EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.4.2022

COM(2022) 650 final

2022/0134(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (prenovitev)

{SEC(2022) 200 final} - {SWD(2022) 650 final} - {SWD(2022) 651 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.    OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je del svežnja ukrepov, predlaganih na podlagi sporočila Komisije o novem paktu o migracijah in azilu 1 , ki je bilo sprejeto 23. septembra 2020 in v katerem je bilo poudarjeno, da je treba obravnavati glavne pomanjkljivosti politike EU o zakonitih migracijah v skladu s splošnim ciljem privabljanja znanj in spretnosti ter talentov, ki jih EU potrebuje. V paktu je bila kot eden od ukrepov iz tega svežnja o znanjih, spretnostih in talentih napovedana prenovitev Direktive 2003/109/ES o rezidentih za daljši čas, da bi se vzpostavil resničen status rezidenta EU za daljši čas, zlasti z okrepitvijo pravice rezidentov za daljši čas do gibanja in dela v drugih državah članicah. Sveženj vključuje tudi prenovitev Direktive 2011/98/EU o enotnem dovoljenju 2 in priloženo sporočilo, v katerem je določen nov pristop k ambiciozni in trajnostni politiki EU na področju zakonitih migracij za privabljanje talentov na naše trge dela in ustvarjanje varnih poti za prihod v Evropo 3 .

Velika večina migrantov v Evropo prispe in v njej prebiva zakonito. V EU zakonito prebiva skupno 23 milijonov državljanov tretjih držav, kar predstavlja 5,1 % prebivalstva EU 4 . Od tega ima več kot 10 milijonov 5 državljanov tretjih držav dovoljenje za prebivanje za daljši čas ali dovoljenje za stalno prebivanje. To je ciljna skupina, ki naj bi jo zajela Direktiva 2003/109/ES o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas 6 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva).

Direktiva določa pogoje, pod katerimi lahko državljani tretjih držav, ki zakonito in neprekinjeno prebivajo v državi članici vsaj pet let, pridobijo „status rezidenta EU za daljši čas“. Ta status ima številne prednosti: je stalen, podeljuje pravico do enake obravnave na številnih področjih (vključno s polnim dostopom do zaposlitve in samozaposlitve) ter zagotavlja večjo zaščito pred izgonom. Te prednosti sicer zagotavlja tudi status stalnega rezidenta, ki ga ureja nacionalno pravo (Direktiva dovoljuje te vzporedne nacionalne sheme), vendar status rezidenta EU za daljši čas poleg tega omogoča tudi gibanje in prebivanje v drugih državah članicah na podlagi treh izčrpnih razlogov: zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti (kot zaposlena ali samozaposlena oseba), zaradi študija ali poklicnega usposabljanja in zaradi drugih namenov. Vendar mobilnost znotraj EU ni samodejna pravica, temveč zanjo velja vrsta pogojev.

Pri oceni Direktive v okviru preverjanja primernosti zakonodaje o zakonitih migracijah 7 , ki je bilo zaključeno leta 2019, in v poročilih o izvajanju Direktive 8 so bile ugotovljene številne pomanjkljivosti v zvezi z doseganjem ciljev in opredeljena praktična vprašanja, ki izhajajo iz uporabe Direktive v državah članicah.

Cilj tega predloga je vzpostaviti učinkovitejši, skladnejši in pravičnejši sistem za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas. Ta sistem bi moral biti ključno orodje za spodbujanje integracije državljanov tretjih držav, ki so se zakonito in dolgoročno naselili v EU.

Namen predloga je olajšati pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, zlasti s tem, da se: državljanom tretjih držav omogoči seštevanje obdobij prebivanja v različnih državah članicah za izpolnitev zahteve glede trajanja prebivanja in pojasni, da bi bilo treba v celoti upoštevati vsa obdobja zakonitega prebivanja, vključno z obdobji prebivanja kot študent ali upravičenec do začasne zaščite in obdobji prebivanja iz prvotno samo začasnih razlogov. Obdobja zakonitega prebivanja na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje se ne štejejo kot obdobja prebivanja in se ne bi smela upoštevati.

S predlogom naj bi se tudi okrepile pravice rezidentov za daljši čas in njihovih družinskih članov. To vključuje pravico do gibanja in dela v drugih državah članicah, ki bi morala biti tesno usklajena s pravico, ki jo imajo državljani EU. Omogočanje državljanom tretjih držav, ki so že rezidenti EU za daljši čas v eni državi članici, da zamenjajo delovno mesto in se preselijo v drugo državo članico zaradi dela, lahko pripomore k izboljšanju učinkovitosti trga dela po vsej EU ter odpravljanju pomanjkanja znanj in spretnosti ter regionalnih neravnovesij. Prav tako lahko izboljša splošno privlačnost EU za tuje strokovnjake.

Predlog poleg tega vzpostavlja mehanizem za zagotavljanje enakih pogojev med dovoljenjem EU za prebivanje za daljši čas in nacionalnimi dovoljenji za stalno prebivanje v smislu postopkov, pravic do enake obravnave in dostopa do informacij, da bi imeli državljani tretjih držav resnično možnost izbire med obema dovoljenjema. Olajšuje tudi krožne migracije, saj rezidentom za daljši čas omogoča lažjo vrnitev v matično državo, ne da bi zaradi tega izgubili svoje pravice, kar koristi tako državam izvora kot državam prebivališča.

Evropski parlament je v resoluciji z dne 21. maja 2021 o novih poteh za zakonite delovne migracije 9 pozdravil revizijo Direktive, ki jo je načrtovala Komisija, in navedel, da je to „priložnost za izboljšanje mobilnosti ter poenostavitev in uskladitev postopkov“. V resoluciji z dne 25. novembra 2021 s priporočili Komisiji o politiki in zakonodaji na področju zakonitega priseljevanja 10 je Evropski parlament Komisijo pozval, naj spremeni Direktivo, da bo rezidentom EU za daljši čas zagotavljala učinkovito pravico do mobilnosti znotraj EU in da bi se obdobje, potrebno za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, zmanjšalo s petih na tri leta.

Komisija je od začetka veljavnosti Direktive leta 2003 prejela veliko število pritožb (zlasti od prosilcev za status rezidenta EU za daljši čas ali imetnikov tega statusa), nekaterim med njimi pa so sledili postopki za ugotavljanje kršitev. Mnoga vprašanja so bila tudi predmet sodb Sodišča Evropske unije. Namen te prenovitve je med drugim odpraviti glavne pomanjkljivosti, ki so postale razvidne med postopki za ugotavljanje kršitev, in kodificirati sodno prakso Sodišča Evropske unije.

•    Skladnost z obstoječimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je skladen z novim paktom Komisije o migracijah in azilu 11 , sprejetim 23. septembra 2020, v katerem je bilo poudarjeno, da je treba obravnavati glavne pomanjkljivosti politike EU o zakonitih migracijah v skladu s splošnim ciljem privabljanja znanj in spretnosti ter talentov, ki jih EU potrebuje.

Ta predlog dopolnjuje druge instrumente EU, sprejete na področju zakonitih migracij in azila, zlasti tiste direktive, ki urejajo statuse prebivanja, ki lahko vodijo do prebivanja za daljši čas: Direktivo 2009/50/ES o modri karti EU za visokokvalificirane delavce 12 , Direktivo 2011/98/EU o enotnem dovoljenju 13 , Direktivo (EU) 2016/801 o študentih in raziskovalcih 14 , Direktivo 2003/86/ES o združitvi družine 15 (v nadaljnjem besedilu: direktive o zakonitih migracijah), Direktivo 2008/115/ES o vračanju 16 in Direktivo 2011/95/EU o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite 17 .

Ta predlog je skladen z akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027 18 , ki zagotavlja skupni okvir politike za pomoč državam članicam pri nadaljnjem razvoju in krepitvi njihovih nacionalnih politik integracije za državljane tretjih držav, vključno z rezidenti EU za daljši čas.

•    Skladnost z drugimi politikami Unije

Ta predlog je skladen s cilji sporočila Komisije z dne 27. maja 2020 z naslovom „Čas za Evropo: obnova in priprava za naslednjo generacijo“ 19 , ki določa pot okrevanja Unije, usmerjeno v bolj zeleno, digitalno in odporno gospodarstvo in družbo, pri čemer je še jasneje, da je treba izboljšati in prilagoditi znanja in spretnosti ter kompetence. Ukrepe za izboljšanje integracije in mobilnosti državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, znotraj EU je treba obravnavati v tem širšem okviru.

Predlog je prav tako v skladu s programom znanj in spretnosti za Evropo 20 , ki poziva k bolj strateškemu pristopu k zakonitim migracijam, usmerjenemu v boljše privabljanje in ohranjanje talentov, ter zlasti opozarja na potrebo po boljšem povezovanju ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, jasnih postopkih in priznavanju kompetenc državljanov tretjih držav na trgu dela EU.

2.    PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 79(2) PDEU, ki Evropski parlament in Svet pooblašča, da po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe o: (a) pogojih vstopa in prebivanja ter standardih glede postopkov držav članic za izdajo vizumov in dovoljenj za prebivanje za daljši čas ter (b) opredelitvi pravic državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici, in pogojev, ki urejajo svobodo gibanja in prebivanja v drugih državah članicah.

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Uporablja se načelo subsidiarnosti, saj gre za področje deljene pristojnosti 21 . Potreba po skupnem okviru EU za zakonite migracije je povezana z odpravo kontrol na notranjih mejah v EU in vzpostavitvijo schengenskega območja. Migracijske politike in odločitve ene države članice v tem kontekstu namreč vplivajo na druge države članice, zato se šteje, da je potreben sklop skupnih pravil EU o pogojih in postopkih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav v državah članicah ter da je treba opredeliti njihove pravice po sprejemu 22 .

