoln, natančen in posodobljen;

(b)od ponudnika zahteva, naj v razumnem roku, ki ga določi zadevni usklajevalni organ, predloži potrebne informacije, zlasti o dostopanju ali poskusih dostopanja uporabnikov do posnetkov spolne zlorabe otrok, navedenih z enotnimi naslovi vira, o ponudnikovi politiki obravnavanja tveganja razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok ter o finančnih in tehnoloških zmogljivostih in velikosti ponudnika;

(c)od Centra EU zahteva, naj zagotovi potrebne informacije, zlasti pojasnila in zagotovila v zvezi s točnostjo enotnih naslovov vira pri navajanju posnetkov spolne zlorabe otrok, v zvezi s količino in naravo takih posnetkov ter v zvezi s preverjanji Centra EU in revizijami iz člena 36(2) oziroma člena 46(7);

(d)vse druge ustrezne javne organe ali ustrezne strokovnjake ali subjekte pozove, naj zagotovijo potrebne informacije.

3.Preden usklajevalni organ v državi sedeža zahteva izdajo odredbe o blokiranju dostopa, obvesti ponudnika o svoji nameri, da bo zahteval izdajo odredbe o blokiranju dostopa, pri čemer navede glavne elemente vsebine predvidene odredbe o blokiranju dostopa in razloge za zahtevanje njene izdaje. Ponudniku omogoči, da v razumnem roku, ki ga določi zadevni usklajevalni organ, predloži pripombe na navedene informacije.

4.Usklajevalni organ v državi sedeža zahteva izdajo odredbe o blokiranju dostopa, pristojni pravosodni organ ali neodvisni organ pa jo izda, če meni, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)obstajajo dokazi, da se je storitev v zadnjih 12 mesecih v precejšnji meri uporabljala za dostopanje ali poskuse dostopanja do posnetkov spolne zlorabe otrok, navedenih z enotnimi naslovi vira;

(b)odredba o blokiranju dostopa je potrebna za preprečevanje razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok uporabnikom v Uniji, zlasti ob upoštevanju količine in narave teh posnetkov, potrebe po zaščiti pravic žrtev ter obstoja in izvajanja ponudnikove politike obravnavanja tveganja takšnega razširjanja;

(c)enotni naslovi vira dovolj zanesljivo nakazujejo, da gre za posnetke spolne zlorabe otrok;

(d)razlogi za izdajo odredbe o blokiranju dostopa prevladajo nad negativnimi posledicami za pravice in zakonite interese vseh prizadetih strani, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi pravičnega ravnovesja med temeljnimi pravicami teh strani, vključno s pravico uporabnikov do svobode izražanja in obveščanja ter pravico ponudnikov do svobode gospodarske pobude.

Pri ugotavljanju, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, se upoštevajo vsa ustrezna dejstva in okoliščine obravnavanega primera, vključno z vsemi informacijami, pridobljenimi v skladu z odstavkom 2, in mnenji ponudnika, predloženimi v skladu z odstavkom 3.

5.Usklajevalni organ v državi sedeža v zahtevi za izdajo odredbe o blokiranju dostopa, pristojni pravosodni ali neodvisni upravni organ pa ob izdaji odredbe o blokiranju dostopa:

(a)določi učinkovite in sorazmerne omejitve ter zaščitne ukrepe, potrebne za zagotovitev, da bodo morebitne negativne posledice iz odstavka 4, točka (d), ostale omejene na tisto, kar je nujno potrebno;

(b)ob upoštevanju odstavka 6 zagotovi, da obdobje uporabe ostane omejeno na tisto, kar je nujno potrebno.

6.Usklajevalni organ v odredbi o blokiranju dostopa določi obdobje, v katerem se uporablja, ter navede datuma začetka in konca obdobja uporabe.

Obdobje uporabe odredb o blokiranju dostopa ni daljše od petih let.

7.Usklajevalni organ v zvezi z odredbami o blokiranju dostopa, ki jih je pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ izdal na njegovo zahtevo, po potrebi in vsaj enkrat letno oceni, ali so se razlogi za izdajo navedenih odredb bistveno spremenili, in zlasti, ali so pogoji iz odstavka 4 še vedno izpolnjeni.

Navedeni usklajevalni organ od pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o blokiranju dostopa, zahteva spremembo ali preklic take odredbe, če je to potrebno glede na rezultat zadevne ocene ali zaradi upoštevanja utemeljenih zahtev ali poročil iz člena 18(5) oziroma (6). Za take zahteve se smiselno uporabljajo določbe tega oddelka.

Člen 17

Dodatna pravila v zvezi z odredbami o blokiranju dostopa

1.Usklajevalni organ v državi sedeža izda odredbe o blokiranju dostopa iz člena 16 z uporabo predloge iz Priloge VII. Odredbe o blokiranju dostopa vsebujejo:

(a)sklic na seznam enotnih naslovov vira, ki ga zagotovi Center EU, in zaščitne ukrepe, ki jih je treba določiti, vključno z omejitvami in zaščitnimi ukrepi, določenimi v skladu s členom 16(5), ter po potrebi zahteve glede poročanja, določene v skladu s členom 18(6);

(b)identifikacijske podatke pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o blokiranju dostopa, in potrditev pristnosti odredbe o blokiranju dostopa s strani zadevnega organa;

(c)ime ponudnika in po potrebi njegovega pravnega zastopnika;

(d)specifično storitev, v zvezi s katero je izdana odredba o blokiranju dostopa;

(e)datuma začetka in konca uporabe odredbe o blokiranju dostopa;

(f)dovolj podrobno obrazložitev razlogov za izdajo odredbe o blokiranju dostopa;

(g)sklic na to uredbo kot pravno podlago za odredbo o blokiranju dostopa;

(h)datum, časovni žig in elektronski podpis pravosodnega ali neodvisnega upravnega organa, ki izda odredbo o blokiranju dostopa;

(i)zlahka razumljive informacije o možnostih uporabe pravnih sredstev, ki so na voljo naslovniku odredbe o blokiranju dostopa, vključno z informacijami o uporabi pravnih sredstev na sodišču in o rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.

2.Pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki izda odredbo o blokiranju dostopa, odredbo naslovi na glavni sedež ponudnika ali, po potrebi, na njegovega pravnega zastopnika, ki je imenovan v skladu s členom 24.

3.Odredba o blokiranju dostopa se prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), pošlje ponudnikovi točki za stike iz člena 23(1), usklajevalnemu organu v državi sedeža in Centru EU.

4.Odredba o blokiranju dostopa se sestavi v jeziku, ki ga je ponudnik navedel v skladu s členom 23(3).

5.Če ponudnik odredbe o blokiranju dostopa ne more izvršiti, ker so v njej očitne napake ali ker v njej ni dovolj informacij za njeno izvršitev, od usklajevalnega organa v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja zahteva potrebna pojasnila, za kar uporabi predlogo iz Priloge VIII.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za spremembo prilog VII in VIII, kadar je to potrebno za izboljšanje predlog zaradi ustreznega tehnološkega razvoja ali pridobljenih praktičnih izkušenj.

Člen 18

Pravna sredstva, informacije in poročanje o odredbah o blokiranju dostopa

1.Ponudniki storitev dostopa do interneta, ki so prejeli odredbo o blokiranju dostopa, in uporabniki, ki so zagotovili specifični del posnetkov, ki jih označujejo enotni naslovi vira v skladu z izvrševanjem takih odredb, ali ki jim je bil onemogočen dostop do njih, imajo pravico do učinkovitih pravnih sredstev. Navedena pravica vključuje pravico do izpodbijanja odredbe o blokiranju dostopa pred sodišči države članice pristojnega pravosodnega organa ali neodvisnega upravnega organa, ki je izdal odredbo o blokiranju dostopa.

2.Ko postane odredba o blokiranju dostopa pravnomočna, pristojni pravosodni organ ali neodvisni upravni organ, ki je izdal odredbo, brez nepotrebnega odlašanja pošlje njeno kopijo usklajevalnemu organu v državi sedeža. Usklajevalni organ v državi sedeža nato brez nepotrebnega odlašanja prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), pošlje kopijo odredbe vsem drugim usklajevalnim organom.

Za namene prvega pododstavka postane odredba o blokiranju dostopa pravnomočna po izteku pritožbenega roka, če ni bila vložena nobena pritožba v skladu z nacionalnim pravom, ali ob potrditvi odredbe o blokiranju dostopa po pritožbi.

3.Ponudnik vzpostavi in upravlja dostopen, starosti primeren in uporabniku prijazen mehanizem, ki uporabnikom omogoča, da mu v razumnem roku predložijo pritožbe glede domnevnih kršitev njegovih obveznosti iz tega oddelka. Takšne pritožbe obravnava objektivno, učinkovito in pravočasno.

4.Kadar ponudnik uporabnikom prepreči dostop do enotnih naslovov vira na podlagi odredbe o blokiranju dostopa, izdane v skladu s členom 17, sprejme razumne ukrepe, s katerimi uporabnike obvesti o:

(a)tem, da to počne na podlagi odredbe o blokiranju dostopa;

(b)razlogih za takšno ravnanje, pri čemer na zahtevo predloži kopijo odredbe o blokiranju dostopa;

(c)pravici uporabnikov do uporabe pravnih sredstev iz odstavka 1, njihovi pravici do vložitve pritožb pri ponudniku prek mehanizma iz odstavka 3 in usklajevalnem organu v skladu s členom 34 ter njihovi pravici do predložitve zahtev iz odstavka 5.

5.Ponudnik in uporabniki iz odstavka 1 imajo pravico, da od usklajevalnega organa, ki je zahteval izdajo odredbe o blokiranju dostopa, zahtevajo, naj prouči, ali je uporabnikom neupravičeno onemogočen dostop do specifičnega dela posnetkov, ki jih označujejo enotni naslovi vira, v skladu z odredbo o blokiranju dostopa. Ponudnik ima tudi pravico zahtevati spremembo ali preklic odredbe o blokiranju dostopa, če meni, da je to potrebno zaradi bistvenih sprememb razlogov za izdajo odredbe, ki so nastale po njeni izdaji, zlasti zaradi bistvenih sprememb, ki ponudniku preprečujejo, da bi sprejel zahtevane razumne ukrepe za izvršitev odredbe.

Usklajevalni organ brez nepotrebnega odlašanja skrbno oceni take zahteve in o rezultatu obvesti ponudnika ali uporabnika, ki je predložil zahtevo. Če meni, da je zahteva upravičena, zahteva spremembo ali preklic odredbe o blokiranju dostopa v skladu s členom 16(7) in o tem obvesti Center EU.

6.Če je obdobje uporabe odredbe o blokiranju dostopa daljše od 24 mesecev, usklajevalni organ v državi sedeža od ponudnika zahteva, naj mu vsaj enkrat na polovici obdobja uporabe poroča o ukrepih, sprejetih za izvršitev odredbe o blokiranju dostopa, vključno s sprejetimi zaščitnimi ukrepi.

Oddelek 6

Dodatne določbe

Člen 19

Odgovornost ponudnikov

Ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe niso odgovorni za kazniva dejanja spolne zlorabe otrok zgolj zato, ker v dobri veri izvajajo potrebne dejavnosti za izpolnjevanje zahtev te uredbe, zlasti dejavnosti za zaznavanje, prepoznavanje, odstranjevanje, onemogočanje dostopa do, blokiranje ali naznanjanje spolne zlorabe otrok na spletu v skladu z navedenimi zahtevami.

Člen 20

Pravica žrtev do obveščenosti

1.Osebe s prebivališčem v Uniji imajo pravico, da od usklajevalnega organa, ki ga imenuje država članica, v kateri prebivajo, na svojo zahtevo prejmejo informacije o vseh primerih, ko se razširjanje znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, v katerih se pojavijo, v skladu s členom 12 naznani Centru EU. Invalidi imajo pravico zahtevati in prejeti takšne informacije na njim dostopen način.

Zadevni usklajevalni organ pošlje zahtevo Centru EU prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), in osebi, ki je vložila zahtevo, sporoči rezultate, ki jih je prejel od Centra EU.

2.V zahtevi iz odstavka 1 se navedejo:

(a)ustrezen(-zni) del(-i) znanih posnetkov spolne zlorabe otrok;

(b)po potrebi, posameznik ali subjekt, ki je prejel informacije v imenu osebe, ki vloži zahtevo;

(c)zadostni elementi, ki dokazujejo identiteto osebe, ki vloži zahtevo.

3.Informacije iz odstavka 1 vključujejo:

(a)identifikacijske podatke ponudnika, ki je naznanil posnetke;

(b)datum naznanitve;

(c)informacije o tem, ali je Center EU posredoval naznanitev v skladu s členom 48(3), in če jo je, katerim organom;

(d)informacije o tem, ali je ponudnik sporočil, da je odstranil posnetke ali onemogočil dostop do njih v skladu s členom 13(1), točka (i).

Člen 21

Pravica žrtev do pomoči in podpore za odstranitev

1.Ponudniki storitev gostovanja na zahtevo zagotovijo razumno pomoč osebam s prebivališčem v Uniji, ki želijo, da ponudnik odstrani enega ali več specifičnih delov znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, v katerem(-ih) se pojavljajo, ali da onemogoči dostop do njega(njih).

2.Osebe s prebivališčem v Uniji, imajo pravico, da na zahtevo prek usklajevalnega organa, ki ga imenuje država članica, v kateri ima oseba prebivališče, prejmejo podporo Centra EU, kadar želijo, da ponudnik storitev gostovanja odstrani ali onemogoči dostop do enega ali več specifičnih delov znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, v katerem(-ih) se pojavljajo. Invalidi imajo pravico zahtevati in prejeti kakršne koli informacije v zvezi s tako podporo na njim dostopen način.

Zadevni usklajevalni organ pošlje zahtevo Centru EU prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), in osebi, ki je vložila zahtevo, sporoči rezultate, ki jih je prejel od Centra EU.

3.V zahtevah iz odstavkov 1 in 2 se navede(-jo) ustrezen(-zni) del(-i) posnetkov spolne zlorabe otrok.

4.Podpora Centra EU iz odstavka 2 vključuje, kot je ustrezno:

(a)podporo v zvezi z zahtevanjem pomoči ponudnika iz odstavka 1;

(b)preverjanje, ali je ponudnik odstranil zadevni(-e) del(-e) posnetkov ali onemogočil dostop do njega(njih), vključno z izvedbo iskanj iz člena 49(1);

(c)obvestitev ponudnika o delu ali delih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, v katerih se pojavlja oseba, in zahtevo za odstranitev ali onemogočitev dostopa v skladu s členom 49(2);

(d)po potrebi obvestilo usklajevalnemu organu v državi sedeža o zadevnem(-ih) delu(-ih) posnetkov v storitvi, da bi izdal odredbo o odstranitvi v skladu s členom 14.