Preverjanje primernosti je pokazalo, da so imele direktive o zakonitih migracijah, vključno z direktivo o rezidentih za daljši čas, veliko pozitivnih učinkov, ki jih države članice same ne bi dosegle in med katere spadajo določena stopnja uskladitve pogojev, postopkov in pravic, kar prispeva k ustvarjanju enakih pogojev v vseh državah članicah; poenostavljeni upravni postopki; večja pravna varnost in predvidljivost za državljane tretjih držav, delodajalce in uprave; boljše priznavanje pravic državljanov tretjih držav (tj. pravica do enakega obravnavanja z državljani na številnih pomembnih področjih, kot so delovni pogoji, dostop do izobraževanja in prejemkov socialne varnosti ter procesne pravice) in izboljšana mobilnost znotraj EU.

Cilj prenovitve direktive o rezidentih za daljši čas je nadaljnja uskladitev in poenostavitev. Državljani tretjih držav bi imeli koristi od okrepljenih pravic, olajšan dostop do statusa rezidenta EU za daljši čas pa bi zagotovil varen in stabilen status prebivanja za državljane tretjih držav, ki sicer ne bi izpolnjevali pogojev za pridobitev statusa državljana. Poleg tega se lahko učinkovita pravila o mobilnosti znotraj EU določijo le na ravni EU, saj nobena nacionalna migracijska politika nikoli ni omogočala poenostavitev v zvezi z vlogami državljanov tretjih držav, ki prebivajo v drugi državi članici. Poleg tega se pravica držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njihovo ozemlje, da bi si poiskali delo, nanaša le na državljane tretjih držav, ki prihajajo iz držav zunaj EU, in se ne uporablja za njihovo mobilnost znotraj EU. Zato pravila EU pomembno vplivajo na učinkovito mobilnost državljanov tretjih držav med državami članicami.

•    Sorazmernost

Spremembe direktive o rezidentih za daljši čas, ki jih uvaja ta predlog, so omejene in ciljno usmerjene, njihov cilj pa je učinkovito odpraviti glavne pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju in oceni Direktive. Glede na oceno učinka so predlagane spremembe omejene na tiste vidike, ki jih države članice same ne morejo zadovoljivo doseči in pri katerih upravno breme za deležnike ne bi bilo nesorazmerno s cilji, ki jih je treba doseči, tudi zato, ker bi ukrepi zgolj posodobili ali dopolnili že obstoječe postopke. Zlasti se šteje, da so potrebne prilagoditve upravnih postopkov držav članic sorazmerne glede na pričakovano izboljšanje položaja državljanov tretjih držav, večje priložnosti za delodajalce in poenostavitve za nacionalne uprave.

Glede na navedeno predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

•    Izbira instrumenta

Namen tega predloga so ciljno usmerjene spremembe Direktive, ki naj bi obravnavale vrzeli, nedoslednosti in pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju in oceni Direktive. Ker se s predlogom prenavlja direktiva o rezidentih za daljši čas, je najprimernejši isti pravni instrument.

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•    Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V prvem poročilu o izvajanju iz leta 2011 je bila ocenjena skladnost nacionalnih zakonodaj z določbami Direktive. Prav tako je bilo ugotovljeno, da državljani tretjih držav na splošno nimajo informacij o statusu rezidenta EU za daljši čas in o pravicah, povezanih z njim, ter da so se pri prenosu Direktive pojavile številne pomanjkljivosti. V drugem poročilu o izvajanju iz leta 2019 je bilo poudarjeno, da se je položaj izboljšal, vendar nekatera nerešena vprašanja še naprej spodkopavajo doseganje glavnih ciljev Direktive v celoti.

V preverjanju primernosti zakonodaje o zakonitih migracijah iz leta 2019 je predstavljena poglobljena ocena splošnega okvira EU za zakonite migracije, da bi ocenili, ali še vedno ustreza svojemu namenu. Zlasti v zvezi z direktivo o rezidentih za daljši čas je preverjanje primernosti pokazalo, da obstajajo številne nedoslednosti z drugimi direktivami EU o zakonitih migracijah, ki so bile sprejete pozneje, zlasti kar zadeva pravice, podeljene rezidentom za daljši čas in njihovim družinskim članom, tudi v zvezi z mobilnostjo znotraj EU. Prav tako je bilo ugotovljeno pomanjkanje usklajenosti in doslednosti med statusom rezidenta EU za daljši čas in vzporednimi nacionalnimi shemami za stalno prebivanje ter dejstvo, da se nacionalne sheme uporabljajo pogosteje kot shema EU.

Na podlagi poročil o izvajanju in preverjanja primernosti so bile težave, opredeljene v predlogu, zbrane v šest glavnih sklopov: (i) status rezidenta EU za daljši čas se preredko uporablja; (ii) pogoje za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas je pretežko izpolniti; (iii) rezidenti za daljši čas se soočajo s številnimi ovirami pri uveljavljanju pravic do mobilnosti znotraj EU; (iv) pravice rezidentov za daljši čas in njihovih družinskih članov niso dovolj jasne in dosledne; (v) možnosti krožne migracije rezidentov za daljši čas so omejene; (vi) obstaja tveganje za goljufivo pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas na podlagi shem prebivanja za vlagatelje, v skladu s katerimi se za izdajo dovoljenj za prebivanje ne zahteva neprekinjena fizična prisotnost v državi članici ali pa se zahteva le časovno omejena prisotnost vlagatelja v državi članici.

•    Posvetovanja z deležniki

V okviru preverjanja primernosti zakonodaje o zakonitih migracijah je bilo izvedeno obsežno posvetovanje, vključno z javnim posvetovanjem 23 . Med 23. septembrom in 30. decembrom 2020 je prek portala Komisije „Povejte svoje mnenje“ potekalo še eno spletno javno posvetovanje o prihodnosti zakonitih migracij 24 . Ciljno usmerjena posvetovanja, ki so postavila bolj tehnična vprašanja o reviziji Direktive, so potekala v prvi polovici leta 2021. Nekatera od teh posvetovanj je Komisija izvedla neodvisno, nekatera pa v okviru študije, naročene pri zunanjem izvajalcu. V okviru te ocene učinka so bile izvedene tudi ad hoc poizvedbe pri članih Evropske migracijske mreže.

Odgovore na zgoraj navedeni javni posvetovanji so poslali državljani EU, organizacije in državljani tretjih držav (ki prebivajo v EU ali zunaj nje), poslovna združenja in organizacije, nevladne organizacije, akademske/raziskovalne ustanove, sindikati, ministrstva in subjekti javnega sektorja. Ciljno usmerjena posvetovanja so vključevala pristojne organe držav članic, poslovna združenja in organizacije, nevladne organizacije, akademske kroge, delavce v pravni stroki, možganske truste in subjekte javnega sektorja.

Postopek posvetovanja je na splošno pokazal, da pomanjkljivosti sedanje direktive negativno vplivajo na migrante, ki že prebivajo v EU ali razmišljajo o selitvi v EU, kar povzroča upravno breme, dolge čakalne dobe ter negotovost in zmedo glede veljavnih pravil in izidov. To lahko migrante odvrne od tega, da bi zaprosili za status rezidenta EU za daljši čas. Omejitve sklopa pravic, povezanih s statusom rezidenta EU za daljši čas, zlasti kar zadeva združitev družine in mobilnost znotraj EU, lahko zmanjšujejo privlačnost EU za državljane tretjih držav in otežujejo njihovo integracijo v družbo gostiteljico. To posredno vpliva tudi na države izvora, saj lahko nezadostna integracija njihovih državljanov v države gostiteljice pomeni nižja nakazila migrantov v države izvora.

Vse glavne težave, ugotovljene med posvetovanji, so bile upoštevane in obravnavane v predlogu.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka revizije Direktive je bila podprta s študijo, ki jo je izvedel zunanji izvajalec 25 . Poleg tega so bila o reviziji Direktive opravljena posvetovanja z več strokovnimi skupinami: 2. marca 2021 s strokovno skupino za stališča migrantov na področju migracij, azila in vključevanja, 10. marca 2021 z evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, 14. aprila 2021 z neformalno strokovno skupino Komisije za ekonomske migracije in 29. aprila 2021 z mrežo strokovnjakov EU za zakonite migracije. Opravljeno je bilo tudi posvetovanje z Evropsko migracijsko mrežo v obliki ad hoc poizvedbe 26 .

•    Ocene učinka

V oceni učinka, ki je bila opravljena za pripravo predloga, so bile ocenjene štiri možne politike z vrsto vse bolj ambicioznih ukrepov politike:

Možnost 1: ukrepi za večjo učinkovitost Direktive. Ta možna politika je vključevala nezakonodajne ukrepe za okrepitev izvajanja Direktive in spodbujanje statusa rezidenta EU za daljši čas brez zakonodajnih sprememb.

Možnost 2: ciljno usmerjena revizija Direktive. Ta možna politika je vključevala vrsto ciljno usmerjenih sprememb Direktive, namenjenih oblikovanju učinkovitejšega, doslednejšega in pravičnejšega sistema za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, zlasti z zagotavljanjem enakih pogojev z vzporednimi nacionalnimi statusi, ter izboljšanju pravic rezidentov za daljši čas in pravic njihovih družinskih članov, vključno z okrepljeno pravico do mobilnosti znotraj EU.

Možnost 3: širša zakonodajna revizija Direktive. Ta možna politika vključuje ciljno usmerjene spremembe iz možnosti 2, hkrati pa zagotavlja poenostavitev pogojev za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas. S to možnostjo bi lahko države članice zlasti skrajšale obdobje prebivanja, ki se zahteva za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, s petih na tri leta (ne da bi državljane Unije in njihove družinske člane, ki imajo pravice do prostega gibanja na podlagi prava EU, postavile v manj ugoden položaj kot državljane tretjih držav) in seštevale obdobja prebivanja v različnih državah članicah. Poleg tega bi se pojasnili pogoji, povezani z gospodarskimi viri in integracijo.

Možnost 4: obsežna zakonodajna revizija Direktive, s katero bi se vzpostavil enoten status stalnega rezidenta EU. V tej možnosti je določen popolnoma usklajen status stalnega rezidenta EU z odpravo vzporednih nacionalnih shem, skrajšanjem obdobja prebivanja, ki se zahteva za pridobitev statusa (in ga morajo uporabljati vse države članice), in samodejno pravico do gibanja in prebivanja v drugi državi članici pod podobnimi pogoji, kot veljajo za državljane EU, ki uveljavljajo svoje pravice do prostega gibanja.

Na podlagi ocene družbenih in gospodarskih učinkov, uspešnosti in učinkovitosti je prednostna možna politika možnost 3 – širša zakonodajna revizija Direktive. Prednostna možna politika zajema obsežen sklop ukrepov politike, s katerimi bi se odpravila večina ugotovljenih pomanjkljivosti Direktive.

Ta politika naj bi imela zelo pozitivne družbene in gospodarske učinke. Gospodarski učinki temeljijo na pričakovanju, da bo več državljanov tretjih držav imelo dostop do statusa rezidenta EU za daljši čas s pripadajočimi pravicami in da se bo večji delež državljanov tretjih držav preselil v drugo državo članico. To bi po drugi strani privedlo do na splošno višjih prihodkov od davkov, večje produktivnosti in potrošnje ter večje gospodarske rasti. Poleg tega naj bi se zaradi višjih plač rezidentov za daljši čas povečala tudi njihova nakazila v države izvora kot delež dohodka.

Prednostna možna politika naj bi bila tudi popolnoma skladna s cilji politike, določenimi v novem paktu Komisije o migracijah in azilu. Zagotovila bi tudi dodatno skladnost s sodno prakso Sodišča Evropske unije.

Prednostna možna politika naj bi ravno tako dosegla najboljše ravnovesje med različnimi pričakovanji deležnikov in je zato politično najbolj izvedljiva. V zvezi s tem je bilo v oceni učinka izpostavljeno posebno razhajanje mnenj o dodani vrednosti skrajšanja zahtevanega obdobja prebivanja za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas s petih na tri leta. Ker na tej stopnji ni mogoče dokončno določiti, v kolikšni meri bi tako skrajšanje učinkovito prispevalo k pospešitvi procesa integracije državljanov tretjih držav, ki se nameravajo dolgoročno naseliti v EU, ta predlog ne spreminja zahtevanega obdobja prebivanja, ki ostaja pet let.

Zlasti je jasno, da se državljani tretjih držav med procesom integracije v državah članicah še vedno soočajo z različnimi izzivi, odvisno od tega, kako so prispeli, od ravni njihovih znanj in spretnosti, znanja jezikov in ozadja, pa tudi od ravni podpornih ukrepov, ki so jih uvedle države članice 27 . Zato pogoji za integracijo državljanov tretjih držav med državami članicami EU trenutno niso enaki, kar bi se zahtevalo za usklajen pristop k skrajšanju zahtevanega obdobja prebivanja za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas. V oceni učinka je bila obravnavana možnost, da se državam članicam dovoli neobvezno skrajšanje obdobja prebivanja na tri leta, vendar jo je Komisija opustila, da bi preprečila razdrobljenost pri izvajanju Direktive, ki bi jo ta možnost lahko povzročila.

EU in njene države članice ob podpori okvira, vzpostavljenega na ravni EU z akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027, izvajajo številne ukrepe za olajšanje in pospešitev integracije in vključevanja državljanov tretjih držav, Komisija pa spremlja napredek v zvezi s tem 28 . Na podlagi tega spremljanja in temeljite ocene, kako pravice, vezane na dovoljenja za prebivanje, vplivajo na integracijo državljanov tretjih držav v državah članicah, bo Komisija pregledala vprašanje zahtevanega obdobja prebivanja za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, da bi zagotovila dodatne informacije za razmislek o morebitnem skrajšanju petletnega praga. Ta ocena bo predstavljena v prvem poročilu o uporabi prenovljene direktive, ki bo sprejeto v dveh letih po koncu obdobja za prenos.

Čeprav predlog ohranja petletno obdobje zahtevanega prebivanja kot splošno pravilo, uvaja dve pomembni spremembi, ki bi zagotovili evropsko dodano vrednost, saj bi močno olajšali pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas v primerih mobilnosti med državami članicami. Prvič, Komisija predlaga, da se dovoli seštevanje obdobij prebivanja v različnih državah članicah za doseganje praga petih let. Drugič, osebe, ki so že pridobile status rezidenta EU za daljši čas v eni državi članici, bi morale za pridobitev statusa v drugi državi članici dopolniti le triletno obdobje prebivanja.

Mnenje Odbora za regulativni nadzor

Ocena učinka je bila 22. septembra 2021 predložena Odboru za regulativni nadzor, sestanek pa je potekal 20. oktobra 2021. Odbor je 25. oktobra 2021 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Opozoril je na številne elemente ocene učinka, ki bi jih bilo treba obravnavati. Natančneje, zahteval je dodatna pojasnila v zvezi s področjem uporabe te pobude in njeno povezanostjo s predlogom revizije direktive o enotnem dovoljenju. Poleg tega je pozval k boljši opredelitvi bistvenih razlik med možnimi politikami in boljši analizi, ali so možni alternativni pristopi k predlaganim ukrepom. Zahteval je tudi pojasnila, kako bodo neobvezni ukrepi za države članice vplivali na učinkovitost Direktive. Odbor je nazadnje zaprosil za dodatno analizo in dokaze v zvezi z možnimi učinki odprave preverjanja razmer na trgu dela pri selitvi v drugo državo članico.

Te in druge podrobnejše pripombe Odbora so bile obravnavane v končni različici ocene učinka, v kateri so zlasti jasneje opisani opredelitev težave in cilji pobude ter kako bi različne možne politike obravnavale te težave in cilje. Pripombe Odbora so bile v predlagani direktivi tudi upoštevane.

•    Primernost in poenostavitev ureditve

Ta pobuda je bila vključena v Prilogo II delovnega programa Komisije za leto 2021 29 , zato je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

Predstavljeni zneski so povprečna vrednost vseh povprečnih letnih prihrankov stroškov pri vseh ukrepih, vključenih v prednostno možno politiko

•    Temeljne pravice

Ta pobuda je skladna z Listino o temeljnih pravicah in širi nekatere pravice iz te listine. Prispeva h krepitvi določenih temeljnih pravic, zlasti: pravice do nediskriminacije (člen 21), pravice do družinskega in poklicnega življenja (člen 33) ter pravice do socialne varnosti in socialne pomoči (člen 34).

4.    PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Evropske unije.

5.    DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo preverila pravilen in uspešen prenos prenovljene direktive v nacionalno zakonodajo vseh sodelujočih držav članic. V fazi izvajanja bo organizirala redne sestanke odbora za stike z vsemi državami članicami. Komisija bo Evropskemu parlamentu in Svetu redno predložila poročilo o oceni izvajanja, delovanja in učinka direktive o rezidentih za daljši čas.

Uporaba Direktive se bo spremljala glede na glavne operativne cilje z več ustreznimi in merljivimi kazalniki, ki bodo temeljili na zlahka dostopnih, sprejetih in verodostojnih virih podatkov. Sporočanje več vrst informacij je v revidirani direktivi postalo obvezno, da se izboljšata njihovo pravočasno pošiljanje in zanesljivost. V največji možni meri bi bilo treba uporabljati uradne evropske in nacionalne statistične podatke, ki jih objavijo Eurostat in pristojni nacionalni statistični organi, da bi se spremljalo število izdanih dovoljenj EU za prebivanje za daljši čas (tudi glede na število nacionalnih dovoljenj za prebivanje za daljši čas) in po možnosti število državljanov tretjih držav, ki uveljavljajo pravico do mobilnosti znotraj EU in ki so v krožni migraciji. Poleg tega si bo Komisija še naprej prizadevala za podporo obstoječih agencij in mrež EU, kot sta Agencija za temeljne pravice in Evropska migracijska mreža. Komisija bo tudi še naprej uporabljala obstoječe strokovne skupine, ki so prispevale k oceni učinka.

•    Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Glede na to, da predlog vsebuje več pravnih obveznosti kot veljavna direktiva, bodo potrebni obrazložitveni dokumenti, vključno s korelacijsko tabelo med nacionalnimi določbami in Direktivo, ki spremljajo uradno obvestilo o ukrepih za prenos, da se zagotovi jasna opredelitev ukrepov za prenos, ki so jih države članice dodale obstoječi zakonodaji.

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

POGLAVJE I – SPLOŠNE DOLOČBE

Členi 1, 2 in 3

V tem poglavju so določeni predmet urejanja, opredelitve pojmov in področje uporabe predloga. Glavna sprememba v predlogu za prenovitev zadeva področje uporabe Direktive, saj je bila izključitev „v primerih, v katerih je bilo njihovo dovoljenje za prebivanje uradno omejeno“, odpravljena. Razlaga te izključitve je namreč povzročala pravno negotovost pri prenosu in izvajanju v državah članicah.