Člen 22

Ohranjanje informacij

1.Ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev hranijo podatke o vsebini in druge podatke, ki se obdelujejo v zvezi z ukrepi, sprejetimi za zagotavljanje skladnosti s to uredbo, ter osebne podatke, pridobljene s tako obdelavo, samo za enega ali več naslednjih namenov, kot je ustrezno:

(a)izvršitev odredbe o zaznavanju, izdane v skladu s členom 7, ali odredbe o odstranitvi, izdane v skladu s členom 14;

(b)naznanitev morebitne zlorabe otrok na spletu Centru EU v skladu s členom 12;

(c)blokiranje računa zadevnega uporabnika ali začasne prekinitve ali prenehanja zagotavljanja storitev zadevnemu uporabniku;

(d)obravnavanje pritožb uporabnikov, naslovljenih na ponudnika ali usklajevalni organ, ali uveljavljanje pravice uporabnikov do uporabe upravnih ali pravnih sredstev v zvezi z domnevnimi kršitvami te uredbe;

(e)odgovarjanje na zahteve pristojnih organov kazenskega pregona in pravosodnih organov v skladu z veljavno zakonodajo, da se jim zagotovijo potrebne informacije za preprečevanje, zaznavanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, če se podatki o vsebini in drugi podatki nanašajo na naznanitev ponudnika Centru EU v skladu s členom 12.

Kar zadeva prvi pododstavek, točka (a), lahko ponudnik informacije hrani tudi za izboljšanje učinkovitosti in natančnosti tehnologij za zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu za izvršitev odredbe o zaznavanju, ki mu je bila izdana v skladu s členom 7. Vendar v ta namen ne hrani nobenih osebnih podatkov.

2.Ponudniki hranijo informacije iz odstavka 1 največ toliko časa, kolikor je potrebno za ustrezen namen, v vsakem primeru pa največ 12 mesecev od datuma naznanitve ali odstranitve ali onemogočitve dostopa, kar se zgodi prej.

Na zahtevo pristojnega nacionalnega organa ali sodišča hranijo informacije še dodatno obdobje, ki ga določi zadevni organ ali sodišče, če in kolikor je to potrebno za tekoče postopke uporabe upravnih ali pravnih sredstev iz odstavka 1, točka (d).

Ponudniki zagotovijo, da se informacije iz odstavka 1 hranijo varno in da za njihovo hrambo veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi. Takšni zaščitni ukrepi zagotavljajo zlasti, da je do informacij mogoče dostopati in jih obdelovati le za namen, za katerega se hranijo, da je dosežena visoka stopnja varnosti in da se informacije po izteku veljavnih rokov hrambe izbrišejo. Ponudniki redno pregledujejo take zaščitne ukrepe in jih po potrebi prilagodijo.

Člen 23

Točke za stike

1.Ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe vzpostavijo enotno točko za stike, ki omogoča neposredno elektronsko komunikacijo z usklajevalnimi organi, drugimi pristojnimi organi držav članic, Komisijo in Centrom EU za uporabo te uredbe.

2.Ponudniki sporočijo Centru EU in objavijo informacije, ki so potrebne za enostavno identifikacijo njihovih enotnih točk za stike in komunikacijo z njimi, vključno z njihovimi imeni, naslovi, elektronskimi naslovi in telefonskimi številkami.

3.Ponudniki v informacijah iz odstavka 2 navedejo uradni jezik ali jezike Unije, ki se lahko uporabljajo za komunikacijo z njihovimi točkami za stike.

Navedeni jeziki vključujejo vsaj enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima ponudnik svoj glavni sedež ali, kot je ustrezno, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik.

Člen 24

Pravni zastopnik

1.Ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe, ki nimajo glavnega sedeža v Uniji, pisno imenujejo fizično ali pravno osebo za svojega pravnega zastopnika v Uniji.

2.Pravni zastopnik ima prebivališče ali sedež v eni od držav članic, v kateri ponudnik ponuja svoje storitve.

3.Ponudnik svojega pravnega zastopnika pooblasti, da lahko poleg ali namesto njega komunicira z usklajevalnimi organi, drugimi pristojnimi organi držav članic in Komisijo v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, vključno z odredbami o zaznavanju, odredbami o odstranitvi in odredbami o blokiranju dostopa, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje.

4.Ponudnik svojemu pravnemu zastopniku zagotovi potrebna pooblastila in vire, potrebne za sodelovanje z usklajevalnimi organi, drugimi pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter za upoštevanje sklepov iz odstavka 3.

5.Imenovani pravni zastopnik je lahko odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti ponudnika na podlagi te uredbe, brez poseganja v odgovornost in sodne postopke, ki se lahko uvedejo zoper ponudnika.

6.Ponudnik usklajevalnemu organu v državi članici, v kateri ima zadevni pravni zastopnik prebivališče ali sedež, in Centru EU sporoči ime, naslov, elektronski naslov in telefonsko številko svojega pravnega zastopnika, imenovanega v skladu z odstavkom 1. Pravni zastopnik in Center EU zagotovita, da so zadevne informacije redno posodobljene in objavljene.

7.Imenovanje pravnega zastopnika v Uniji v skladu z odstavkom 1 ne pomeni ustanovitve sedeža v Uniji.

POGLAVJE III

NADZOR, IZVRŠEVANJE IN SODELOVANJE

Oddelek 1

Usklajevalni organi za boj proti spolni zlorabi otrok

Člen 25

Usklajevalni organi za boj proti spolni zlorabi otrok in drugi pristojni organi

1.Države članice do [datum – dva meseca od datuma začetka veljavnosti te uredbe] imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za uporabo in izvrševanje te uredbe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.Države članice do datuma iz odstavka 1 imenujejo enega od pristojnih organov za usklajevalni organ za boj proti spolni zlorabi otrok (v nadaljnjem besedilu: usklajevalni organ).

Usklajevalni organ je odgovoren za vse zadeve, povezane z uporabo in izvrševanjem te uredbe v zadevni državi članici, razen če je ta država članica nekatere posebne naloge ali sektorje dodelila drugim pristojnim organom.

V vsakem primeru je usklajevalni organ pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k uspešni, učinkoviti in dosledni uporabi in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

3.Kadar država članica poleg usklajevalnega organa imenuje več pristojnih organov, zagotovi, da so naloge zadevnih organov in usklajevalnega organa jasno opredeljene ter da pri njihovem opravljanju tesno in učinkovito sodelujejo. Zadevna država članica Centru EU in Komisiji sporoči imena drugih pristojnih organov in njihove naloge.

4.Države članice v enem tednu po imenovanju usklajevalnih organov in vseh drugih pristojnih organov v skladu z odstavkom 1 javno objavijo ime svojega usklajevalnega organa ter ga sporočijo Komisiji in Centru EU. Navedene informacije redno posodabljajo.

5.Vsaka država članica zagotovi, da je v uradu usklajevalnega organa imenovana ali vzpostavljena točka za stike za obravnavanje zahtev za pojasnila, povratnih informacij in drugih sporočil v zvezi z vsemi zadevami, povezanimi z uporabo in izvrševanjem te uredbe v zadevni državi članici. Države članice informacije o točki za stike javno objavijo in jih sporočijo Centru EU. Navedene informacije redno posodabljajo.

6.Center EU v dveh tednih po imenovanju usklajevalnih organov v skladu z odstavkom 2 vzpostavi spletni register, v katerem so navedeni usklajevalni organi in njihove točke za stike. Center EU redno objavlja vse morebitne spremembe spletnega registra.

7.Usklajevalni organi lahko, kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog v skladu s to uredbo, za pomoč pri opravljanju teh nalog zaprosijo Center EU, zlasti tako, da od njega zahtevajo, naj:

(a)zagotovi zadevne informacije ali tehnično strokovno znanje o zadevah, ki jih zajema ta uredba;

(b)v skladu s členom 5(2) pomaga pri ocenjevanju ocene tveganja, ki jo je izvedel ali posodobil ponudnik storitev gostovanja ali medosebnih komunikacijskih storitev pod pristojnostjo države članice, ki je imenovala usklajevalni organ prosilca, ali pri ocenjevanju ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki jih je sprejel;

(c)preveri morebitno potrebo po tem, da se od pristojnih nacionalnih organov zahteva izdaja odredbe o zaznavanju, odredbe o odstranitvi ali odredbe o blokiranju dostopa v zvezi s storitvijo pod pristojnostjo države članice, ki je imenovala ta usklajevalni organ;

(d)preveri učinkovitost odredbe o zaznavanju ali odredbe o odstranitvi, izdane na zahtevo usklajevalnega organa prosilca.

8.Center EU zagotavlja tako pomoč brezplačno ter v skladu s svojimi nalogami in obveznostmi iz te uredbe ter kolikor to dopuščajo njegovi viri in prednostne naloge.

9.Zahteve iz členov 26, 27, 28, 29 in 30, ki se uporabljajo za usklajevalne organe, se uporabljajo tudi za vse druge pristojne organe, ki jih države članice imenujejo v skladu z odstavkom 1.

Člen 26

Zahteve za usklajevalne organe

1.Države članice zagotovijo, da usklajevalni organi, ki so jih imenovale, svoje naloge iz te uredbe opravljajo objektivno, nepristransko, pregledno in pravočasno ter pri tem v celoti spoštujejo temeljne pravice vseh prizadetih strani. Države članice zagotovijo, da imajo njihovi usklajevalni organi ustrezne tehnične, finančne in človeške vire za opravljanje svojih nalog.

2.Usklajevalni organi pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo ravnajo popolnoma neodvisno. Zato države članice zagotovijo zlasti, da:

(a)so pravno in funkcionalno neodvisni od drugih javnih organov;

(b)imajo status, ki jim omogoča objektivno in nepristransko delovanje pri opravljanju nalog iz te uredbe;

(c)niso podvrženi nobenemu zunanjemu vplivu, niti neposrednemu niti posrednemu;

(d)ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil od nobenega drugega javnega organa ali zasebnega subjekta;

(e)niso zadolženi za naloge v zvezi s preprečevanjem spolne zlorabe otrok ali bojem proti njej, razen za naloge, ki jih imajo v skladu s to uredbo.

3.Odstavek 2 ne preprečuje nadzora usklajevalnih organov v skladu z nacionalnim ustavnim pravom, če tak nadzor ne vpliva na njihovo neodvisnost, kot jo zahteva ta uredba.

4.Usklajevalni organi zagotovijo, da imajo ustrezni člani osebja zahtevane kvalifikacije, izkušnje ter tehnično znanje in spretnosti za opravljanje svojih nalog.

5.Vodstveno in drugo osebje usklajevalnih organov mora v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom tako med svojim mandatom kot po njem izpolnjevati dolžnost varovanja poklicne skrivnosti v zvezi z vsemi zaupnimi informacijami, s katerimi se je seznanilo med opravljanjem svojih nalog ali izvajanjem svojih pooblastil. Države članice zagotovijo, da za vodstveno in drugo osebje veljajo pravila, ki zagotavljajo, da lahko svoje naloge opravljajo objektivno, nepristransko in neodvisno, zlasti v zvezi z njihovim imenovanjem, razrešitvijo, plačilom in poklicnimi možnostmi.

Oddelek 2

Pooblastila usklajevalnih organov

Člen 27

Preiskovalna pooblastila

1.Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo usklajevalni organi v zvezi s ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe pod pristojnostjo države članice, ki jih je imenovala, naslednja preiskovalna pooblastila:

(a)pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo za namene v zvezi z njihovo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, zahtevajo, da v razumnem obdobju predložijo take informacije;

(b)pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov na kraju samem, in sicer v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali druge osebe iz točke (a) uporabljajo za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, ali pooblastilo, da to zahtevajo od drugih javnih organov, za proučitev, zaseg, odvzem ali pridobitev kopij informacij v zvezi z domnevno kršitvijo iz te uredbe v kakršni koli obliki, in to ne glede na pomnilniški medij;

(c)pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali drugih oseb iz točke (a) zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe in evidentirajo odgovore;

(d)pooblastilo, da zahtevajo informacije, tudi za to, da bi ocenili, ali ukrepi, sprejeti za izvršitev odredbe o zaznavanju, odredbe o odstranitvi ali odredbe o blokiranju dostopa, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

2.Države članice lahko usklajevalnim organom podelijo dodatna preiskovalna pooblastila.

Člen 28

Izvršilna pooblastila

1.Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo usklajevalni organi v zvezi s ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe pod pristojnostjo pristojnosti države članice, ki jih je imenovala, naslednja izvršilna pooblastila:

(a)pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovim izpolnjevanjem zahtev iz te uredbe in da take zaveze določijo za zavezujoče;

(b)pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev te uredbe in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve;

(c)pooblastilo, da v skladu s členom 35 naložijo globe za kršitve te uredbe ali za to zaprosijo pravosodni organ v svoji državi članici, tudi kadar gre za neizpolnjevanja odredb, izdanih v skladu s členom 27 in točko (b) tega odstavka;

(d)pooblastilo, da v skladu s členom 35 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve te uredbe v skladu z odredbo, izdano v skladu s točko (b) tega odstavka, ali zaradi neizpolnjevanja odredb, izdanih v skladu s členom 27 in točko (b) tega odstavka;

(e)pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev tveganja resne škode.

2.Države članice lahko usklajevalnim organom podelijo dodatna izvršilna pooblastila.

3.Kar zadeva odstavek 1, točki (c) in (d), imajo usklajevalni organi izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz člena 27 v primeru neizpolnjevanja odredb, ki so bile tem osebam izdane v skladu z navedenim členom.

4.Navedena izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko so tem drugim osebam pravočasno predložili vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odredbami, vključno z obdobjem uporabe, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

Člen 29

Dodatna izvršilna pooblastila

1.Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog, imajo usklajevalni organi v zvezi s ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe pod pristojnostjo države članice, ki jih je imenovala, dodatna izvršilna pooblastila iz odstavka 2:

(a)če so izčrpana vsa druga pooblastila v skladu s členoma 27 in 28 za zagotovitev prenehanja kršitve te uredbe;

(b)če kršitev ni odpravljena;

(c)če kršitev povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil, ki so na voljo na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

2.Usklajevalni organi imajo dodatna izvršilna pooblastila za sprejetje naslednjih ukrepov:

(a)zahteva, naj upravljalni organ ponudnika v razumnem roku prouči stanje ter:

(i)sprejme in predloži akcijski načrt, v katerem so določeni potrebni ukrepi za ustavitev kršitve,

(ii)zagotovi, da ponudnik sprejme te ukrepe,

(iii)poroča o sprejetih ukrepih;

(b)zahteva, naj pristojni sodni organ ali neodvisni upravni organ države članice, ki je imenovala usklajevalni organ, odredi začasno omejitev dostopa uporabnikom do storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, samo če to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika, na katerem poteka kršitev, če usklajevalni organ meni, da:

(i)ponudnik ni v zadostni meri izpolnil zahtev iz točke (a);

(ii)kršitev ni odpravljena in povzroča resno škodo;

(iii)kršitev povzroča redno in strukturno omogočanje kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

3.Usklajevalni organ pred predložitvijo zahteve iz odstavka 2, točka (b), zainteresirane strani pozove, naj v razumnem roku, ki ga določi, predložijo pisne pripombe o njegovi nameri predložitve zadevne zahteve. Navedeni rok ni krajši od dveh tednov.

V pozivu k predložitvi pisnih pripomb:

(a)so opisani ukrepi, ki jih namerava zahtevati;

(b)je identificiran predvideni naslovnik ali naslovniki poziva.

Ponudnik, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki dokažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku v zvezi z zahtevo.

4.Vsak ukrep, odrejen na podlagi zahteve iz odstavka 2, točka (b), je sorazmeren z naravo, resnostjo, ponavljanjem in trajanjem kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih uporabnikov storitve do zakonitih informacij.

Začasna omejitev velja štiri tedne, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ z odredbo usklajevalnemu organu dovoli, da to obdobje podaljša za enaka obdobja, in določi največje število podaljšanj.

Usklajevalni organ podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in zakonitih interesov vseh strani, na katere vpliva omejitev, ter vseh ustreznih dejstev in okoliščin, vključno z vsemi morebitnimi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so dokazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)ponudnik ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)glede na število prizadetih uporabnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa uporabnikov storitve do zakonitih informacij.

Če usklajevalni organ meni, da sta navedena pogoja izpolnjena, obdobja pa v skladu z drugim pododstavkom ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz odstavka 2, točka (b).

Člen 30

Skupne določbe o preiskovalnih in izvršilnih pooblastilih

1.Ukrepi, ki jih usklajevalni organi sprejmejo pri izvajanju svojih preiskovalnih in izvršilnih pooblastil iz členov 27, 28 in 29, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve te uredbe ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, po potrebi pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika storitev informacijske družbe.

2.Države članice zagotovijo, da za vsako izvajanje preiskovalnih in izvršilnih pooblastil iz členov 27, 28 in 29 veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v nacionalnem pravu, ki se uporablja, za spoštovanje temeljnih pravic vseh prizadetih strani. Zlasti se navedeni ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Člen 31

Iskanja za preverjanje izpolnjevanja obveznosti

Usklajevalni organi so pooblaščeni, da z uporabo kazalnikov iz podatkovnih zbirk iz člena 44(1), točki (a) in (b), izvedejo iskanja po javno dostopnih posnetkih v okviru storitev gostovanja, da bi zaznali razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok, kadar je to potrebno za preverjanje, ali ponudniki storitev gostovanja pod pristojnostjo države članice, ki je imenovala usklajevalne organe, izpolnjujejo svoje obveznosti v skladu s to uredbo.

Člen 32

Obveščanje o znanih posnetkih spolne zlorabe otrok

Usklajevalni organi so pooblaščeni, da ponudnike storitev gostovanja pod pristojnostjo države članice, ki jih je imenovala, obvestijo o enem ali več specifičnih delih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok v njihovi storitvi in od njih zahtevajo, naj po lastni presoji odstranijo zadevni(-e) del(-e) ali onemogočijo dostop do njega(njih).

V zahtevi so jasno navedeni identifikacijski podatki usklajevalnega organa, ki je predložil zahtevo, in informacije o njegovi točki za stike iz člena 25(5), potrebne informacije za prepoznanje dela ali delov zadevnih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok ter razlogi za zahtevo. V zahtevi je tudi jasno navedeno, da se lahko ponudnik odloči po lastni presoji.

Oddelek 3

Druge določbe o izvrševanju

Člen 33

Pristojnost

1.Za namene te uredbe je pristojna država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika ustreznih storitev informacijske družbe.

2.Za ponudnika ustreznih storitev informacijske družbe, ki nima glavnega sedeža v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik.

Če ponudnik ni imenoval pravnega zastopnika v skladu s členom 24, so pristojne vse države članice. Kadar se država članica odloči izvajati svojo pristojnost na podlagi tega pododstavka, o tem obvesti vse druge države članice in zagotovi spoštovanje načela ne bis in idem.

Člen 34

Pravica uporabnikov storitve do vložitve pritožbe

1.Uporabniki imajo pravico, da pri usklajevalnem organu, ki ga imenuje država članica, v kateri ima uporabnik prebivališče ali sedež, vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe, ki jih zadeva, zoper ponudnike ustreznih storitev informacijske družbe.

2.Usklajevalni organi zagotovijo otrokom prijazne mehanizme za vložitev pritožbe v skladu s tem členom ter pri obravnavi pritožb, ki jih vložijo otroci, uporabijo otroku prilagojen pristop, ki upošteva njegovo starost, zrelost, poglede, potrebe in skrbi.

3.Usklajevalni organ, ki prejme pritožbo, jo oceni in jo po potrebi pošlje usklajevalnemu organu v državi sedeža.

Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, ki je imenovala usklajevalni organ, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo temu drugemu organu.

Člen 35

Kazni

1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve obveznosti iz poglavij II in V te uredbe s strani ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe pod njihovo pristojnostjo, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja.

Kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice do [datum začetka uporabe te uredbe] Komisijo uradno obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter jo nemudoma uradno obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo nanje.

2.Države članice zagotovijo, da najvišji znesek kazni, naloženih za kršitev te uredbe, ne presega 6 % letnega prihodka ali skupnega prometa zadevnega ponudnika v predhodnem poslovnem letu.

3.Kazni za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter zavrnitev privolitve v inšpekcijski pregled na kraju samem ne presegajo 1 % letnih prihodkov ali skupnega prometa zadevnega ponudnika ali druge osebe iz člena 27 v predhodnem poslovnem letu.

4.Države članice zagotovijo, da najvišji znesek periodične denarne kazni ne presega 5 % povprečnega dnevnega skupnega prometa zadevnega ponudnika ali druge osebe iz člena 27 v predhodnem poslovnem letu na dan, izračunano od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.

5.Države članice zagotovijo, da se pri odločanju o tem, ali se naloži kazen, ter pri določanju vrste in višine kazni upoštevajo vse pomembne okoliščine, vključno z naslednjim:

(a)naravo, resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)ali je bila kršitev namerna ali malomarna;

(c)morebitnimi predhodnimi kršitvami s strani ponudnika ali druge osebe;

(d)finančno trdnostjo ponudnika ali druge osebe;

(e)ravnjo sodelovanja ponudnika ali druge osebe;

(f)vrsto in velikostjo ponudnika ali druge osebe, zlasti ali je mikro, malo ali srednje podjetje;

(g)stopnjo krivde ponudnika ali druge osebe, pri čemer upoštevajo tehnične in organizacijske ukrepe, ki jih je ta ponudnik ali druga oseba sprejela za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

Oddelek 4

Sodelovanje

Člen 36 

Prepoznavanje spolne zlorabe otrok na spletu in predložitve v zvezi z njo 

1.Usklajevalni organi Centru EU brez nepotrebnega odlašanja in prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), predložijo:

(a)specifične dele posnetkov in prepise pogovorov, za katere so usklajevalni organi ali pristojni pravosodni organi ali drugi neodvisni upravni organi države članice po skrbni presoji ugotovili, da so posnetki spolne zlorabe otrok ali se uporabljajo za pridobivanje otrok za spolne namene, kot je ustrezno, da Center EU oblikuje kazalnike v skladu s členom 44(3);

(b)natančne enotne naslove vira, ki označujejo specifične dele posnetkov, za katere so usklajevalni organi ali pristojni pravosodni organi ali drugi neodvisni upravni organi države članice po skrbni presoji ugotovili, da so posnetki spolne zlorabe otrok, ki jih gostijo ponudniki storitev gostovanja, ki ne ponujajo storitev v Uniji, in jih ni mogoče odstraniti, ker ti ponudniki nočejo odstraniti tovrstnih posnetkov ali onemogočiti dostopa do njih in ker pristojni organi tretje države, ki je pristojna zanje, ne sodelujejo, da Center EU pripravi seznam enotnih naslovov vira v skladu s členom 44(3).

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da usklajevalni organi, ki so jih imenovale, brez nepotrebnega odlašanja prejmejo posnetke, prepoznane kot posnetke spolne zlorabe otrok, prepise pogovorov, prepoznanih kot pridobivanje otrok za spolne namene, in enotne naslove vira, ki jih je ugotovil pristojni pravosodni organ ali drug neodvisen upravni organ, ki ni usklajevalni organ, za predložitev Centru EU v skladu s prvim pododstavkom.

2.Usklajevalni organi na zahtevo Centra EU, kadar je to potrebno za zagotovitev, da so podatki v podatkovnih zbirkah iz člena 44(1) popolni, točni in posodobljeni, preverijo ali zagotovijo pojasnila ali dodatne informacije o tem, ali so bili pogoji iz odstavka 1, točki (a) in (b), izpolnjeni in, kadar je to ustrezno, ali so še vedno izpolnjeni, v zvezi z zadevno predložitvijo Centru EU v skladu z navedenim odstavkom.

3.Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko njihovi organi kazenskega pregona prejmejo naznanitev razširjanja novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene, ki jim jo je posredoval Center EU v skladu s členom 48(3), izvede skrbna presoja v skladu z odstavkom 1 in če so posnetki ali pogovor prepoznani kot posnetki spolne zlorabe otrok oziroma pridobivanje otrok za spolne namene, usklajevalni organ v skladu s tem odstavkom predloži posnetke Centru EU v enem mesecu od datuma prejema naznanitve ali, če je ocena posebej zapletena, v dveh mesecih od navedenega datuma.

4.Zagotovijo tudi, da je usklajevalni organ obveščen, kadar skrbna presoja pokaže, da posnetki ne pomenijo posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanje otrok za spolne namene, in da nato v rokih iz prvega pododstavka o tem obvesti Center EU.

Člen 37

Čezmejno sodelovanje med usklajevalnimi organi

1.Kadar usklajevalni organ, ki ni usklajevalni organ v državi sedeža, utemeljeno sumi, da je ponudnik ustreznih storitev informacijske družbe kršil to uredbo, od usklajevalnega organa v državi sedeža zahteva, naj zadevo oceni ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Kadar Komisija utemeljeno sumi, da je ponudnik ustreznih storitev informacijske družbe kršil to uredbo tako, da so vključene vsaj tri države članice, lahko priporoči, naj usklajevalni organ v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbo.

2.Zahteva ali priporočilo iz odstavka 1 vključuje vsaj:

(a)točko za stike zadevnega ponudnika, kot je določena v členu 23;

(b)opis ustreznih dejstev, zadevnih določb te uredbe in razlogov, zakaj je usklajevalni organ poslal zahtevo oziroma zakaj Komisija sumi, da je ponudnik kršil to uredbo;

(c)vse druge informacije, za katere usklajevalni organ, ki je poslal zahtevo, ali Komisija meni, da so pomembne, po potrebi tudi informacije, zbrane na lastno pobudo, in predloge specifičnih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti.

3.Usklajevalni organ v državi sedeža oceni domnevno kršitev, pri čemer v največji možni meri upošteva zahtevo ali priporočilo iz odstavka 1.

Kadar meni, da nima zadostnih informacij za oceno domnevne kršitve ali za ukrepanje na podlagi zahteve ali priporočila, in utemeljeno meni, da bi lahko usklajevalni organ, ki je poslal zahtevo, ali Komisija zagotovila dodatne informacij, jih lahko zahteva. Rok iz odstavka 4 se prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij.

4.Usklajevalni organ v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve ali priporočila iz odstavka 1 usklajevalnemu organu, ki je poslal zahtevo, ali Komisiji sporoči rezultat svoje ocene domnevne kršitve ali ocene morebitnega drugega pristojnega organa v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to ustrezno, ter po potrebi pojasnilo povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.

Člen 38

Skupne preiskave 

1.Usklajevalni organi lahko sodelujejo pri skupnih preiskavah, ki se lahko usklajujejo s podporo Centra EU, v zvezi z zadevami, zajetimi s to uredbo in povezanimi s ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe, ki ponujajo svoje storitve v več državah članicah.

Take skupne preiskave ne posegajo v naloge in pooblastila sodelujočih usklajevalnih organov niti v zahteve, ki se uporabljajo za izvajanje navedenih nalog in pooblastil iz te uredbe.

2.Sodelujoči usklajevalni organi dajo rezultate skupnih preiskav na voljo drugim usklajevalnim organom, Komisiji in Centru EU prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 39(2), za izpolnjevanje njihovih nalog na podlagi te uredbe.

Člen 39

Splošni sistem sodelovanja in izmenjave informacij

1.Usklajevalni organi sodelujejo med seboj, z drugimi pristojnimi organi države članice, ki je imenovala usklajevalni organ, Komisijo, Centrom EU in drugimi ustreznimi agencijami Unije, vključno z Europolom, da bi olajšali opravljanje svojih nalog na podlagi te uredbe ter zagotovili njeno učinkovito, uspešno in dosledno uporabo in izvrševanje.

2.Center EU vzpostavi in vzdržuje enega ali več zanesljivih in varnih sistemov za izmenjavo informacij, ki podpirajo komunikacijo med usklajevalnimi organi, Komisijo, Centrom EU, drugimi ustreznimi agencijami Unije in ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe.

3.Usklajevalni organi, Komisija, Center EU, druge ustrezne agencije Unije in ponudniki ustreznih storitev informacijske družbe uporabljajo sisteme za izmenjavo informacij iz odstavka 2 za vsa ustrezna sporočila v skladu s to uredbo.

4.Komisija sprejme izvedbene akte za določitev praktičnih in operativnih ureditev za delovanje sistemov za izmenjavo informacij iz odstavka 2 in njihovo interoperabilnost z drugimi ustreznimi sistemi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 87.