POGLAVJE II    – STATUS REZIDENTA ZA DALJŠI ČAS V DRŽAVI ČLANICI

Člen 4

V tem členu so določena pravila za izračun obdobja prebivanja, ki se zahteva pred predložitvijo vloge za status rezidenta EU za daljši čas. Predlog prenovitve uvaja pomembno spremembo, ki državam članicam omogoča, da državljanom tretjih držav dovolijo seštevanje obdobij prebivanja v različnih državah članicah, če so na ozemlju države članice, v kateri so predložili vlogo, zakonito in neprekinjeno skupaj prebivali dve leti. Ta nova določba bo spodbujala mobilnost državljanov tretjih držav znotraj EU, ki se bodo lahko sklicevali na prebivanje v različnih državah članicah in prej pridobili status rezidenta EU za daljši čas.

V predlogu je jasno navedeno, da bi bilo treba za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas v celoti upoštevati vsako obdobje prebivanja na podlagi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, izdanega po pravu Unije ali nacionalnem pravu, vključno z obdobji prebivanja na podlagi namena ali statusa, ki je trenutno izključen iz področja uporabe Direktive, kot je prebivanje zaradi študija ali poklicnega usposabljanja, prebivanje kot upravičenec do nacionalne ali začasne zaščite ali prebivanje prvotno samo iz začasnih razlogov. Ta določba naj bi zajela primere, v katerih državljan tretje države, ki je pred tem prebival zaradi namena ali na podlagi statusa, izključenega iz področja uporabe Direktive (na primer kot študent), nato prebiva zaradi namena ali na podlagi statusa, ki spada na področje uporabe Direktive (na primer kot delavec). V teh primerih bo mogoče obdobja prebivanja, na primer kot študent, v celoti upoštevati za namen dopolnitve petletnega obdobja, če je bilo celotno prebivanje zakonito in neprekinjeno.

Prebivanje mora biti zakonito in neprekinjeno. Da bi se preprečilo tveganje goljufive pridobitve statusa rezidenta EU za daljši čas, bi morale države članice zagotoviti, da se zahteva po zakonitem in neprekinjenem prebivanju ustrezno spremlja za vse kategorije državljanov tretjih držav. Tveganje je zlasti prisotno pri tistih državljanih tretjih držav, ki jim je bilo dovoljenje za prebivanje podeljeno na podlagi kakršne koli naložbe v državi članici, saj se za podelitev teh dovoljenj za prebivanje ne zahteva vedno neprekinjena fizična prisotnost v državi članici ali pa se zahteva le časovno omejena prisotnost vlagatelja v državi članici.

Da bi preprečili to tveganje, bi morale države članice okrepiti preverjanje zahteve glede prebivanja, zlasti pri vlogah za status rezidenta EU za daljši čas, ki jih predložijo državljani tretjih držav, ki so in/ali so bili imetniki dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi naložbe, če se za izdajo takih dovoljenj ni zahtevala neprekinjena fizična prisotnost v zadevni državi članici ali pa se je zahtevala le časovno omejena prisotnost vlagatelja v zadevni državi članici. Predlog vključuje tudi določbo, da države članice pri seštevanju obdobij prebivanja v različnih državah članicah ne smejo upoštevati obdobij prebivanja na podlagi dovoljenja za prebivanje, podeljenega zaradi kakršne koli naložbe v drugi državi članici. Namen te določbe je omejiti privlačnost takih shem in obravnavati dejstvo, da ta kategorija dovoljenj za prebivanje ni urejena v vseh državah članicah 30 .

Člen 5

Ta člen določa pogoje za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas. Prosilci morajo dokazati, da imajo ustrezne vire in zdravstveno zavarovanje, da ne bi postali breme za državo članico, lahko pa se zahteva tudi izpolnjevanje pogojev za integracijo. Predlog uvaja dodatne določbe za pojasnitev in omejitev diskrecijske pravice držav članic s kodifikacijo sodne prakse Sodišča Evropske unije.

Kar zadeva pogoj glede virov, lahko države članice v skladu s sodno prakso Sodišča EU (Chakroun, C-578/08, in X/Belgische Staat, C-302/18) navedejo določeno vsoto kot referenčni znesek, vendar ne smejo določiti najnižje višine dohodka, pod katero bodo vse vloge za status rezidenta EU za daljši čas zavrnjene, ne glede na dejansko presojo položaja posameznega prosilca. Države članice lahko pri ocenjevanju stalnih in rednih virov upoštevajo dejavnike, kot so prispevki pokojninskega zavarovanja in izpolnjevanje davčnih obveznosti. Pojem „viri“ se ne nanaša le na „lastne vire“ prosilca za status rezidenta EU za daljši čas, temveč lahko zajema tudi vire, ki mu jih da na voljo tretja oseba, če se glede na individualne okoliščine zadevnega prosilca štejejo za stalne, redne in zadostne.

Države članice bi morale imeti možnost, da od prosilcev za status rezidenta EU za daljši čas zahtevajo, da izpolnjujejo pogoje za integracijo, na primer tako, da od njih zahtevajo, da uspešno opravijo preizkus integracije v družbo ali jezikovni preizkus. Vendar v skladu s sodno prakso Sodišča EU (P & S, C-579/13) načini izvajanja te zahteve ne bi smeli ogroziti cilja spodbujanja integracije državljanov tretjih držav, zlasti kar zadeva raven znanja, ki se zahteva za uspešno opravljen preizkus integracije v družbo, dostopnost tečajev in gradiva, potrebnih za pripravo na preizkus, znesek pristojbin, ki jih morajo državljani tretjih držav plačati za prijavo k preizkusu, ali upoštevanje posebnih individualnih okoliščin, kot so starost, nepismenost ali stopnja izobrazbe.

Člen 6

Ta člen določa, da lahko države članice zavrnejo podelitev statusa rezidenta EU za daljši čas zaradi javnega reda in javne varnosti, kot je že določeno v Direktivi 2003/109/ES.

Člen 7

Ta člen določa upravne postopke za pridobitev statusa, podobne tistim, ki so že določeni v Direktivi 2003/109/ES. Predlog prenovitve uvaja določbo, ki podrobneje ureja primere, v katerih so predloženi dokumenti ali informacije v podporo vlogi neustrezni ali nepopolni, podobno kot je že določeno v drugih novejših direktivah EU o zakonitih migracijah.

Člen 8

V tem členu so določena pravila za izdajanje dovoljenja za prebivanje, ki potrjuje status rezidenta EU za daljši čas. Predlog prenovitve preimenuje dovoljenje v „dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas“.

Člen 9

V tem členu so določeni obvezni in neobvezni razlogi za odvzem in izgubo statusa, kot so že določeni v Direktivi 2003/109/ES. Predlog za prenovitev razširja možnost, da so rezidenti EU za daljši čas odsotni z ozemlja Unije, ne da bi izgubili status rezidenta EU za daljši čas, s sedanjih 12 mesecev na 24 mesecev. Namen te spremembe je spodbujati krožne migracije rezidentov EU za daljši čas, zlasti da bi lahko vlagali v svoje države izvora ter delili znanja in spretnosti, ki so jih pridobili v Uniji, ter da bi se lahko začasno vrnili v svoje države zaradi osebnih in družinskih okoliščin.

Države članice bi morale za primer daljših odsotnosti vzpostaviti poenostavljen postopek za ponovno pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas. Da bi se izboljšala pravna varnost in spodbujale krožne migracije, predlog prenovitve določa glavne pogoje za tak postopek, ki jih v skladu z Direktivo 2003/109/ES ureja nacionalna zakonodaja. V skladu s predlogom se lahko države članice odločijo, da ne bodo zahtevale izpolnjevanja pogojev glede trajanja prebivanja, virov in zdravstvenega zavarovanja. Države članice v nobenem primeru od državljanov tretjih držav, ki zaprosijo za ponovno pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, ne bi smele zahtevati, da izpolnjujejo pogoje za integracijo.

Predlog spreminja tudi besedilo tega člena, da se zagotovi skladnost z Direktivo 2008/115/ES o vračanju.

Člen 10

V tem členu so določena postopkovna jamstva v zvezi z zavrnitvijo, odvzemom ali izgubo statusa, kot so že določena v Direktivi 2003/109/ES.

Člen 11

Ta člen uvaja novo določbo v skladu z najnovejšimi direktivami EU o zakonitih migracijah in sodno prakso Sodišča Evropske unije (Komisija/Nizozemska, C-508/10), v skladu s katero lahko države članice zaračunavajo pristojbine za obravnavanje vlog, vendar njihov namen ali učinek ni oteževanje pridobitve statusa rezidenta za daljši čas na podlagi Direktive, s čimer bi bila ogrožena njen cilj in duh.

Člen 12

V tem členu so določene pravice enake obravnave rezidentov EU za daljši čas, podobne tistim, ki so že določene v Direktivi 2003/109/ES. Predlog za prenovitev uvaja tri glavne spremembe, katerih cilj je okrepiti pravice in izboljšati proces integracije rezidentov EU za daljši čas.

Prvič, pojasnjeno je, da bi morali imeti rezidenti EU za daljši čas enake pravice kot državljani, kar zadeva pridobitev zasebne nastanitve. Pravica do pridobitve zasebne nastanitve je posebej pomembna ob upoštevanju glavnega cilja te direktive, ki je integracija rezidentov EU za daljši čas v družbo gostiteljico. Možnost lastništva lastnega stanovanja lahko prispeva k integraciji državljanov tretjih držav, ki so se odločili, da se ustalijo v državi članici EU.

Drugič, s tem členom se usklajujeta opredelitev socialne varnosti in pravica do prenosa pokojnin in družinskih prejemkov z določbami najnovejših direktiv o zakonitih migracijah. Člen se zlasti sklicuje na Uredbo (ES) št. 883/2004 v zvezi z opredelitvijo socialne varnosti (točka d odstavka 1). V skladu z drugimi direktivami o zakonitih migracijah (odstavek 6) bi morali rezidenti EU za daljši čas ali njihovi preživeli, ki se preselijo v tretjo državo, prejemati enake stopnje zakonsko določenih pokojnin pod enakimi pogoji kot državljani zadevnih držav članic, kadar se preselijo v tretjo državo.