POGLAVJE IV

CENTER EU ZA PREPREČEVANJE SPOLNE ZLORABE OTROK IN BOJ PROTI NJEJ

Oddelek 1

Načela

Člen 40

Ustanovitev in obseg delovanja Centra EU

1.Ustanovi se agencija Evropske unije za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej, tj. Center EU za boj proti spolni zlorabi otrok.

2.Center EU prispeva k doseganju cilja te uredbe s podpiranjem in lajšanjem izvajanja njenih določb v zvezi z zaznavanjem, naznanjanjem, odstranjevanjem ali onemogočanjem dostopa do in blokiranjem spolne zlorabe otrok na spletu ter z zbiranjem in izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter lajšanjem sodelovanja med ustreznimi javnimi in zasebnimi stranmi v zvezi s preprečevanjem spolne zlorabe otrok, zlasti na spletu, in bojem proti njej.

Člen 41

Pravni status

1.Center EU je organ Unije in je pravna oseba.

2.Center EU ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava notranja zakonodaja. Zlasti lahko pridobi premično in nepremično premoženje in z njim razpolaga ter je lahko stranka v sodnem postopku.

3.Center EU zastopa izvršni direktor.

Člen 42

Sedež

Sedež Centra EU je v Haagu na Nizozemskem. 

Oddelek 2

Naloge

Člen 43

Naloge Centra EU

Center EU:

(1)olajša postopek ocenjevanja tveganja iz oddelka 1 poglavja II, in sicer s:

(a)podpiranjem Komisije pri pripravi smernic iz člena 3(8), člena 4(5), člena 6(4) in člena 11, vključno z zbiranjem in zagotavljanjem ustreznih informacij, strokovnega znanja in izkušenj ter dobrih praks, ob upoštevanju nasvetov odbora za tehnologijo iz člena 66;

(b)zagotovitvijo analize anonimiziranih vzorcev podatkov za namen iz člena 3(3) na zahtevo ponudnika ustreznih informacijskih storitev;

(2)olajša postopek zaznavanja iz oddelka 2 poglavja II, in sicer z:

(a)dajanjem mnenj o predvidenih odredbah o zaznavanju iz člena 7(3), prvi pododstavek, točka (d);

(b)vzdrževanjem in upravljanjem podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44;

(c)omogočanjem dostopa ponudnikom storitev gostovanja in ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev, ki so prejeli odredbo o zaznavanju, do ustreznih podatkovnih zbirk kazalnikov v skladu s členom 46;

(d)dajanjem tehnologij na voljo ponudnikom za izvršitev odredb o zaznavanju, ki so jim bile izdane, v skladu s členom 50(1);

(3)olajša postopek naznanitve iz oddelka 3 poglavja II, in sicer z:

(a)vzdrževanjem in upravljanjem podatkovne zbirke naznanitev iz člena 45;

(b)ocenjevanjem, obdelavo in po potrebi posredovanjem naznanitev ter zagotavljanjem povratnih informacij o njih v skladu s členom 48;

(4)olajša postopek odstranitve iz oddelka 4 poglavja II in drugih postopkov iz oddelkov 5 in 6 navedenega poglavja, in sicer s:

(a)prejemanjem odredb o odstranitvi, ki so mu posredovane v skladu s členom 14(4), da bi izpolnil funkcijo preverjanja iz člena 49(1);

(b)sodelovanjem z usklajevalnimi organi in odzivanjem na njihove zahteve v zvezi s predvidenimi odredbami o blokiranju dostopa iz člena 16(2);

(c)prejemanjem in obdelavo odredb o blokiranju dostopa, ki so mu posredovane v skladu s členom 17(3);

(d)zagotavljanjem informacij in podpore žrtvam v skladu s členoma 20 in 21;

(e)vodenjem posodobljenih evidenc točk za stike in pravnih zastopnikov ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe, kot je določeno v skladu s členom 23(2) in členom 24(6);

(5)podpira usklajevalne organe in Komisijo pri opravljanju njihovih nalog na podlagi te uredbe ter lajša sodelovanje, usklajevanje in komuniciranje v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta uredba, in sicer z:

(a)vzpostavitvijo in vzdrževanjem spletnega registra s seznamom usklajevalnih organov in njihovih točk za stike iz člena 25(6);

(b)zagotavljanjem pomoči usklajevalnim organom, kot je določeno v členu 25(7);

(c)zagotavljanjem pomoči Komisiji na njeno zahtevo v zvezi z njenimi nalogami v okviru mehanizma sodelovanja iz člena 37;

(d)vzpostavitvijo, vzdrževanjem in upravljanjem sistema za izmenjavo informacij iz člena 39;

(e)zagotavljanjem pomoči Komisiji pri pripravi delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic, ki jih Komisija sprejme v skladu s to uredbo;

(f)zagotavljanjem informacij usklajevalnim organom na njihovo zahtevo ali na lastno pobudo, ki so pomembne za izvajanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, vključno z obveščanjem usklajevalnega organa v državi sedeža o ugotavljanju morebitnih kršitev, ugotovljenih pri izvajanju drugih nalog Centra EU;

(6)lajša pridobivanje in izmenjavo znanja z drugimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije, usklajevalnimi organi ali drugimi ustreznimi organi držav članic za prispevanje k doseganju cilja te uredbe, in sicer z:

(a)zbiranjem, beleženjem, analiziranjem in zagotavljanjem informacij, zagotavljanjem analiz na podlagi anonimiziranega zbiranja neosebnih podatkov ter zagotavljanjem strokovnega znanja o zadevah v zvezi s preprečevanjem spolne zlorabe otrok na spletu in bojem proti njej v skladu s členom 51;

(b)podpiranjem razvoja in razširjanja raziskav in strokovnega znanja o teh zadevah ter o pomoči žrtvam, tudi s tem, da deluje kot vozlišče strokovnega znanja v podporo politiki, ki temelji na dokazih;

(c)pripravo letnih poročil iz člena 84.

Člen 44

Podatkovna zbirka kazalnikov

1.Center EU vzpostavi, vzdržuje in upravlja podatkovne zbirke naslednjih treh vrst kazalnikov spolne zlorabe otrok na spletu: 

(a)kazalnikov za zaznavanje razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok, ki so bili predhodno zaznani in prepoznani kot posnetki spolne zlorabe otrok v skladu s členom 36(1);

(b)kazalnikov za zaznavanje razširjanja posnetkov spolne zlorabe otrok, ki niso bili predhodno zaznani in prepoznani kot posnetki spolne zlorabe otrok v skladu s členom 36(1);

(c)kazalnikov za zaznavanje pridobivanja otrok za spolne namene.

2.Podatkovna zbirka kazalnikov vsebuje zgolj:

(a)ustrezne kazalnike, sestavljene iz digitalnih identifikatorjev, ki se uporabljajo za zaznavanje razširjanja znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali pridobivanja otrok za spolne namene v storitvah gostovanja in medosebnih komunikacijskih storitvah, ki jih Center EU oblikuje v skladu z odstavkom 3;

(b)kar zadeva odstavek 1, točka (a), ustrezni kazalniki vključujejo seznam enotnih naslovov vira, ki ga Center EU pripravi v skladu z odstavkom 3;

(c)potrebne dodatne informacije za lažjo uporabo kazalnikov v skladu s to uredbo, vključno z identifikatorji, ki omogočajo razlikovanje med slikami, videoposnetki in po potrebi drugimi vrstami posnetkov za zaznavanje razširjanja znanih in novih posnetkov spolne zlorabe otrok, ter jezikovnimi identifikatorji za zaznavanje pridobivanja otrok za spolne namene. 

3.Center EU oblikuje kazalnike iz odstavka 2, točka (a), zgolj na podlagi posnetkov spolne zlorabe otrok in pridobivanja otrok za spolne namene, ki so jih kot take prepoznali usklajevalni organi ali sodišča ali drugi neodvisni organi držav članic in ki so mu jih predložili usklajevalni organi v skladu s členom 36(1), točka (a).

Center EU pripravi seznam enotnih naslovov vira iz odstavka 2, točka (b), zgolj na podlagi enotnih naslovov vira, ki so mu predloženi v skladu s členom 36(1), točka (b).

4.Center EU vodi evidenco predložitev in postopka, uporabljenega za oblikovanje kazalnikov, ter pripravi seznam iz prvega in drugega pododstavka. Te evidence hrani, dokler so kazalniki, vključno z enotnimi naslovi vira, ki jim ustrezajo, shranjeni v podatkovnih zbirkah kazalnikov iz odstavka 1.

Člen 45

Podatkovna zbirka naznanitev

1.Center EU vzpostavi, vzdržuje in upravlja podatkovno zbirko naznanitev s strani ponudnikov storitev gostovanja in ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev v skladu s členom 12(1), ki se ocenijo in obdelajo v skladu s členom 48.

2.Podatkovna zbirka naznanitev vsebuje naslednje informacije:

(a)naznanitev:

(b)če Center EU meni, da je naznanitev očitno neutemeljena, razloge za to ter datum in čas, ko je bil ponudnik o tem obveščen v skladu s členom 48(2);

(c)če je Center EU posredoval naznanitev v skladu s členom 48(3), datum in čas takega posredovanja ter ime pristojnega organa ali organov kazenskega pregona, ki jim je posredoval naznanitev, ali po potrebi informacije o razlogih za posredovanje naznanitve zgolj Europolu v nadaljnjo analizo;

(d)po potrebi informacije o zahtevah za dodatne informacije iz člena 48(5) in njihovi zagotovitvi;

(e)kadar so na voljo, informacije, ki kažejo, da je ponudnik, ki je naznanil razširjanje znanih ali novih posnetkov spolne zlorabe otrok, te posnetke odstranil ali onemogočil dostop do njih;

(f)po potrebi informacije o zahtevi Centra EU, naslovljeni na usklajevalni organ v državi sedeža, naj v skladu s členom 14 izda odredbo o odstranitvi dela ali delov posnetkov spolne zlorabe otrok, na katere se nanaša naznanitev;

(g)ustrezne kazalnike in pomožne oznake, povezane z naznanjenim posnetkom morebitne spolne zlorabe otrok.

Člen 46

Dostop, točnost in varnost

1.Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 imajo dostop do podatkov iz podatkovnih zbirk iz členov 44 in 45 ter pravico do njihove obdelave zgolj osebje Centra EU in revizorji, ki jih ustrezno pooblasti izvršni direktor.

2.Center EU ponudnikom storitev gostovanja, ponudnikom medosebnih komunikacijskih storitev in ponudnikom storitev dostopa do interneta omogoči dostop do podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44, če in kolikor je to potrebno za izvršitev odredb o zaznavanju ali blokiranju dostopa, ki so jih prejeli v skladu s členom 7 ali 16. Sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da je tak dostop še naprej omejen na tisto, kar je nujno potrebno za obdobje uporabe zadevnih odredb o zaznavanju ali blokiranju dostopa, in da tak dostop nikakor ne ogroža pravilnega delovanja teh podatkovnih zbirk ter točnosti in varnosti podatkov v njih.

3.Center EU usklajevalnim organom omogoči dostop do podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44, če in kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog v skladu s to uredbo.

4.Center EU Europolu in pristojnim organom kazenskega pregona držav članic omogoči dostop do podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44, če in kolikor je to potrebno za opravljanje njihovih nalog preiskovanja domnevnih kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

5.Center EU Europolu omogoči dostop do podatkovnih zbirk naznanitev iz člena 45, če in kolikor je to potrebno za opravljanje njegovih nalog v zvezi s pomočjo pri preiskovanju domnevnih kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok.

6.Center EU zagotovi dostop iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 le na podlagi prejete zahteve, v kateri so navedeni namen zahteve, načini zahtevanega dostopa in raven dostopa, ki je potrebna za dosego tega namena. Zahteve za dostop iz odstavka 2 vključujejo tudi sklicevanje na odredbo o zaznavanju ali odredbo o blokiranju dostopa, kot je ustrezno.

Center EU te zahteve skrbno oceni in odobri dostop le, če meni, da je zahtevani dostop potreben in sorazmeren z navedenim namenom.

7.Center EU redno preverja, ali so podatki v podatkovnih zbirkah iz členov 44 in 45 v vseh pogledih popolni, točni in posodobljeni ter še vedno potrebni za namene naznanjanja, zaznavanju in blokiranja dostopa v skladu s to uredbo ter za olajšanje in spremljanje tehnologij in postopkov natančnega zaznavanja. Center EU zlasti v zvezi z enotnimi naslovi vira iz podatkovne zbirke iz člena 44(1), točka (a), po potrebi v sodelovanju z usklajevalnimi organi redno preverja, ali so pogoji iz člena 36(1), točka (b), še vedno izpolnjeni. Takšna preverjanja po potrebi vključujejo revizije. Po potrebi zaradi teh preverjanj nemudoma dopolni, prilagodi ali izbriše podatke.

8.Center EU zagotovi, da se podatki v podatkovnih zbirkah iz členov 44 in 45 hranijo na varen način ter da za njihovo hrambo veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi. Takšni zaščitni ukrepi zlasti zagotavljajo, da lahko do podatkov dostopajo in jih obdelujejo le ustrezno pooblaščene osebe, in sicer za namen, za katerega so pooblaščene, ter da je dosežena visoka raven varnosti. Center EU redno pregleduje takšne zaščitne ukrepe in jih po potrebi prilagodi.

Člen 47

Delegirani akti v zvezi s podatkovnimi zbirkami

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za dopolnitev te uredbe s potrebnimi podrobnimi pravili v zvezi z:

(a)vrstami, natančno vsebino, vzpostavitvijo in upravljanjem podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44(1), vključno s kazalniki in potrebnimi dodatnimi informacijami iz člena 44(2), ki jih morajo vsebovati;

(b)obdelavo predložitev usklajevalnih organov, oblikovanjem kazalnikov, pripravo seznama enotnih naslovov vira in vodenjem evidenc iz člena 44(3);

(c)natančno vsebino, vzpostavitvijo in upravljanjem podatkovne zbirke naznanitev iz člena 45(1);

(d)dostopom do podatkovnih zbirk iz členov 44 in 45, vključno z načini dostopa iz člena 46(1) do (5), vsebino, obdelavo in oceno zahtev iz člena 46(6), postopkovnimi zadevami v zvezi s takimi zahtevami in potrebnimi ukrepi iz člena 46(6);

(e)rednimi preverjanji in revizijami člena 46(7) za zagotovitev, da so podatki v teh podatkovnih zbirkah popolni, točni in posodobljeni, ter varnostjo shranjevanja podatkov, vključno s tehničnimi in organizacijskimi zaščitnimi ukrepi ter rednim pregledovanjem iz člena 46(8).

Člen 48

Naznanjanje

1.Center EU hitro oceni in obdela naznanitve s strani ponudnikov storitev gostovanja in ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev v skladu s členom 12, da ugotovi, ali so naznanitve očitno neutemeljene in ali jih je treba posredovati.

2.Če Center EU meni, da je naznanitev očitno neutemeljena, o tem obvesti ponudnika, ki je naznanil spolno zlorabo otrok, in navede razloge, zakaj meni, da je naznanitev neutemeljena.

3.Če Center EU meni, da naznanitev ni očitno neutemeljena, jo skupaj z vsemi dodatnimi ustreznimi informacijami, ki so mu na voljo, posreduje Europolu in pristojnemu organu ali organom kazenskega pregona države članice, ki bi lahko bili pristojni za preiskavo ali pregon morebitne spolne zlorabe otrok, na katero se naznanitev nanaša.

Če pristojnega organa kazenskega pregona ali pristojnih organov kazenskega pregona ni mogoče določiti z zadostno gotovostjo, Center EU naznanitev skupaj z vsemi dodatnimi ustreznimi informacijami, ki so mu na voljo, posreduje Europolu, ki jo dodatno analizira in nato posreduje pristojnemu organu ali organom kazenskega pregona.

4.Če je ponudnik, ki je naznanil spolno zlorabo otrok, navedel, da naznanitev zahteva takojšnje ukrepanje, Center EU to naznanitev prednostno oceni in obravnava ter v primeru, da jo posreduje v skladu z odstavkom 3 in meni, da zahteva takojšnje ukrepanje, zagotovi, da je označena kot taka.

5.Kadar naznanitev ne vsebuje vseh informacij, zahtevanih v členu 13, lahko Center EU od ponudnika, ki je naznanil spolno zlorabo otrok, zahteva, naj predloži manjkajoče informacije.

6.Da se prepreči poseganje v dejavnosti preprečevanja, zaznavanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, Center EU na zahtevo pristojnega organa kazenskega pregona države članice:

(a)ponudniku, ki je naznanil spolno zlorabo otrok, sporoči, da o tem ne sme obvestiti zadevnega uporabnika, in navede obdobje, v katerem ponudnik tega ne sme storiti;

(b)če je ponudnik, ki je naznanil spolno zlorabo otrok, ponudnik storitev gostovanja in se naznanitev nanaša na morebitno razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok, ponudniku sporoči, da ne sme odstraniti posnetkov ali onemogočiti dostopa do njih in navede obdobje, v katerem ponudnik tega ne sme storiti.

7.Obdobji iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), sta obdobji, ki sta določeni v zahtevi pristojnega organa kazenskega pregona, naslovljeni na Center EU, pod pogojem, da sta omejeni na tisto, kar je potrebno za preprečitev poseganja v zadevne dejavnosti in nista daljši od 18 mesecev.

8.Center EU preveri, ali je ponudnik storitev gostovanja, ki je naznanil morebitno razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok, odstranil zadevne posnetke ali onemogočil dostop do njih, če so posnetki javno dostopni. Če Center EU meni, da ponudnik ni hitro odstranil posnetkov ali onemogočil dostopa do njih, o tem obvesti usklajevalni organ v državi sedeža.

Člen 49

Iskanja in obvestila

1.Center EU je pooblaščen za opravljanje iskanj po storitvah gostovanja za razširjanje javno dostopnih posnetkov spolne zlorabe otrok z uporabo ustreznih kazalnikov iz podatkovne zbirke kazalnikov iz člena 44(1), točki (a) in (b), v naslednjih primerih:

(a)kadar se to zahteva za podporo žrtvi, tako da se preveri, ali je ponudnik storitev gostovanja odstranil ali onemogočil dostop do enega ali več specifičnih delov znanih posnetkov spolne zlorabe otrok, ki prikazuje(-jo) žrtev, v skladu s členom 21(4), točka (c);

(b)kadar se to zahteva za pomoč usklajevalnemu organu, tako da preveri morebitno potrebo po izdaji odredbe o zaznavanju ali odredbe o odstranitvi v zvezi s specifično storitvijo ali učinkovitost odredbe o zaznavanju ali odredbe o odstranitvi, ki jo je izdal usklajevalni organ, v skladu s členom 25(7), točka (c) oziroma (d).

2.Center EU je pooblaščen, da po opravljenih iskanjih iz odstavka 1 ponudnike storitev gostovanja obvesti o enem ali več specifičnih delih znanih posnetkov spolne zlorabe otrok v njihovi storitvi in od njih zahteva, naj po lastni presoji odstranijo zadevni(-e) del(-e) ali onemogočijo dostop do njega(njih).

V zahtevi so jasno navedeni identifikacijski podatki Centra EU in točke za stike, informacije, potrebne za prepoznanje dela ali delov, ter razlogi za zahtevo. V zahtevi je tudi jasno navedeno, da se lahko ponudnik odloči po lastni presoji.

3.Center EU na zahtevo pristojnega organa kazenskega pregona države članice, da se prepreči poseganje v dejavnosti preprečevanja, zaznavanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok, ne pošlje obvestila, dokler je to potrebno za preprečitev takega poseganja, vendar ne dlje kot 18 mesecev.

Člen 50

Tehnologije, informacije in strokovno znanje

1.Center EU da na voljo tehnologije, ki jih lahko ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev brezplačno pridobijo, namestijo in uporabljajo, po potrebi ob upoštevanju razumnih pogojev za pridobitev licence, za izvrševanje odredb o zaznavanju v skladu s členom 10(1).

V ta namen Center EU pripravi sezname takih tehnologij ob upoštevanju zahtev te uredbe in zlasti zahtev iz člena 10(2).

Center EU pred vključitvijo določenih tehnologij na te sezname zaprosi za mnenje svoj odbor za tehnologijo in Evropski odbor za varstvo podatkov. Odbor za tehnologijo in Evropski odbor za varstvo podatkov predložita svoji mnenji v osmih tednih. To obdobje se lahko glede na kompleksnost vsebine po potrebi podaljša za šest tednov. Odbor za tehnologijo in Evropski odbor za varstvo podatkov o vsakem takem podaljšanju obvestita Center EU v enem mesecu po prejemu zahteve za posvetovanje, skupaj z razlogi za zamudo.

2.Center EU zbira, evidentira, analizira in daje na voljo ustrezne, objektivne, zanesljive in primerljive informacije o zadevah, povezanih s preprečevanjem spolne zlorabe otrok in bojem proti njej, zlasti:

(a)informacije, pridobljene pri opravljanju njegovih nalog na podlagi te uredbe v zvezi z zaznavanjem, naznanjanjem, odstranjevanjem ali onemogočanjem dostopa do in blokiranjem spolne zlorabe otrok na spletu;

(b)informacije, pridobljene z raziskavami, anketami in študijami iz odstavka 3;

(c)informacije, pridobljene z raziskavami ali drugimi dejavnostmi organov držav članic, drugih institucij, organov, uradov in agencij Unije, pristojnih organov tretjih držav, mednarodnih organizacij, raziskovalnih središč in organizacij civilne družbe.

3.Kadar je to potrebno za opravljanje njegovih nalog na podlagi te uredbe, Center EU izvede raziskave, ankete in študije na lastno pobudo ali, kadar je to primerno in skladno z njegovimi prednostnimi nalogami in letnim delovnim programom, na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije, pri njih sodeluje ali jih spodbuja.

4.Center EU informacije iz odstavka 2 in informacije, pridobljene z raziskavami, anketami in študijami iz odstavka 3, vključno z njihovo analizo, ter svoja mnenja o zadevah v zvezi s preprečevanjem spolne zlorabe otrok na spletu in bojem proti njej posreduje drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije, usklajevalnim organom, drugim pristojnim organom in drugim javnim organom držav članic na lastno pobudo ali na zahtevo zadevnega organa. Po potrebi takšne informacije javno objavi.

5.Center EU pripravi komunikacijsko strategijo ter spodbuja dialog z organizacijami civilne družbe in ponudniki storitev gostovanja ali medosebnega komuniciranja za ozaveščanje javnosti o spolni zlorabi otrok na spletu ter ukrepih za preprečevanje takšne zlorabe in boju proti njej.

Oddelek 3

Obdelava informacij

Člen 51

Dejavnosti obdelave in varstvo podatkov

1.Center EU lahko obdeluje osebne podatke, če je to potrebno za opravljanje njegovih nalog na podlagi te uredbe.

2.Center EU obdeluje osebne podatke, če je to nujno potrebno za namene:

(a)dajanja mnenj o predvidenih odredbah o zaznavanju iz člena 7(3);

(b)sodelovanja z usklajevalnimi organi in odzivanjem na njihove zahteve v zvezi s predvidenimi odredbami o blokiranju dostopa iz člena 16(2);

(c)prejemanja in obdelave odredb o blokiranju dostopa, ki so mu posredovane v skladu s členom 17(3);

(d)sodelovanja z usklajevalnimi organi v skladu s členoma 20 in 21 pri nalogah, povezanih s pravicami žrtev do obveščenosti in pomoči;

(e)vodenja posodobljenih evidenc točk za stike in pravnih zastopnikov ponudnikov ustreznih storitev informacijske družbe, kot je določeno v skladu s členom 23(2) in členom 24(6);

(f)vzpostavitve in vzdrževanja spletnega registra s seznamom usklajevalnih organov in njihovih točk za stike iz člena 25(6);

(g)zagotavljanja pomoči usklajevalnim organom v skladu s členom 25(7);

(h)zagotavljanja pomoči Komisiji na njeno zahtevo v zvezi z njenimi nalogami v okviru mehanizma sodelovanja iz člena 37;

(i)vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja podatkovnih zbirk kazalnikov iz člena 44;

(j)vzpostavitve, vzdrževanja in upravljanja podatkovne zbirke naznanitev iz člena 45;

(k)zagotavljanja in spremljanja dostopa do podatkovnih zbirk kazalnikov in naznanitev v skladu s členom 46;

(l)izvajanja ukrepov za nadzor kakovosti podatkov v skladu s členom 46(7);

(m)ocenjevanja in obdelave naznanitev morebitne spolne zlorabe otrok na spletu v skladu s členom 48;

(n)sodelovanja z Europolom in partnerskimi organizacijami v skladu s členoma 53 in 54, vključno z nalogami, povezanimi z identifikacijo žrtev;

(o)priprave statističnih podatkov v skladu s členom 83.

3.Center EU hrani osebne podatke iz odstavka 2 le, če in dokler je to nujno potrebno za veljavne namene iz odstavka 2.

4.Center EU zagotovi, da se osebni podatki hranijo varno ter da za hrambo veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi. Takšni zaščitni ukrepi zlasti zagotavljajo, da je do osebnih podatkov mogoče dostopati in jih obdelovati le za namen, za katerega se hranijo, da je dosežena visoka stopnja varnosti in da se osebni podatki izbrišejo, ko niso več nujno potrebni za veljavne namene. Center EU redno pregleduje takšne zaščitne ukrepe in jih po potrebi prilagodi.

Oddelek 4

Sodelovanje

Člen 52

Uradniki za stike

1.Vsak usklajevalni organ imenuje vsaj enega uradnika za stike, ki je glavna točka za stike Centra EU v zadevni državi članici. Uradniki za stike so lahko napoteni v Center EU. Če je imenovanih več uradnikov za stike, usklajevalni organ enega od njih imenuje za glavnega uradnika za stike.

2.Uradniki za stike pomagajo pri izmenjavi informacij med Centrom EU in usklajevalnimi organi, ki so jih imenovali. Kadar Center EU prejme naznanitve v skladu s členom 12, v zvezi z morebitnim razširjanjem novih posnetkov spolne zlorabe otrok ali morebitnim pridobivanjem otrok za spolne namene, uradniki za stike, ki jih imenuje pristojna država članica, v skladu s členom 36(1) olajšajo postopek za ugotavljanje nezakonitosti posnetkov ali pogovora.

3.Pravice in obveznosti uradnikov za stike v razmerju do Centra EU določi upravni odbor. Uradniki za stike uživajo privilegije in imunitete, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog.

4.Če so uradniki za stike napoteni v Center EU, Center EU krije stroške zagotavljanja potrebnih prostorov v stavbi in ustrezne podpore uradnikom za stike za opravljanje njihovih nalog. Vse druge stroške, ki nastanejo v zvezi z imenovanjem uradnikov za stike in opravljanjem njihovih nalog, krije usklajevalni organ, ki jih je imenoval.

Člen 53

Sodelovanje z Europolom

1.Center EU v okviru svojih pooblastil sodeluje z Europolom, kadar je to potrebno za opravljanje nalog na podlagi te uredbe.

2.Europol in Center EU drug drugemu zagotovita čim bolj popoln dostop do ustreznih informacij in informacijskih sistemov, kadar je to potrebno za opravljanje njunih nalog in v skladu z akti prava Unije, ki urejajo tak dostop.

Center EU brez poseganja v odgovornosti izvršnega direktorja poveča učinkovitost z delitvijo upravnih funkcij z Europolom, vključno s funkcijami, povezanimi z upravljanjem osebja, informacijsko tehnologijo (IT) in izvrševanjem proračuna.

3.Pogoji sodelovanja in delovni dogovori se določijo v memorandumu o soglasju.

Člen 54

Sodelovanje s partnerskimi organizacijami

1.Center EU lahko sodeluje z organizacijami in mrežami, ki imajo informacije in strokovno znanje o zadevah, povezanih s preprečevanjem spolne zlorabe otrok na spletu in bojem proti njej, vključno z organizacijami civilne družbe in delno javnimi organizacijami, če je to potrebno za izvajanje njegovih nalog na podlagi te uredbe.

2.Center EU lahko z organizacijami iz odstavka 1 sklene memorandume o soglasju, v katerih določi pogoje sodelovanja.

Oddelek 5

Organizacija

Člen 55

Upravna in vodstvena struktura

Upravna in vodstvena struktura Centra EU vključuje:

(a)upravni odbor, ki opravlja naloge iz člena 57;

(b)izvršni odbor, ki opravlja naloge iz člena 62;

(c)izvršnega direktorja Centra EU, ki izpolnjuje obveznosti iz člena 64;

(d)odbor za tehnologijo kot svetovalno skupino, ki opravlja naloge iz člena 66.