Nazadnje se s predlogom razširja enak dostop rezidentov EU za daljši čas do socialnega varstva in socialne pomoči, saj odpravlja možnost držav članic, da takšen dostop omejijo na „osnovne prejemke“.

Člen 13

Ta člen določa pravila, ki zagotavljajo okrepljeno zaščito pred odločitvami o prenehanju zakonitega prebivanja rezidentov EU za daljši čas. Besedilo tega člena je treba spremeniti ob upoštevanju dejstva, da od sprejetja Direktive 2008/115/ES obstajajo skupna pravila o standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav. Okrepljena zaščita zajema omejitev možnosti prenehanja zakonitega prebivanja rezidentov EU za daljši čas samo na primere, kadar ti rezidenti predstavljajo dejansko in dovolj resno grožnjo javnemu redu ali javni varnosti. Poleg tega je določeno, da odločitve o prenehanju zakonitega prebivanja rezidentov EU za daljši čas ne bi smele temeljiti na ekonomskih razlogih.

Člen 14

Ta člen določa, da imajo države članice pravico izdajati stalna ali neomejena nacionalna dovoljenja za prebivanje vzporedno z dovoljenjem EU za prebivanje za daljši čas. Vendar predlog prenovitve uvaja nove določbe, katerih cilj je zagotoviti enake pogoje med dovoljenjem EU za prebivanje za daljši čas in nacionalnimi dovoljenji za stalno prebivanje, tako da bodo imeli državljani tretjih držav resnično možnost izbire med obema dovoljenjema. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da: zahteve po integraciji in virih za pridobitev statusa EU niso strožje od zahtev za pridobitev nacionalnega statusa (člen 5(3)); prosilci za dovoljenja EU za obravnavo svojih vlog plačajo pristojbine v enaki višini kot prosilci za nacionalna dovoljenja (člen 11); imetniki statusa rezidenta EU za daljši čas ne uživajo nižje ravni postopkovnih zaščitnih ukrepov in pravic kot imetniki stalnih ali neomejenih nacionalnih dovoljenj za prebivanje (člen 10(3), člen 12(8) člen 15(6)). Države članice bi morale zagotoviti enako raven dejavnosti informiranja, promocije in oglaševanja v zvezi z dovoljenjem EU za prebivanje za daljši čas kot v zvezi s stalnimi ali neomejenimi nacionalnimi dovoljenji za prebivanje (člen 27). Imetniki stalnih ali neomejenih nacionalnih dovoljenj za prebivanje, ki zaprosijo za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, so upravičeni do poenostavljenega postopka (člen 7(4)).

Člen 15

Ta člen uvaja nove določbe za lažjo združitev družine za rezidente EU za daljši čas, ki odstopajo od splošnih pravil Direktive 2003/86/ES. Države članice zlasti ne bi smele uporabljati pogojev v zvezi z integracijo za namene združitve družine, saj se za rezidente EU za daljši čas in njihove družine šteje, da so integrirani v družbo gostiteljico, in ne bi smele uporabljati časovne omejitve za družinske člane v zvezi z dostopom do trga dela.

Poleg tega ta člen določa posebna pravila za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas s strani otrok rezidentov EU za daljši čas, rojenih ali posvojenih na ozemlju države članice, ki je izdala dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, česar trenutno ne ureja noben pravni instrument EU. Ker je treba družinsko življenje spoštovati, varovanje družinskega življenja pa je bistven element integracije rezidentov EU za daljši čas, bi morali njihovi otroci, rojeni ali posvojeni na ozemlju države članice EU, ki je izdala dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, samodejno pridobiti status rezidenta EU za daljši čas v tej državi članici, ne da bi zanje veljala zahteva po predhodnem prebivanju.

POGLAVJE III – PREBIVANJE V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH

Členi 16, 17 in 18

V teh členih so določena glavna pravila in pogoji, pod katerimi lahko rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani uveljavljajo mobilnost znotraj EU. Namen tega predloga prenovitve je olajšati mobilnost znotraj EU z odpravo številnih ovir, ki so jo doslej oteževale. Druga država članica zlasti ne bi smela več imeti pravice, da pri obravnavi vlog rezidentov EU za daljši čas zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba preverja razmere na trgu dela. Prav tako bi bilo treba odpraviti vse že obstoječe kvote za rezidente EU za daljši čas, ki prebivajo v drugih državah članicah. Poleg tega bi morali imeti rezidenti EU za daljši čas pravico, da predložijo vlogo, še ko prebivajo v prvi državi članici, in da začnejo opravljati delo ali študirati najpozneje 30 dni po predložitvi vloge. Kadar rezidenti EU za daljši čas zaprosijo za odobritev prebivanja v drugi državi članici zaradi opravljanja reguliranega poklica, bi bilo treba njihove poklicne kvalifikacije priznati na enak način kot poklicne kvalifikacije državljanov Unije, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, v skladu z Direktivo 2005/36/ES ter drugim pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja.

Člena 19 in 20

Ta člena določata, da lahko druga država članica zavrne vloge za prebivanje zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, kot je že določeno v Direktivi 2003/109/ES. Člen 20 usklajuje opredelitev grožnje javnemu zdravju z določbami najnovejših direktiv o zakonitih migracijah s sklicevanjem na zakonik o schengenskih mejah.

Člen 21

Ta člen določa upravne postopke za pridobitev pravice do prebivanja v drugi državi članici, podobne tistim, ki so že določeni v Direktivi 2003/109/ES. Predlog prenovitve uvaja krajši rok (90 dni + 30 dni v izjemnih okoliščinah) v skladu z najnovejšimi direktivami o zakonitih migracijah in omogoča, da se, z odstopanjem od Direktive 2003/86/ES, za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje seštevajo obdobja prebivanja družinskih članov v različnih državah članicah.

Člena 22 in 23

Ta člena določata pravila o spremembah dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas za upravičence do mednarodne zaščite in o postopkovnih jamstvih v zvezi z mobilnostjo, kot so že določena v Direktivi 2003/109/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2011/51/EU.

Člen 24

Ta člen določa, da bi morali biti rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani, ko pridobijo pravico do prebivanja v drugi državi članici, deležni enake obravnave kot državljani druge države članice na področjih in pod pogoji, omenjenimi v členu 12 predloga. Slednje izboljšuje dostop do trga dela druge države članice za rezidente EU za daljši čas in njihove družinske člane, ki prebivajo v drugi državi članici, saj odpravlja možnost, da bi države članice prvih 12 mesecev omejevale tak dostop. Da bi se zagotovilo, da so merila za prebivanje v drugi državi članici še naprej izpolnjena, pa bi bilo treba drugi državi članici dovoliti, da od rezidentov EU za daljši čas in njihovih družinskih članov zahteva, da pristojnim organom sporočijo vsako spremembo delodajalca ali gospodarske dejavnosti.

Člen 25

Ta člen določa pravila o odvzemu statusa rezidenta v drugi državi članici in obveznosti ponovnega sprejema v prvo državo članico, kot so že določena v Direktivi 2003/109/ES, s številnimi spremembami, katerih cilj je zagotoviti skladnost z Direktivo 2008/115/ES o vračanju, ki določa skupne standarde in postopke, ki se uporabljajo v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav.

Člen 26

Ta člen določa, da bi bilo treba rezidentom EU za daljši čas, ki prebivajo v drugi državi članici, omogočiti, da v drugi državi članici pridobijo status rezidenta EU za daljši čas pod enakimi pogoji, kot so se zahtevali za njegovo pridobitev v prvi državi članici. Da bi se osebe, ki so se že integrirale v kateri od držav članic EU, hitreje integrirale v drugi državi članici, predlog za prenovitev določa, da je zahtevano obdobje prebivanja v drugi državi članici tri leta. Za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas v drugi državi članici ne bi smelo biti mogoče seštevati obdobij prebivanja v različnih državah članicah.

Vendar bi morala imeti druga država članica možnost, da se sama odloči, ali bo pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja na njenem ozemlju rezidentom EU za daljši čas, razen tistim, ki so delavci ali samozaposlene osebe, ali njihovim družinskim članom podelila socialno pomoč ali pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega štipendije ali študentska posojila. Pri tem se upošteva, da se lahko tudi državljanom Unije, ki so uveljavljali pravice do prostega gibanja drugače kot delavci ali samozaposlene osebe v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali členom 21 PDEU, in njihovim družinskim članom taki prejemki zavrnejo pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivanja po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja.

Druga država članica se lahko odloči, da rezidentom EU za daljši čas podeli takšno pomoč pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja, če zagotavlja enako obravnavo državljanom Unije, ki uveljavljajo pravice do prostega gibanja v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali členom 21 PDEU (razen delavcev, samozaposlenih oseb ali oseb, ki ohranijo tak status), in njihovim družinskim članom ter državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani, in njihovim družinskim članom.

Zakonito prebivanje rezidenta EU za daljši čas preneha pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja v navedeni državi članici, če je prenehal opravljati dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba in nima zadostnih virov zase in za svoje družinske člane niti celovitega zdravstvenega zavarovanja, da ne bi postal nesorazmerno breme za sistem socialne pomoči v drugi državi članici. Pri tem se upošteva, da so lahko državljani Unije, ki so uveljavljali pravice do prostega gibanja, in njihovi družinski člani v takem primeru izgnani pred pridobitvijo pravice do stalnega prebivanja po petih letih zakonitega in neprekinjenega prebivanja.

POGLAVJE IV – KONČNE DOLOČBE

Člen 27

Ta novi člen uvaja obveznost držav članic, da prosilcem olajšajo dostop do informacij o pridobitvi statusa rezidenta EU za daljši čas in z njim povezanih pravicah v skladu z najnovejšimi direktivami o zakonitih migracijah.

Členi 28–33

Ti členi določajo pravila o poročanju, kontaktnih točkah, prenosu, začetku veljavnosti in naslovnikih, kot so že določena v Direktivi 2003/109/ES. Člen 31 določa, da se po izteku roka za prenos prenovljene direktive Direktiva 2003/109/ES razveljavi.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

2022/0134 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (prenovitev)

⌦ EVROPSKI PARLAMENT IN ⌫ SVET EVROPSKE UNIJE JE ⌦ STA ⌫ –

ob upoštevanju Pogodbe ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫ o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členaov ⌦ 79(2) ⌫, ⌦ točki (a) in (b), ⌫ 63(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

⇩ novo

(1)Direktiva Sveta 2003/109/ES 31 je bila bistveno spremenjena 32 . Ker so potrebne nove spremembe, bi bilo treba zaradi jasnosti navedeno direktivo prenoviti.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 1 (prilagojeno)

Zaradi postopnega uvajanja območja svobode, varnosti in pravice Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti predpisuje sprejetje ukrepov, namenjenih zagotavljanju prostega gibanja oseb, v zvezi s spremljajočimi ukrepi kontrole na zunanjih mejah, azilom in priseljevanjem in sprejetjem ukrepov v zvezi z azilom, priseljevanjem in varovanjem pravic državljanov tretjih držav.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 2 (prilagojeno)

Evropski svet je na svojem posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 izjavil, da bi bilo treba pravni položaj državljanov tretjih držav približati pravnemu položaju državljanov držav članic in da bi bilo treba osebi, ki je zakonito prebivala v neki državi članici za časovno obdobje, ki ga je treba določiti, in ki ima dovoljenje za prebivanje za daljši čas, zagotoviti v tej državi članici sklop enotnih pravic, ki so čim bližje tistim, ki jih uživajo državljani Evropske unije.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 3

(2)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava predvsem Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina temeljnih pravic Evropske unije.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 4 (prilagojeno)

(3)Integracija državljanov tretjih držav, ki so rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas v državah članicah, je ključni element pri pospeševanju gospodarske in družbene kohezije in temeljni v Pogodbi navedeni cilj Skupnosti ⌦ Unije ⌫ .

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 5 (prilagojeno)

(4)Države članice bi morale uveljaviti določbe Direktive brez diskriminacije glede na spol, raso, barvo, nacionalno ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost narodni manjšini, imetje, rod ⌦ rojstvo ⌫ , prizadetost ⌦ invalidnost ⌫ , starost ali spolno usmerjenost.

🡻 2011/51/EU uvodni izjavi 2 in 4 (prilagojeno)

(5)Možnost pridobitve statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v državi članici po določenem času je pomemben element za popolno integracijo upravičencev do mednarodne zaščite v državi članici bivanja ⌦ prebivanja ⌫ . Upravičencem do mednarodne zaščite bi zato moralo biti omogočeno, da pridobijo status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v državi članici, ki jim je priznala mednarodno zaščito, pod enakimi pogoji kot drugi državljani tretjih držav.

⇩ novo

(6)Državljani tretjih držav, ki imajo pravice do prostega gibanja po pravu EU, bi morali imeti dostop do statusa rezidenta EU za daljši čas v skladu z istimi pravili kot vsi drugi državljani tretjih držav, ki spadajo na področje uporabe te direktive. Pravice, ki jih ti državljani tretjih držav pridobijo kot imetniki statusa rezidenta EU za daljši čas, ne bi smele posegati v pravice, ki jih lahko uživajo na podlagi Direktive 2004/38/ES 33 . Vse določbe te direktive v zvezi z osebami, ki imajo pravico do prostega gibanja, bi se morale uporabljati tudi za državljane tretjih držav, ki imajo pravice do prostega gibanja, enakovredne pravicam državljanov Unije, v skladu s sporazumi med Unijo in državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi ali sporazumi med Unijo in tretjimi državami.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 6 (prilagojeno)

(7)Glavni kriterij za pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas bi moralao biti dolžina ⌦ trajanje ⌫ prebivanja na ozemlju države članice. Prebivanje bi moralo biti zakonito in nepretrgano ⌦ neprekinjeno ⌫ , da se dokaže, da je posameznik zaživel v deželi ⌦ državi ⌫ . Predvideti bi bilo treba stopnjo prožnosti, tako da je možno upoštevati okoliščine, v katerih bi posameznik morda moral začasno zapustiti ozemlje.

⇩ novo

(8)Da bi se preprečilo tveganje goljufive pridobitve statusa rezidenta EU za daljši čas, bi morale države članice zagotoviti, da se zahteva po zakonitem in neprekinjenem prebivanju ustrezno spremlja za vse kategorije državljanov tretjih držav. To tveganje zlasti zadeva državljane tretjih držav, ki jim je bilo dovoljenje za prebivanje podeljeno na podlagi kakršne koli naložbe v državi članici, saj se za izdajo teh dovoljenj za prebivanje ne zahteva vedno neprekinjena fizična prisotnost v državi članici ali pa se zahteva le časovno omejena prisotnost vlagatelja v državi članici. Da bi se to tveganje preprečilo, bi morale države članice okrepiti preverjanje zahteve po zakonitem in neprekinjenem prebivanju, zlasti kar zadeva vloge za status rezidenta EU za daljši čas, ki jih predložijo državljani tretjih držav, ki prebivajo v državi članici v zameno za kakršno koli naložbo, kot so prenosi kapitala, nakup ali najem nepremičnine, naložba v državne obveznice, naložba v gospodarske subjekte, donacija ali dotacija sredstev za dejavnost, ki prispeva k javnemu dobremu, in prispevki v državni proračun.

(9)Zahtevano obdobje prebivanja za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas bi bilo treba dopolniti v državi članici, v kateri se predloži vloga. Vendar bi države članice zaradi spodbujanja mobilnosti državljanov tretjih držav znotraj EU morale dovoliti, da se obdobja prebivanja državljanov tretjih držav v različnih državah članicah seštevajo. Da bi se omejila privlačnost shem prebivanja za vlagatelje in upoštevalo dejstvo, da ta kategorija dovoljenj za prebivanje ni urejena v vseh državah članicah, države članice pri seštevanju obdobij ne bi smele upoštevati obdobij prebivanja na podlagi dovoljenja za prebivanje, podeljenega zaradi kakršne koli naložbe v kateri drugi državi članici.

(10)Za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas bi bilo treba upoštevati vsako obdobje prebivanja na podlagi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, izdanega po pravu Unije ali nacionalnem pravu, vključno z obdobji prebivanja na podlagi statusa ali namena, ki je izključen iz področja uporabe Direktive, kot je prebivanje zaradi študija ali poklicnega usposabljanja, prebivanje kot upravičenec do nacionalne ali začasne zaščite ali prebivanje prvotno samo iz začasnih razlogov. Če je zadevni državljan tretje države pridobil pravico do prebivanja, ki bo omogočala, da se mu podeli status rezidenta EU za daljši čas, bi bilo treba ta obdobja v celoti upoštevati pri izračunu obdobja, zahtevanega za pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, pod pogojem, da je bilo celotno prebivanje zakonito in neprekinjeno.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 7 (prilagojeno)

⇨ novo

(11)Za pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas bi morali državljani tretjih držav dokazati, da imajo ustrezne vire in zdravstveno zavarovanje, da ne bi postali breme za državo članico. ⇨ Države članice lahko navedejo določeno vsoto kot referenčni znesek, vendar ne smejo določiti najnižje višine dohodka, pod katero bodo vse vloge za status rezidenta EU za daljši čas zavrnjene, ne glede na dejansko presojo položaja posameznega prosilca. ⇦ Države članice pri ocenjevanju stalnih in rednih virov lahko upoštevajo dejavnike, kot so prispevki pokojninskega zavarovanja in izpolnjevanje davčnih obveznosti. ⇨ Pojem „viri“ se ne bi smel nanašati le na „lastne vire“ prosilca za status rezidenta EU za daljši čas, temveč lahko zajema tudi vire, ki jih prosilcu da na voljo tretja oseba, če se glede na individualne okoliščine zadevnega prosilca štejejo za stalne, redne in zadostne. ⇦

⇩ novo

(12)Države članice bi morale imeti možnost, da od prosilcev za status rezidenta EU za daljši čas zahtevajo, da izpolnjujejo pogoje za integracijo, na primer da od njih zahtevajo, da uspešno opravijo preizkus integracije v družbo ali jezikovni preizkus. Vendar načini izvajanja te zahteve ne bi smeli ogroziti cilja spodbujanja integracije državljanov tretjih držav, zlasti kar zadeva raven znanja, ki se zahteva za uspešno opravljen preizkus integracije v družbo, dostopnost tečajev in gradiva, potrebnih za pripravo na navedeni preizkus, znesek pristojbin, ki jih morajo državljani tretjih držav plačati za prijavo k preizkusu, ali upoštevanje posebnih individualnih okoliščin, kot so starost, nepismenost ali raven izobrazbe.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 8 (prilagojeno)

(13)Poleg tega državljani tretjih držav, ki želijo pridobiti ali ohraniti status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, ne bi smeli ogrožati javnega reda ali javne varnosti. Javni red lahko vključuje tudi pravnomočno obsodbo zaradi hudega kaznivega dejanja.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 9 (prilagojeno)

(14)Gospodarski vzroki ⌦ Ekonomski razlogi ⌫ ne bi smeli biti razlog za zavrnitev podelitve statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas in jih ne bi smeli šteti za nasprotujoče ustreznim pogojem.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 10 (prilagojeno)

(15)Treba bi bilo določiti pravila, ki bodo urejala postopke za preverjanje ⌦ proučitev ⌫ vlog za status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas. Ti postopki bi morali biti učinkoviti in obvladljivi, ter upoštevati ⌦ bi morali ⌫ normalno obremenitev uprav držav članic ter ⌦ biti ⌫ pregledni in pravični, da bi prizadetim ⌦ zadevnim osebam ⌫ nudili ustrezno pravno varnost. Ne smejo biti sredstvo oviranja uveljavljanja pravice do prebivanja.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(16)Pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas bi bilo treba potrditi z dovoljenji ⌦ EU ⌫ za prebivanje ⌦ za daljši čas ⌫ , ki ⌦ zadevnim osebam ⌫ prizadetim omogočajo lahko in takojšnje dokazovanje njihovega pravnega položaja. Ta dovoljenja za prebivanje bi morala izpolnjevati tudi visoke tehnične standarde, zlasti glede zaščite pred ponarejanjem in prenarejanjem, v izogib zlorabam v državah članicah, v katerih je položaj pridobljen, ter državah članicah, v katerih se uveljavlja pravica do prebivanja.