Del 1: Upravni odbor

Člen 56

Sestava upravnega odbora

1.Upravni odbor je sestavljen iz enega predstavnika vsake države članice in dveh predstavnikov Komisije, pri čemer imajo vsi člani glasovalno pravico.

2.Upravni odbor vključuje tudi enega neodvisnega strokovnega opazovalca, ki ga imenuje Evropski parlament in nima glasovalne pravice.

Europol lahko na zahtevo predsednika upravnega odbora imenuje predstavnika, ki se udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec pri zadevah, ki zadevajo Europol.

3.Vsak član upravnega odbora ima namestnika. Namestnik zastopa člana v primeru odsotnosti slednjega.

4.Člani upravnega odbora in njihovi namestniki so imenovani zaradi svojega znanja na področju boja proti spolni zlorabi otrok ob upoštevanju ustreznih vodstvenih, upravnih in proračunskih kompetenc. Države članice v štirih mesecih od [datum začetka veljavnosti te uredbe] imenujejo predstavnika svojega usklajevalnega organa. Vse strani, zastopane v upravnem odboru, si prizadevajo omejiti menjavanje svojih predstavnikov, da bi zagotovile stalnost dela odbora. Vse strani si prizadevajo doseči uravnoteženo zastopanost moških in žensk v upravnem odboru.

5.Mandat članov in njihovih namestnikov traja štiri leta. Ta mandat se lahko podaljša.

Člen 57

Naloge upravnega odbora

1.Upravni odbor:

(a)določa splošne smernice za dejavnosti Centra EU;

(b)prispeva k olajšanju učinkovitega sodelovanja z in med usklajevalnimi organi;

(c)sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani, za člane odbora za tehnologijo in katere koli druge svetovalne skupine pa lahko pripravi in letno objavi na svojem spletnem mestu izjavo o interesih članov upravnega odbora;

(d)sprejme oceno uspešnosti izvršnega odbora iz člena 61(2);

(e)sprejme in objavi svoj poslovnik;

(f)imenuje člane odbora za tehnologijo in katere koli druge svetovalne skupine, ki jo lahko ustanovi;

(g)na podlagi osnutka mnenja, ki ga predloži izvršni direktor, sprejme mnenja o predvidenih odredbah o zaznavanju iz člena 7(4);

(h)na podlagi analize potreb sprejema in redno posodablja komunikacijske načrte in načrte razširjanja informacij iz člena 77(3).

Člen 58

Predsednik upravnega odbora

1.Upravni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Predsednik in njegov namestnik se izvolita z dvotretjinsko večino članov upravnega odbora.

Namestnik predsednika po uradni dolžnosti nadomešča predsednika, kadar ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2.Mandat predsednika in njegovega namestnika traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat podaljša. Če njuno članstvo v upravnem odboru preneha med njunim mandatom, na isti datum samodejno preneha tudi njun mandat.

Člen 59

Seje upravnega odbora

1.Seje upravnega odbora skliče predsednik.

2.Izvršni direktor se udeležuje razprav, vendar nima glasovalne pravice.

3.Upravni odbor ima vsaj dve redni seji na leto. Poleg tega se sestane na pobudo predsednika, na zahtevo Komisije ali na zahtevo vsaj tretjine svojih članov.

4.Upravni odbor lahko na sestanek kot opazovalca povabi kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko koristno.

5.Članom upravnega odbora in njihovim namestnikom lahko na sejah pomagajo svetovalci ali strokovnjaki, ob upoštevanju poslovnika.

6.Center EU zagotavlja sekretariat za upravni odbor.

Člen 60

Pravila glasovanja v upravnem odboru

1.Če ni v tej uredbi določeno drugače, upravni odbor sprejema odločitve z absolutno večino svojih članov.

2.Vsak član ima en glas. V odsotnosti člana je do glasovalne pravice upravičen njegov namestnik.

3.Izvršni direktor pri glasovanju ne sodeluje.

4.Podrobnejša pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana, so določena v poslovniku upravnega odbora.

Del 2: Izvršni odbor

Člen 61

Sestava in imenovanje izvršnega odbora

1.Izvršni odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik upravnega odbora, dva druga člana, ki ju izmed svojih članov z glasovalno pravico imenuje upravni odbor, in dva predstavnika Komisije v upravnem odboru. Predsednik upravnega odbora je tudi predsednik izvršnega odbora.

Izvršni direktor se udeležuje sestankov izvršnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

2.Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Upravni odbor ali manjši odbor, izbran izmed članov upravnega odbora, vključno s predstavnikom Komisije, v 12 mesecih pred koncem štiriletnega mandata predsednika in petih članov izvršnega odbora oceni uspešnost izvršnega odbora. Pri ocenjevanju se upoštevajo ocena uspešnosti članov izvršnega odbora ter prihodnje naloge in izzivi Centra EU. Na podlagi ocene lahko upravni odbor enkrat podaljša njihov mandat.

Člen 62

Naloge izvršnega odbora

1.Izvršni odbor je odgovoren za splošno načrtovanje in izvajanje nalog, prenesenih na Center EU v skladu s členom 43. Sprejme vse odločitve Centra EU, z izjemo odločitev, ki jih sprejme upravni odbor v skladu s členom 57.

2.Poleg tega ima izvršni odbor naslednje naloge:

(a)vsako leto do 30. novembra na podlagi predloga izvršnega direktorja sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta ter ga do 31. januarja naslednje leto posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji, posreduje pa jim tudi vse druge posodobljene različice navedenega dokumenta;

(b)sprejme predlog letnega proračuna Centra EU in opravlja druge funkcije v zvezi s proračunom Centra EU;

(c)oceni in sprejme konsolidirano letno poročilo o dejavnostih Centra EU, vključno s pregledom izpolnjevanja nalog, ga vsako leto do 1. julija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter ga javno objavi;

(d)sprejme strategijo za boj proti goljufijam, ki je sorazmerna s tveganji goljufij, ob upoštevanju stroškov in koristi ukrepov, ki jih je treba izvesti, strategijo za povečanje učinkovitosti in sinergij, strategijo za sodelovanje s tretjimi državami in/ali mednarodnimi organizacijami ter strategijo za organizacijsko upravljanje in sisteme notranjega nadzora;

(e)sprejme pravila za preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov v zvezi s svojimi člani;

(f)sprejme svoj poslovnik;

(g)v zvezi z osebjem Centra EU izvaja pooblastila, ki jih imata organ za imenovanja na podlagi kadrovskih predpisov in Center EU, pristojen za sklepanje pogodb o zaposlitvi 51 , v skladu s pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev (v nadaljnjem besedilu: pooblastila organa za imenovanja);

(h)sprejme ustrezna izvedbena pravila za uporabo kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov;

(i)imenuje izvršnega direktorja in ga razreši s položaja v skladu s členom 65;

(j)imenuje računovodjo, ki je lahko računovodja Komisije, za katerega veljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in ki je pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisen;

(k)zagotavlja, da se ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ustrezno upoštevajo;

(l)sprejme finančna pravila, ki veljajo za Center EU;

(m)sprejme vse odločitve v zvezi z vzpostavitvijo notranjih struktur Centra EU in po potrebi njihovimi spremembami;

(n)imenuje pooblaščeno osebo za varstvo podatkov;

(o)po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov sprejme notranje smernice, ki podrobneje določajo postopke za obdelavo informacij v skladu s členom 51;

(p)odobri sklenitev memorandumov o soglasju iz člena 53(3) in člena 54(2).

3.V zvezi s pooblastili iz odstavka 2, točki (g) in (h), izvršni odbor v skladu s členom 110(2) kadrovskih predpisov sprejme odločitev na podlagi člena 2(1) kadrovskih predpisov in člena 6 pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev o prenosu ustreznih pooblastil organa za imenovanja na izvršnega direktorja. Izvršni direktor je pooblaščen za nadaljnji prenos takih pooblastil.

4.V izjemnih okoliščinah lahko izvršni odbor s sklepom začasno umakne prenos pooblastil organa za imenovanja z izvršnega direktorja in njegov nadaljnji prenos pooblastil ter jih izvaja sam ali jih prenese na enega od svojih članov ali člana osebja, ki ni izvršni direktor.

5.Izvršni odbor lahko po potrebi in v nujnih primerih sprejme določene začasne odločitve v imenu upravnega odbora, zlasti o zadevah v zvezi z upravnim poslovodenjem, vključno z začasnim preklicem prenosa pooblastil organa za imenovanja in proračunskimi zadevami.

Člen 63

Pravila glasovanja v izvršnem odboru

1.Izvršni odbor sprejema odločitve z navadno večino svojih članov. Vsak član izvršnega odbora ima en glas. V primeru neodločenega izida je odločilen glas predsednika.

2.Predstavnika Komisije imata pravico do glasovanja, kadar se razpravlja in odloča o zadevah iz člena 62(2), točke (a) do (l) in (p). Za namene sprejemanja odločitev iz člena 62(2), točki (f) in (g), imata predstavnika Komisije vsak po en glas. Odločitve iz člena 62(2), točke (b) do (e), (h) do (l) in (p), se lahko sprejmejo le, če predstavnika Komisije oddata pozitiven glas. Za namene sprejemanja odločitev iz člena 62(2), točka (a), se soglasje predstavnikov Komisije zahteva samo za elemente odločitve, ki niso povezani z letnim in večletnim delovnim programom Centra EU.

V poslovniku izvršnega odbora se natančneje določijo pravila glasovanja, zlasti pogoji, pod katerimi lahko član deluje v imenu drugega člana.

Del 3: Izvršni direktor

Člen 64

Odgovornosti izvršnega direktorja

1.Izvršni direktor upravlja Center EU. Izvršni direktor je za svoje ravnanje odgovoren upravnemu odboru.

2.Izvršni direktor na poziv poroča Evropskemu parlamentu o opravljanju svojih dolžnosti. Svet lahko izvršnega direktorja pozove, naj poroča o opravljanju svojih dolžnosti.

3.Izvršni direktor je pravni zastopnik Centra EU.

4.Izvršni direktor je odgovoren za izvajanje nalog, ki so dodeljene Centru EU s to uredbo. Odgovoren je zlasti za:

(a)vsakodnevno upravljanje Centra EU;

(b)pripravo odločitev, ki jih sprejme upravni odbor;

(c)izvajanje odločitev upravnega odbora;

(d)pripravo enotnega programskega dokumenta in njegovo predložitev izvršnemu odboru po posvetovanju s Komisijo;

(e)izvajanje enotnega programskega dokumenta in poročanje izvršnemu odboru o njegovem izvajanju;

(f)pripravo konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih Centra EU ter njegovo predložitev izvršnemu odboru v oceno in sprejetje;

(g)pripravo akcijskega načrta po ugotovitvah notranjih ali zunanjih revizijskih poročil in ocen ter preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropskega javnega tožilstva (EJT) ter dvakrat letno poročanje Komisiji o napredku, upravnemu in izvršnemu odboru pa redno;

(h)zaščito finančnih interesov Unije z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, brez poseganja v preiskovalne pristojnosti, ki jih imata OLAF in EJT, z učinkovitimi preverjanji in, če se odkrijejo nepravilnosti, izterjavo nepravilno plačanih zneskov ter po potrebi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih upravnih kazni, tudi finančnih;

(i)pripravo strategije za boj proti goljufijam, strategije za povečanje učinkovitosti in sinergije, strategije za sodelovanje s tretjimi državami in/ali mednarodnimi organizacijami ter strategije za organizacijsko upravljanje in sisteme notranjega nadzora Centra EU ter njihovo predložitev izvršnemu odboru v odobritev;

(j)pripravo osnutka finančnih pravil, ki se uporabljajo za Center EU;

(k)pripravo osnutka načrta prihodkov in odhodkov Centra EU ter izvrševanje njegovega proračuna;

(l)pripravo in izvajanje strategije za varnost IT ter zagotavljanje ustreznega upravljanja tveganj za vso infrastrukturo, sisteme in storitve IT, ki jih razvije ali naroči Center EU, ter zadostno financiranje za varnost IT;

(m)izvajanje letnega delovnega programa Centra EU pod nadzorom izvršnega odbora;

(n)pripravo osnutka načrta prihodkov in odhodkov Centra EU v okviru enotnega programskega dokumenta Centra EU ter izvrševanje njegovega proračuna v skladu s členom 67;

(o)pripravo osnutka poročila, v katerem so opisane vse dejavnosti Centra EU, z oddelkom o finančnih in upravnih zadevah;

(p)spodbujanje zaposlovanja ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja Centra EU ter zagotavljanje uravnotežene zastopanosti spolov.

5.Izvršni direktor se lahko v izjemnih okoliščinah odloči, da enega ali več uslužbencev namesti v drugi državi članici za učinkovitejše, uspešnejše in skladnejše izvajanje nalog Centra EU. Izvršni direktor pred odločitvijo o ustanovitvi lokalnega urada pridobi predhodno soglasje Komisije, upravnega odbora in zadevne države članice. Odločitev temelji na ustrezni analizi stroškov in koristi, ki zlasti dokazuje dodano vrednost take odločitve, in določa obseg dejavnosti, ki naj bi se izvajale v navedenem lokalnem uradu, in sicer tako, da se preprečijo nepotrebni stroški in podvajanje upravnih funkcij Centra EU. Z zadevnimi državami članicami se lahko sklene sporazum o sedežu.

Člen 65

Izvršni direktor

1.Izvršni direktor je zaposlen kot začasni uslužbenec Centra EU v skladu s členom 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Izvršnega direktorja po odprtem in preglednem izbirnem postopku imenuje izvršni odbor s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija.

3.Za sklenitev pogodbe z izvršnim direktorjem Center EU zastopa predsednik izvršnega odbora.

4.Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Izvršni odbor v šestih mesecih pred koncem mandata izvršnega direktorja izvede oceno, pri kateri se upoštevajo ocena uspešnosti izvršnega direktorja ter prihodnje naloge in izzivi Centra EU.

5.Izvršni odbor lahko na predlog Komisije, ki upošteva oceno iz odstavka 3, izvršnemu direktorju enkrat podaljša mandat za največ pet let.

6.Izvršni direktor, čigar mandat je bil podaljšan, ob koncu skupnega obdobja ne sme sodelovati v naslednjem izbirnem postopku za isto delovno mesto.

7.Izvršni direktor je lahko razrešen le na podlagi odločitve izvršnega odbora, ki deluje na predlog Komisije.