⇩ novo

(17)Za spodbujanje krožnih migracij rezidentov EU za daljši čas, zlasti da bi jim omogočili vlaganje v njihove matične države in posredovanje znanj in spretnosti, ki so jih pridobili v Uniji, ter začasno vrnitev v njihove matične države zaradi osebnih in družinskih okoliščin, bi bilo treba rezidentom EU za daljši čas dovoliti, da so do 24 zaporednih mesecev odsotni z ozemlja Unije, ne da bi izgubili status rezidenta EU za daljši čas. Države članice bi morale za primer daljših odsotnosti vzpostaviti poenostavljen postopek za ponovno pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 12 (prilagojeno)

(18)Da bi bilo enakopravno obravnavanje resničen instrument za vključevanje prebivalcev ⌦ integracijo rezidentov EU ⌫ za daljši čas v družbo, v kateri živijo, bi jih morali obravnavati enakopravno z državljani države članice v zvezi z vrsto gospodarskih in socialnih zadev pod ustreznimi pogoji, opredeljenimi s to direktivo.

🡻 2011/51/EU uvodna izjava 7 (prilagojeno)

(19)Enako obravnavanje upravičencev do mednarodne zaščite v državi članici, ki jim je priznala mednarodno zaščito, ne bi smelo posegati v pravice in ugodnosti, zagotovljene v skladu z Direktivo 2011/95/EU ⌦ Evropskega parlamenta in Sveta ⌫  34 in Konvencijo o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom, podpisanim v New Yorku dne 31. januarja 1967 („Ženevska konvencija“).

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 13 (prilagojeno)

V zvezi s socialno pomočjo je treba možnost omejevanja prejemkov za prebivalce za daljši čas na osnovne prejemke razumeti tako, da ta pojem obsega vsaj podporo v višini najnižjega dohodka, pomoč ob bolezni, nosečnosti, otroški dodatek in pomoč za dolgoročno oskrbo. Načine dodeljevanja teh prejemkov bi moralo določati nacionalno pravo.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 14 (prilagojeno)

Za države članice bi morala še naprej veljati obveznost, da mladoletnikom zagotovijo dostop do izobraževalnega sistema pod pogoji, kot so določeni za njihove državljane.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 15 (prilagojeno)

Pojem štipendij na področju poklicnega usposabljanja ne obsega ukrepov, financiranih po programih socialne pomoči. Dostop do štipendij je lahko celo odvisen od tega, ali osebe, ki zaprosijo za te štipendije, same izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa rezidenta za daljši čas. V zvezi s podeljevanjem štipendij lahko države članice upoštevajo dejstvo, da državljani Unije lahko koristijo enake ugodnosti v državi porekla.

⇩ novo

(20)Poklicne kvalifikacije, ki jih je državljan tretje države pridobil v kateri drugi državi članici, bi bilo treba priznati na enak način kot kvalifikacije državljanov Unije. Kvalifikacije, pridobljene v tretji državi, bi bilo treba upoštevati v skladu z Direktivo 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 . Ta direktiva ne bi smela posegati v pogoje, ki so v nacionalnem pravu določeni za opravljanje reguliranih poklicev.

(21)Ta direktiva bi morala upoštevati skupne standarde in postopke v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav, uvedene z Direktivo 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta 36 .

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 16 (prilagojeno)

(22)Rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas bi morali uživati okrepljeno zaščito pred izgonom ⌦ odločitvami o prenehanju njihovega zakonitega prebivanja ⌫. Ta zaščita temelji na kriterijih, določenih s sklepi Evropskega sodišča za človekove pravice. Za zagotavljanje zaščite pred izgonom bi morale dDržave članice ⌦ bi morale ⌫ predvideti učinkovita pravna sredstva ⌦ zoper take odločitve ⌫.

⇩ novo

(23)Odločitve o prenehanju zakonitega prebivanja rezidentov EU za daljši čas ne bi smele temeljiti na ekonomskih razlogih.

🡻 2011/51/EU uvodna izjava 10 (prilagojeno)

(24)Kadar namerava država članica na podlagi razloga iz te Ddirektive 2003/109/ES izgnati ⌦ odločiti o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ upravičenca do mednarodne zaščite, ki je pridobil status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v tej državi članici, ⌦ in ga vrniti, ⌫ bi morala ta oseba uživati zaščito pred vračanjem, zagotovljeno z Direktivo 2004/83/ES ⌦ 2011/95/EU ⌫ in členom 33 Ženevske konvencije. V ta namen je treba za osebo, ki uživa mednarodno zaščito v državi članici, ki ni država članica, v kateri oseba trenutno prebiva kot rezident za daljši čas, določiti, da je ta oseba lahko izgnana ⌦ se od te osebe lahko zahteva, da odide ⌫ samo v državo članico, ki ji je dodelila mednarodno zaščito, in da mora ta država članica ponovno sprejeti to osebo, razen če je vračanje dopustno na podlagi Direktive 2011/95/EU. Ista jamstva bi se morala uporabljati tudi za upravičenca do mednarodne zaščite, ki še ni pridobil statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v drugi državi članici, vendar tam že prebiva.

🡻 2011/51/EU uvodna izjava 11 (prilagojeno)

(25)Če je izgon ⌦ vrnitev ⌫ upravičenca do mednarodne zaščite izven ozemlja Unije dovoljena na podlagi Direktive 2011/95/EU, bi morale države članice zagotoviti, da se pridobijo vse informacije od ustreznih virov, po potrebi tudi od države članice, ki je priznala mednarodno zaščito, in te informacije temeljito preučiti, da je odločitev o izgonu ⌦ vrnitvi ⌫ tega upravičenca v skladu s členom 4 in členom 19(2) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

⇩ novo

(26)Za spodbujanje boljše integracije rezidentov EU za daljši čas bi bilo treba uvesti pravila o ugodnih pogojih za združitev družine in dostop do dela za zakonce. Zato bi bilo treba določiti posebna odstopanja od Direktive Sveta 2003/86/ES. Za združitev družine ne bi smeli veljati pogoji v zvezi z integracijo, saj se šteje, da so rezidenti EU za daljši čas in njihove družine integrirani v družbo gostiteljico.

(27)Ker je treba spoštovati družinsko življenje, varovanje družinskega življenja pa je bistven element integracije rezidentov EU za daljši čas, bi morali otroci rezidentov EU za daljši čas, rojeni ali posvojeni na ozemlju države članice EU, ki je temu rezidentu izdala dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, samodejno pridobiti status rezidenta EU za daljši čas v tej državi članici, zlasti pa za njih ne bi smela veljati zahteva po predhodnem prebivanju.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 17 (prilagojeno)

⇨ novo

(28)Usklajenost pogojev za pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas pospešuje vzajemno zaupanje med državami članicami. ⇨ Vendar ta direktiva ne bi smela posegati v pravico držav članic, da izdajajo stalna ali neomejena dovoljenja za prebivanje, ki niso dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas. ⇦ Nekatere države članice izdajajo stalna ali neomejena dovoljenja pod milejšimi pogoji, kot so predpisani s to direktivo. Pogodba ne izključuje možnosti za uporabo milejših nacionalnih predpisov. Vendar pa bi bilo za namene te direktive treba predpisati, da dovoljenja, izdana pod milejšimi pogoji, ne dajejo ⇨ Taka nacionalna dovoljenja za prebivanje ne bi smela podeljevati ⇦ pravice do prebivanja v ⌦ kateri ⌫ drugi državi članici.

⇩ novo

(29) Države članice bi morale zagotoviti enake pogoje za dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas in stalna ali neomejena nacionalna dovoljenja za prebivanje v smislu postopkovnih pravic in pravic do enake obravnave, postopkov in dostopa do informacij. Države članice bi morale zlasti zagotoviti, da rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani ne uživajo nižje ravni postopkovnih zaščitnih ukrepov in pravic kot imetniki stalnih ali neomejenih nacionalnih dovoljenj za prebivanje. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da pristojbine, ki jih za obravnavanje vloge plačajo prosilci za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, niso višje od pristojbin, ki jih plačajo prosilci za nacionalna dovoljenja za prebivanje. Države članice bi morale v zvezi z dovoljenjem EU za prebivanje za daljši čas izvajati tudi enako raven dejavnosti informiranja, promocije in oglaševanja kot v zvezi s stalnimi ali neomejenimi nacionalnimi dovoljenji za prebivanje, na primer kar zadeva informacije na nacionalnih spletiščih o zakonitih migracijah, informacijske kampanje in programe usposabljanja, ki se zagotovijo pristojnim migracijskim organom.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 18 (prilagojeno)

⇨ novo

(30)⇨ Rezidentom EU za daljši čas bi bilo treba olajšati prebivanje v drugih državah članicah. ⇦ Uvajanje pogojev, pod katerimi lahko državljani tretjih držav, ki so rezidenti EU za daljši čas, pridobijo pravico do prebivanja v ⌦ kateri ⌫ drugi državi članici, bi moralo pripomoči k učinkovitemu uveljavljanju notranjega trga kot območja, na katerem je zagotovljeno prosto gibanje oseb. Lahko bi bilo tudi pomemben dejavnik mobilnosti, zlasti na trgu zaposlovanja Unije. ⇨ Poklicno in geografsko mobilnost državljanov tretjih držav, ki so že rezidenti EU za daljši čas v eni državi članici, bi bilo treba priznati kot pomemben dejavnik, ki prispeva k izboljšanju učinkovitosti trga dela po vsej Uniji, obravnavanju pomanjkanja strokovnega znanja in izravnavi neravnovesij v regijah. ⇦ 

🡻 2011/51/EU uvodna izjava 5

(31)Glede na pravico upravičencev do mednarodne zaščite do prebivanja v državah članicah razen tiste, ki jim je priznala mednarodno zaščito, je treba zagotoviti, da so te druge države članice obveščene o ozadju zaščite zadevnih oseb, da se jim omogoči izpolnitev njihovih obveznosti glede načela nevračanja.