8.Izvršni odbor sklep o imenovanju, podaljšanju mandata ali razrešitvi izvršnega direktorja sprejme z dvotretjinsko večino glasov članov z glasovalno pravico.

Pododdelek 5: Odbor za tehnologijo

Člen 66

Ustanovitev in naloge odbora za tehnologijo

1.Odbor za tehnologijo sestavljajo tehnični strokovnjaki, ki jih upravni odbor imenuje zaradi njihove odličnosti in neodvisnosti po objavi razpisa za prijavo interesa v Uradnem listu Evropske unije.

2.Postopki v zvezi z imenovanjem članov odbora za tehnologijo in njegovim delovanjem so določeni v poslovniku upravnega odbora in so javno objavljeni.

3.Člani odbora so neodvisni in delujejo v javnem interesu. Center EU na svojem spletnem mestu objavi seznam članov odbora, ki ga redno posodablja.

4.Če član ne izpolnjuje več meril neodvisnosti, o tem obvesti upravni odbor. Prav tako lahko upravni odbor na predlog najmanj ene tretjine svojih članov ali Komisije odloči, da oseba ne izpolnjuje meril neodvisnosti, in jo razreši. Upravni odbor za preostanek mandata imenuje novega člana v skladu s postopkom, ki se uporablja za redne člane.

5.Mandat članov odbora za tehnologijo traja štiri leta. Ta mandat se lahko enkrat podaljša.

6.Odbor za tehnologijo:

(a)prispeva k mnenjem Centra EU iz člena 7(3), prvi pododstavek, točka (d);

(b)prispeva k pomoči Centra EU usklajevalnim organom, upravnemu odboru, izvršnemu odboru in izvršnemu direktorju v zvezi z zadevami, povezanimi z uporabo tehnologije;

(c)na zahtevo interno zagotavlja strokovno znanje o zadevah, povezanih z uporabo tehnologije za preprečevanje in zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu.

Oddelek 6

Oblikovanje in struktura proračuna

Pododdelek 1

Enotni programski dokument

Člen 67

Oblikovanje in izvrševanje proračuna

1.Izvršni direktor vsako leto pripravi osnutek načrta prihodkov in odhodkov Centra EU za naslednje proračunsko leto, vključno s kadrovskim načrtom, ter ga pošlje izvršnemu odboru.

2.Izvršni odbor na podlagi osnutka načrta prihodkov in odhodkov sprejme začasni osnutek načrta prihodkov in odhodkov Centra EU za naslednje proračunsko leto ter ga pošlje Komisiji vsako leto do 31. januarja.

3.Izvršni odbor Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji vsako leto do 31. marca pošlje končni osnutek prihodkov in odhodkov Centru EU, ki vključuje tudi osnutek kadrovskega načrta.

4.Komisija pošlje načrt prihodkov in odhodkov skupaj s predlogom splošnega proračuna Unije Evropskemu parlamentu in Svetu.

5.Komisija na podlagi načrta prihodkov in odhodkov v predlog splošnega proračuna Unije vključi ocene, za katere meni, da so potrebne za kadrovski načrt in znesek prispevka v breme splošnega proračuna, ki ga v skladu s členoma 313 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

6.Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za prispevek Unije, namenjen Centru EU.

7.Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt Centra EU.

8.Proračun Centra EU sprejme izvršni odbor. Proračun postane dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

9.Proračun Centra EU izvršuje izvršni direktor.

10.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto pošlje vse informacije, ki so pomembne za ugotovitve morebitnih postopkov ocenjevanja.

Člen 68

Finančna pravila

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Center EU, sprejme izvršni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila se ne razlikujejo od pravil iz Delegirane uredbe (EU) 2019/715 52 , razen če je takšno razlikovanje izrecno potrebno za delovanje Centra EU in je Komisija dala predhodno soglasje.

1.

Pododdelek 2

Priprava, izvrševanje in nadzor proračuna

Člen 69

Proračun

1.Za vsako proračunsko leto, ki ustreza koledarskemu letu, se ocenijo vsi prihodki in odhodki Centra EU ter se prikažejo v njegovem proračunu, ki je uravnotežen glede prihodkov in odhodkov.

2.Brez poseganja v druge vire prihodki Centra EU vsebujejo prispevek Unije iz splošnega proračuna Unije.

3.Center EU lahko prejema sredstva Unije v obliki sporazumov o prenosu pooblastil ali ad hoc dodelitev nepovratnih sredstev v skladu s svojimi finančnimi pravili iz člena 68 ter določbami ustreznih instrumentov, ki podpirajo politike Unije.

4.Odhodki Centra EU vključujejo osebne prejemke osebja, upravne odhodke in odhodke za infrastrukturo ter operativne stroške.

5.Proračunske obveznosti za ukrepe v okviru velikih projektov, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razčlenijo v več letnih obrokov.

Člen 70

Priprava zaključnega računa in razrešnica

1.Računovodja Centra EU do 1. marca naslednjega proračunskega leta (leto N + 1) računovodji Komisije in Računskemu sodišču pošlje začasni zaključni račun za proračunsko leto (leto N).

2.Center EU pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju za leto N do 31. marca leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

3.Računovodja Komisije do 31. marca leta N + 1 pošlje začasne zaključne račune Centra EU za leto N, konsolidirane z zaključnimi računi Komisije, Računskemu sodišču.

4.Upravni odbor poda mnenje o končnem zaključnem računu Centra EU za leto N.

5.Računovodja Centra EU do 1. julija leta N + 1 Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in nacionalnim parlamentom pošlje končni zaključni račun za leto N skupaj z mnenjem upravnega odbora.

6.Končni zaključni račun za leto N se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra leta N + 1.

7.Izvršni direktor do 30. septembra leta N + 1 pošlje Računskemu sodišču odgovor na pripombe iz njegovega letnega poročila. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

8.Izvršni direktor Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo predloži vse potrebne informacije za nemoteno uporabo postopka za razrešnico za leto N.

9.Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, Evropski parlament do 15. maja leta N + 2 podeli izvršnemu direktorju razrešnico v zvezi z izvrševanjem proračuna za leto N.

Oddelek 7

Osebje

Člen 71

Splošne določbe

1.Za vse zadeve, ki niso zajete s to uredbo, se uporabljajo kadrovski predpisi in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter pravila, sprejeta s sporazumom med institucijami Unije za izvajanje navedenih kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev.

2.Izvršni odbor v dogovoru s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 kadrovskih predpisov.

3.Osebje Centra EU, zlasti tisti, ki delajo na področjih, povezanih z zaznavanjem, naznanjanjem in odstranjevanjem spolne zlorabe otrok na spletu, imajo dostop do ustreznih svetovalnih in podpornih storitev.

Člen 72

Napoteni nacionalni strokovnjaki in drugo osebje

1.Center EU lahko uporabi napotene nacionalne strokovnjake ali drugo osebje, ki ni zaposleno pri njem.

2.Izvršni odbor sprejme pravila v zvezi z osebjem iz držav članic, vključno z uradniki za stike iz člena 52, ki bo napoteno v Center EU, in jih po potrebi posodablja. Taka pravila zajemajo zlasti finančne ureditve glede takih napotitev, vključno z zavarovanjem in usposabljanjem. Pri takih pravilih se upošteva dejstvo, da je osebje napoteno in bo namestitev kot osebje Centra EU. Vključujejo določbe o pogojih za razporeditev. Kadar je to ustrezno, si izvršni odbor prizadeva zagotoviti skladnost s pravili, ki se uporabljajo za povračilo stroškov službenih potovanj statutarnih uslužbencev.

Člen 73

Privilegiji in imunitete

Za Center EU in njegovo osebje se uporablja Protokol št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Privilegiji in imunitete uradnikov za stike in njihovih družinskih članov so predmet dogovora med državo članico, v kateri je sedež Centra EU, in drugimi državami članicami. Navedeni dogovor določa take privilegije in imunitete, kot so potrebni za ustrezno izvajanje nalog uradnikov za stike.

Člen 74

Obveznost varovanja poslovne skrivnosti

1.Za člane upravnega odbora in izvršnega odbora ter vse osebje Centra EU, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Center EU na podlagi pogodbe, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo zahteve o varovanju poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

2.Izvršni odbor zagotovi, da za posameznike, ki opravljajo kakršno koli storitev, neposredno ali posredno, redno ali občasno, povezano z nalogami Centra EU, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih je pooblastil izvršni odbor ali so jih v ta namen imenovali usklajevalni organi, veljajo enake zahteve o varovanju poslovne skrivnosti, kot so tiste, navedene v odstavku 1.

3.Center EU določi praktične ureditve za izvajanje pravil o zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.

4.Center EU uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 53 .

Člen 75

Varnostni predpisi za varovanje tajnih in občutljivih netajnih podatkov

1.Center EU sprejme svoja varnostna pravila, ki so enakovredna varnostnim pravilom Komisije za varovanje tajnih podatkov Evropske unije (EUCI) in občutljivih netajnih podatkov, kot so določena v sklepih Komisije (EU, Euratom) 2015/443 54 in (EU, Euratom) 2015/444. Varnostna pravila Centra EU med drugim zajemajo določbe o izmenjavi, obdelavi in hrambi takih podatkov. Izvršni odbor sprejme varnostna pravila Centra EU po odobritvi Komisije.

2.Vsak upravni dogovor o izmenjavi tajnih podatkov z ustreznimi organi tretje države ali, če takega dogovora ni, vsako izredno ad hoc posredovanje tajnih podatkov EU tem organom mora predhodno odobriti Komisija.

Oddelek 8

Splošne določbe

Člen 76

Jezikovna ureditev

Za Center EU se uporabljajo določbe iz Uredbe št. 1 55 . Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Centra EU, zagotavlja Prevajalski center za organe Evropske unije.

Člen 77

Preglednost in obveščanje

1.Za dokumente, ki jih ima Center EU, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 56 . Upravni odbor v šestih mesecih po prvi seji sprejme podrobna pravila za uporabo navedene Uredbe.

2.Center EU obdeluje osebne podatke v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725. Upravni odbor v šestih mesecih od datuma prve seje določi ukrepe, na podlagi katerih Center EU uporablja navedeno uredbo, vključno z ukrepi v zvezi z imenovanjem uradne osebe za varstvo podatkov v Centru EU. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

3.Center EU lahko na lastno pobudo v okviru svojih pristojnosti izvaja komunikacijske dejavnosti. Komunikacijske dejavnosti se izvajajo v skladu z ustreznimi načrti komuniciranja in razširjanja informacij, ki jih sprejme upravni odbor.

Člen 78

Ukrepi za boj proti goljufijam

1.Za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti se uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 57 .

2.Center EU v šestih mesecih od [datum začetka delovanja, kot je določen v členu 82] pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti o notranjih preiskavah urada OLAF in sprejme ustrezne določbe, ki se uporabljajo za njegovo osebje, z uporabo predloge, določene v Prilogi k navedenemu sporazumu.

3.Evropsko računsko sodišče ima pooblastila za opravljanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh prejemnikih nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so od Centra EU prejeli sredstva Unije.

4.Urad OLAF lahko v skladu z določbami in postopki, določenimi v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbi Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96, izvaja preiskave, vključno s pregledi na kraju samem in inšpekcijskimi pregledi, da ugotovi, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršne koli druge nezakonite dejavnosti, ki vpliva na finančne interese Unije, v zvezi z nepovratnimi sredstvi ali pogodbami, ki jih financira Center EU 58 .

5.Brez poseganja v odstavke 1, 2, 3 in 4 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in odločbe o nepovratnih sredstvih Centra EU vsebujejo določbe, ki izrecno pooblaščajo Evropsko računsko sodišče in urad OLAF za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njunimi pristojnostmi.

Člen 79

Odgovornost

1.Pogodbeno odgovornost Centra EU ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2.Za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule iz pogodb, ki jih sklene Center EU, je pristojno Sodišče Evropske unije.

3.V primeru nepogodbene odgovornosti Center EU v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, povrne vso škodo, ki jo pri opravljanju svojih dolžnosti povzročijo njegovi oddelki ali njegovo osebje.

4.Za reševanje odškodninskih sporov iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropske unije.

5.Osebno odgovornost osebja do Centra EU urejajo določbe, navedene v kadrovskih predpisov ali pogojih za zaposlitev, ki veljajo zanj.

Člen 80

Upravne poizvedbe

Dejavnosti Centra EU so predmet poizvedb evropskega varuha človekovih pravic v skladu s členom 228 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 81

Sporazum o sedežu in pogoji delovanja

1.Potrebni dogovori glede namestitve, ki jo je treba Centru EU zagotoviti v državi članici, kjer je sedež Centra EU, in prostorov, ki jih da ta država članica na voljo, ter posebni predpisi, ki veljajo v tej državi članici za izvršnega direktorja, člane upravnega odbora, osebje Centra EU in njihove družinske člane, so določeni v sporazumu o sedežu, ki ga skleneta Center EU in država članica, v kateri je sedež Centra EU, po pridobitvi odobritve upravnega odbora in najpozneje [2 leti po začetku veljavnosti te uredbe].

2.Država članica, v kateri je sedež Centra EU, zagotovi najboljše možne pogoje za nemoteno in učinkovito delovanje Centra EU, vključno z večjezičnim in evropsko usmerjenim šolstvom ter ustreznimi prometnimi povezavami.

Člen 82

Začetek delovanja Centra EU

1.Za ustanovitev in začetno delovanje Centra EU je odgovorna Komisija, dokler ne začne opravljati svojih nalog izvršni direktor, ki ga je imenoval izvršni odbor v skladu s členom 65(2). V ta namen:

(a)lahko Komisija imenuje uradnika Komisije, ki deluje kot začasni izvršni direktor in opravlja naloge, dodeljene izvršnemu direktorju;

(b)z odstopanjem od člena 62(2)(g) in do sprejetja odločitve iz člena 62(4) izvaja začasni izvršni direktor pooblastila organa za imenovanja;

(c)lahko Komisija Centru EU ponudi pomoč, zlasti z napotitvijo uradnikov Komisije, ki izvajajo dejavnosti Centra EU pod odgovornostjo začasnega izvršnega direktorja ali izvršnega direktorja;

(d)lahko začasni izvršni direktor po odobritvi izvršnega odbora odobri vsa plačila, ki se krijejo z odobrenimi sredstvi iz proračuna Centra EU, in lahko sklepa pogodbe, vključno s pogodbami o zaposlitvi, po sprejetju kadrovskega načrta Centra EU.

POGLAVJE V

ZBIRANJE PODATKOV IN POROČANJE O PREGLEDNOSTI

Člen 83

Zbiranje podatkov

1.Ponudniki storitev gostovanja, ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev in ponudniki storitev dostopa do interneta zbirajo podatke o naslednjih temah in jih na zahtevo dajo na voljo Centru EU:

(a)če je bila za ponudnika izdana odredba o zaznavanju v skladu s členom 7:

–ukrepi, sprejeti za izpolnitev odredbe, vključno s tehnologijami, uporabljenimi v ta namen, in zagotovljenimi zaščitnimi ukrepi;    

–stopnje napake pri tehnologijah, ki se uporabljajo za zaznavanje spolne zlorabe otrok na spletu, in ukrepi, sprejeti za preprečevanje ali odpravo morebitnih napak;

–v zvezi s pritožbami in zadevami, ki jih predložijo uporabniki v zvezi z ukrepi, sprejetimi za izpolnitev odredbe, število pritožb, vloženih neposredno pri ponudniku, število zadev, predloženih pravosodnemu organu, podlaga za take pritožbe in zadeve, odločitve, sprejete v zvezi s takimi pritožbami in v takih zadevah, povprečni čas, potreben za sprejetje takih odločitev, in število primerov, ko so bile take odločitve pozneje spremenjene;

(b)število odredb o odstranitvi, izdanih ponudniku v skladu s členom 14, in povprečni čas, potreben za odstranitev ali onemogočitev dostopa do zadevnega dela ali delov posnetkov spolne zlorabe otrok;

(c)skupno število delov posnetkov spolne zlorabe otrok, ki jih je ponudnik odstranil ali do katerih je onemogočil dostop, razčlenjeno glede na to, ali so bili deli odstranjeni ali dostop do njih onemogočen na podlagi odredbe o odstranitvi ali obvestila pristojnega organa, Centra EU ali tretje osebe ali na lastno pobudo ponudnika;

(d)število odredb o blokiranju dostopa, izdanih ponudniku v skladu s členom 16;

(e)število primerov, v katerih se je ponudnik skliceval na člen 8(3), člen 14(5) ali (6) ali člen 17(5), skupaj z razlogi zanje.

2.Usklajevalni organi zbirajo podatke o naslednjih temah in jih na zahtevo dajo na voljo Centru EU:

(a)nadaljnje ukrepanje v zvezi z naznanitvami morebitne spolne zlorabe otrok na spletu, ki jih je Center EU posredoval v skladu s členom 48(3), pri čemer se za vsako naznanitev navede:

–ali je privedla do začetka kazenske preiskave, prispevala k preiskavi, ki poteka, privedla do sprejetja kakršnih koli drugih ukrepov ali ni privedla do nobenih ukrepov;

–če je naznanitev privedla do uvedbe kazenske preiskave ali prispevala k tekoči preiskavi, stanje ali rezultat preiskave, vključno s tem, ali je bila zadeva zaključena v predkazenskem postopku, ali so bile v zadevi izrečene kazni, ali so bile žrtve identificirane in rešene, in če so bile, njihovo število glede na spol in starost, ter ali so bili osumljenci aretirani in storilci obsojeni, in če so bili, njihovo število;

–če je naznanitev privedla do kakršnih koli drugih ukrepov, vrsta ukrepa, stanje ali rezultat tega ukrepa in razlogi za njegovo sprejetje;

–če ni bil sprejet noben ukrep, razlogi, zakaj ni bil sprejet noben ukrep;

(b)najpomembnejša in ponavljajoča se tveganja spolne zlorabe otrok na spletu, kot so jih prijavili ponudniki storitev gostovanja in ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev v skladu s členom 3 ali ki so bila ugotovljena na podlagi drugih informacij, ki so na voljo usklajevalnemu organu;

(c)seznam ponudnikov storitev gostovanja in ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, na katere je usklajevalni organ naslovil odredbo o zaznavanju v skladu s členom 7;

(d)število odredb o zaznavanju, izdanih v skladu s členom 7, razčlenjenih po ponudnikih in vrstah spolne zlorabe otrok na spletu, ter število primerov, v katerih se je ponudnik skliceval na člen 8(3);

(e)seznam ponudnikov storitev gostovanja, ki jim je usklajevalni organ izdal odredbo o odstranitvi v skladu s členom 14;

(f)število odredb o odstranitvi, izdanih v skladu s členom 14, razčlenjenih po ponudnikih, čas, potreben za odstranitev zadevnega dela ali delov posnetkov spolne zlorabe otrok ali onemogočitev dostopa do njih, in število primerov, v katerih se je ponudnik skliceval na člen 14(5) in (6);

(g)število odredb o blokiranju dostopa, izdanih v skladu s členom 16, razčlenjenih po ponudnikih, in število primerov, v katerih se je ponudnik skliceval na člen 17(5);

(h)seznam ustreznih ponudnikov storitev informacijske družbe, na katere je usklajevalni organ naslovil sklep, sprejet v skladu s členom 27, 28 ali 29, vrsto sprejetega sklepa in razloge zanj;

(i)primeri, v katerih je mnenje Centra EU v skladu s členom 7(4)(d) bistveno odstopalo od mnenja usklajevalnega organa, z navedbo točk, v katerih je odstopalo, in glavnih razlogov za odstopanje.

3.Center EU zbira podatke in pripravlja statistiko o zaznavanju, naznanjanju, odstranjevanju ali onemogočanju dostopa do spolne zlorabe otrok na spletu v skladu s to uredbo. Podatki se nanašajo zlasti na naslednje teme:

(a)število kazalnikov v podatkovnih zbirkah kazalnikov iz člena 44 in razvoj tega števila v primerjavi s prejšnjimi leti;

(b)število predložitev posnetkov spolne zlorabe otrok in primerov pridobivanja otrok za spolne namene iz člena 36(1), razčlenjeno po državah članicah, ki so imenovale usklajevalne organe, ki predložijo posnetke, ter v primeru posnetkov spolne zlorabe otrok število kazalnikov, ustvarjenih na njegovi podlagi, in število enotnih naslovov vira, vključenih na seznam enotnih naslovov vira v skladu s členom 44(3);

(c)skupno število naznanitev Centru EU v skladu s členom 12, razčlenjeno po ponudnikih storitev gostovanja in ponudnikih medosebnih komunikacijskih storitev, ki so naznanili posnetke, ter po državah članicah, katerih pristojnemu organu je Center EU posredoval naznanitve v skladu s členom 48(3);

(d)spolna zloraba otrok na spletu, na katero se nanašajo naznanitve, vključno s številom delov morebitnih znanih in novih posnetkov spolne zlorabe otrok ter primerov morebitnega pridobivanja otrok za spolne namene, državo članico, katere pristojnemu organu je Center EU posredoval naznanitve v skladu s členom 48(3), in vrsto ustrezne storitve informacijske družbe, ki jo ponuja ponudnik, ki je naznanil posnetke;

(e)število naznanitev, ki jih je Center EU štel za očitno neutemeljene, iz člena 48(2);

(f)število naznanitev v zvezi z morebitnim novimi posnetki spolne zlorabe otrok in pridobivanjem otrok za spolne namene, za katere je bilo ocenjeno, da ne pomenijo posnetkov spolne zlorabe otrok, o katerih je bil Center EU obveščen v skladu s členom 36(3), razčlenjeno po državah članicah;

(g)rezultati iskanj v skladu s členom 49(1), vključno s številom slik, videoposnetkov in naslovi URL po državah članicah gostiteljicah posnetkov;

(h)če je bil isti del morebitnih posnetkov spolne zlorabe otrok več kot enkrat naznanjen Centru EU v skladu s členom 12 ali več kot enkrat zaznan z iskanji v skladu s členom 49(1), število primerov, v katerih je bil ta del naznanjen ali zaznan na ta način;

(i)število obvestil in število ponudnikov storitev gostovanja, ki jih je Center EU priglasil v skladu s členom 49(2);

(j)število žrtev spolne zlorabe otrok na spletu, ki jim je Center EU pomagal v skladu s členom 21(2), in število teh žrtev, ki so zahtevale, da se jim taka pomoč zagotovi na način, ki jim je dostopen zaradi njihove invalidnosti.

4.Ponudniki storitev gostovanja, ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev in ponudniki storitev dostopa do interneta, usklajevalni organi in Center EU zagotavljajo, da se podatki iz odstavkov 1, 2 oziroma 3 ne hranijo dlje, kot je potrebno za poročanje o preglednosti iz člena 84. Shranjeni podatki ne vsebujejo osebnih podatkov.

5.Zagotavljajo, da se podatki hranijo varno ter da za hrambo veljajo ustrezni tehnični in organizacijski zaščitni ukrepi. Takšni zaščitni ukrepi zlasti zagotavljajo, da je do podatkov mogoče dostopati in jih obdelovati le za namen, za katerega se hranijo, da je dosežena visoka stopnja varnosti in da se podatki izbrišejo, ko niso več potrebni za navedeni namen. Takšne zaščitne ukrepe redno pregledujejo in jih po potrebi prilagodijo.

Člen 84

Poročanje o preglednosti

1.Vsak ponudnik ustreznih storitev informacijske družbe pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih v skladu s to uredbo. To poročilo zajema vse informacije iz člena 83(1). Ponudniki dajo do 31. januarja vsakega leta, ki sledi letu, na katero se poročilo nanaša, poročilo na voljo javnosti ter ga pošljejo usklajevalnemu organu v državi sedeža, Komisiji in Centru EU.

2.Vsak usklajevalni organ pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. To poročilo zajema vse informacije iz člena 83(2). Poročilo da do 31. marca vsakega leta, ki sledi letu, na katero se poročilo nanaša, na voljo javnosti ter ga pošlje Komisiji in Centru EU.

3.Če je država članica v skladu s členom 25 imenovala več pristojnih organov, zagotovi, da usklajevalni organ pripravi enotno poročilo, ki zajema dejavnosti vseh pristojnih organov na podlagi te uredbe, ter da usklajevalni organ od drugih zadevnih pristojnih organov prejme vse ustrezne informacije in potrebno podporo.

4.Center EU v tesnem sodelovanju z usklajevalnimi organi pripravi letno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi te uredbe. V tem poročilu so zbrane in analizirane tudi informacije iz poročil iz odstavkov 2 in 3. Center EU da do 30. junija vsakega leta, ki sledi letu, na katero se poročilo nanaša, poročilo na voljo javnosti in ga pošlje Komisiji.

5.Letna poročila o preglednosti iz odstavkov 1, 2 in 3 ne vključujejo informacij, ki bi lahko vplivale na tekoče dejavnosti za pomoč žrtvam ali preprečevanje, zaznavanje, preiskovanje ali pregon kaznivih dejanj spolne zlorabe otrok. Prav tako ne vsebujejo osebnih podatkov.

6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 86 za dopolnitev te uredbe s potrebnimi predlogami in podrobnimi pravili glede oblike, natančne vsebine in drugih podrobnosti poročil ter postopka poročanja v skladu z odstavki 1, 2 in 3.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 85

Ocenjevanje

1.Komisija do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe], nato pa vsakih pet let oceni to uredbo ter o njeni uporabi poroča Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.Komisija do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe], nato pa vsakih pet let zagotovi, da se v skladu s smernicami Komisije oceni smotrnost delovanja Centra EU glede na njegove cilje, mandat, naloge in lokacijo. Pri oceni se obravnavajo zlasti morebitna potreba po spremembi nalog Centra EU in finančne posledice tovrstnih sprememb.

3.Pri vsakem drugem ocenjevanju iz odstavka 2 se ocenijo doseženi rezultati Centra EU glede na njegove cilje in naloge, vključno z oceno, ali je glede na te cilje in naloge nadaljnji obstoj Centra EU še naprej upravičen.

4.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o ugotovitvah ocene iz odstavka 3. Ugotovitve ocene se javno objavijo.

5.Za namene izvajanja ocenjevanj iz odstavkov 1, 2 in 3 usklajevalni organi in države članice ter Center EU Komisiji na njeno zahtevo zagotovijo informacije.

6.Komisija pri izvajanju ocenjevanj iz odstavkov 1, 2 in 3 upošteva ustrezne dokaze, ki jih ima na voljo.

7.Kadar je ustrezno, se poročiloma iz odstavkov 1 in 4 priložijo zakonodajni predlogi.

Člen 86

Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3, 8, 13, 14, 17, 47 in 84 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum sprejetja Uredbe].

3.Pooblastilo iz členov 3, 8, 13, 14, 17, 47 in 84 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 3, 8, 13, 14, 17, 47 in 84, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 87

Postopek v odboru

1.Pri sprejemanju izvedbenih aktov iz člena 39(4) Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 88

Razveljavitev

Uredba (EU) 2021/1232 se razveljavi z [datum začetka uporabe te uredbe].

Člen 89

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne šest mesecev po začetku veljavnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.    OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.    Naslov predloga/pobude

1.2.    Zadevno področje

1.3.    Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.    Cilji

1.5.    Utemeljitev predloga/pobude

1.6.    Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.    Načrtovani načini upravljanja

2.    UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.    Pravilo o spremljanju in poročanju

2.2.    Sistemi upravljanja in nadzora

2.3.    Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.    OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.    Razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovna proračunska vrstica

3.2.    Ocenjene posledice za odhodke

3.3.    Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 60  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

Splošni cilji 

Specifični cilji

Kazalniki smotrnosti 

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje s petletnim obdobjem uvajanja od leta 2025,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 61  

 Neposredno upravljanje – Komisija:

    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

 mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

 EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

 organom iz členov 70 in 71,

 subjektom javnega prava,

 subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

 subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke *

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

* Opomba: Vsi izračuni so bili narejeni na predpostavki, da je sedež Centra EU v Bruslju, saj njegov sedež še ni določen. Obdobje uvajanja za ustanovitev Centra EU je ocenjeno na pet let z začetkom leta 2025 in polno operativno zmogljivostjo do konca leta 2029, pri čemer skupni odhodki Centra v letu 2030, ko zapade v plačilo prvi celoletni strošek osebja s polnim številom zaposlenih, znašajo 28,477 milijona EUR . Celotni proračun Centra se vsako leto poveča za 2 % za kritje inflacije.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za organ za boj proti spolni zlorabi otrok

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

⌧    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire organa za boj proti spolni zlorabi otrok

Povzetek

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po osebju (EPDČ):

Za nove zaposlitve je bil uporabljen izračun 50 % stroškov osebja za leto 2022 in 50 % dodatnih stroškov osebja za naslednja leta.

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD HOME

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)