🡻 2011/51/EU uvodna izjava 9

(32)Prenos odgovornosti za zaščito upravičencev do mednarodne zaščite je izven področja uporabe te direktive.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 19 (prilagojeno)

(33) Predvideti je treba uresničevanje pravice do prebivanja v ⌦ kateri ⌫ drugi državi ⌦ članici ⌫ zaradi opravljanja dela kot zaposlene ali samozaposlene osebe, študija ali celo nastanitve brez opravljanja kakršne koli gospodarske dejavnosti.

⇩ novo

(34)Da bi se olajšala mobilnost rezidentov EU za daljši čas znotraj EU zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, se pri proučitvi vlog za odobritev prebivanja v drugi državi članici ne bi smele preverjati razmere na trgu dela.

(35)Takoj ko rezident EU za daljši čas v roku iz te direktive predloži popolno vlogo za odobritev prebivanja v drugi državi članici, bi morala imeti ta država članica možnost, da rezidentu EU za daljši čas dovoli začetek zaposlitve ali študija. Rezidenti EU za daljši čas bi morali imeti pravico do začetka zaposlitve ali študija najpozneje 30 dni po predložitvi vloge za odobritev prebivanja v drugi državi članici.

(36)Kadar nameravajo rezidenti EU za daljši čas zaprositi za odobritev prebivanja v drugi državi članici za opravljanje reguliranega poklica, bi bilo treba njihove poklicne kvalifikacije priznati na enak način kot poklicne kvalifikacije državljanov Unije, ki uveljavljajo pravico do prostega gibanja, v skladu z Direktivo 2005/36/ES ter drugim pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 20 (prilagojeno)

⇨ novo

(37)Družinski člani bi prav tako morali imeti možnost nastanitve v drugi državi članici z rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas, da se ohrani enotnost družine in ne ovira uveljavljanje pravice do prebivanja rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas. V zvezi z družinskimi člani, ki bi lahko imeli dovoljenje, da spremljajo ali se pridružijo rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas, bi morale države članice posvečati posebno pozornost položaju odraslih invalidnih otrok ter sorodnikov v prvem kolenu ⇨ v ravni vrsti ⇦ , ki so od njih odvisni.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 21 (prilagojeno)

(38)Država članica, v kateri namerava rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas uveljavljati svojo pravico do prebivanja, bi morala imeti možnost preveriti, ali posameznik izpolnjuje pogoje za prebivanje na njenem ozemlju. Morala bi imeti tudi možnost preveriti, ali posameznik ne pomeni nevarnosti ⌦ grožnje ⌫ za javni red, javno varnost ali ⌦ javno ⌫ zdravje.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 22 (prilagojeno)

(39)Da ne bi pravica do prebivanja rezidentov ⌦ EU ⌫ za daljši čas postala neučinkovita, bi jih morali v drugi državi članici po pogojih te direktive obravnavati enako kot v državi članici, v kateri so status pridobili. Zagotavljanje prejemkov v okviru socialne pomoči ne vpliva na možnost držav članic, da posamezniku odvzamejo dovoljenje za prebivanje, če ne izpolnjuje več pogojev te direktive.

⇩ novo

(40)Da bi se zagotovilo, da so merila za prebivanje v drugi državi članici še naprej izpolnjena, bi bilo treba drugi državi članici dovoliti, da od rezidentov EU za daljši čas in njihovih družinskih članov zahteva, da pristojnim organom sporočijo vsako spremembo delodajalca ali gospodarske dejavnosti. Zadevne osebe zaradi postopka sporočanja ne bi smele začasno izgubiti pravice do opravljanja gospodarske dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, prav tako pa se ne bi smele preverjati razmere na trgu dela.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 23 (prilagojeno)

⇨ novo

(41)Državljani tretjih držav bi morali imeti možnost, da si pridobijo status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v državi ⌦ članici ⌫ , v katero so se preselili in se odločili, da se v njej naselijo, pod podobnimi ⇨ enakimi ⇦ pogoji, kot so potrebni za njegovo pridobitev v prvi državi članici. ⇨ Vendar bi moralo biti zahtevano obdobje prebivanja v drugi državi članici tri leta, seštevanje obdobij prebivanja v različnih državah članicah pa ne bi smelo biti mogoče. V tem primeru bi morala imeti druga država članica možnost, da se odloči, ali bo dodelila socialno pomoč ali pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, rezidentom EU za daljši čas, razen delavcem ali samozaposlenim osebam, ali njihovim družinskim članom pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja na njenem območju, pri čemer se upošteva, da se lahko tudi državljanom Unije, ki so uveljavljali pravice do prostega gibanja drugače kot delavci ali samozaposlene osebe v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali členom 21 PDEU, ali njihovim družinskim članom taki prejemki zavrnejo pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja. Druga država članica se lahko odloči, da rezidentom EU za daljši čas dodeli takšno pomoč pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja, če zagotavlja enako obravnavo državljanom Unije, ki uveljavljajo pravice do prostega gibanja v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali členom 21 PDEU, razen delavcev, samozaposlenih oseb ali oseb, ki ohranijo tak status, in njihovim družinskim članom ter državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani, in njihovim družinskim članom. Poleg tega lahko zakonito prebivanje rezidenta EU za daljši čas preneha pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja v navedeni državi članici, če je prenehal opravljati dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba in nima zadostnih virov zase in za svoje družinske člane niti celovitega zdravstvenega zavarovanja, da ne bi postal nesorazmerno breme za sistem socialne pomoči v drugi državi članici, pri čemer se upošteva, da so lahko državljani Unije, ki so uveljavljali pravice do prostega gibanja, in njihovi družinski člani v takem primeru izgnani. ⇦

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 24 (prilagojeno)

(42)Ker ciljev predlagane akcije ⌦ te direktive ⌫ , in sicer določitve pogojev za dodeljevanje ⌦ podelitev ⌫ in odvzem statusa ⌦ rezidenta EU ⌫ prebivalcev za daljši čas in s tem povezanih pravic ter pogojev za uveljavljanje pravice do prebivanja rezidentov ⌦ EU ⌫ za daljši čas v drugih državah članicah, države članice ne morejo doseči v dovolj visoki meri in jih lahko zaradi obsega in učinkov akcije ⌦ ukrepa ⌫ bolje dosega Skupnost ⌦ Unija ⌫ , lahko Skupnost ⌦ Unija ⌫ sprejme ukrepe skladno z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe ⌦ o Evropski uniji ⌫. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega dalje od tega, kot tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 25 (prilagojeno)

⇨ novo

(43)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola ⌦ št. 21 ⌫ o stališču Združenega kraljestva in Irske ⌦ glede območja svobode, varnosti in pravice ⌫ , priloženega Pogodbi o Evropski uniji ⌦ (PEU) ⌫ in Pogodbi o delovanju Evropske unije ⌦ (PDEU) ⌫ , ter brez poseganja v člen ⇨člena 3 in ⇦ 4 navedenega protokola ⇨ Irska ni udeležena ⇦ ti državi nista udeleženi pri sprejetju te direktive in ta zanjo ni zavezujoča niti je nista obvezani ⇨ obvezana ⇦ uporabljati.

[ALI]

[V skladu s členoma ⇨ 4a ⇦ 1 in 2 Protokola ⌦ št. 21 ⌫ o stališču Združenega kraljestva in Irske ⌦ glede območja svobode, varnosti in pravice ⌫ , priloženega Pogodbi o Evropski uniji ⌦ (PEU) ⌫ in Pogodbi o delovanju Evropske unije ⌦ (PDEU) ⌫ , ter brez poseganja v člen 4 navedenega protokola ti državi nista udeleženi pri sprejetju te direktive in ta zanjo ni zavezujoča niti je nista obvezani uporabljati ⇨ je Irska [s pismom z dne …] podala uradno obvestilo, da želi sodelovati pri sprejetju in uporabi te direktive. ⇦]

🡻 2003/109/ES uvodna izjava 26 (prilagojeno)

(44)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola ⌦ št. 22 ⌫ o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi ⌦ o delovanju Evropske unije ⌫ o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ni udeležena pri sprejetju te direktive in ta zanjo ni zavezujoča niti je ni obvezana uporabljati. –

⇩ novo

(45)Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo bi morala biti omejena na tiste določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo v primerjavi s predhodno direktivo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodne direktive.

(46)Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov iz Priloge I, del B, za prenos direktiv v nacionalno pravo –

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

SPREJEL ⌦ SPREJELA ⌫ NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I    

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina ⌦ Predmet urejanja ⌫

Ta direktiva določa:

(a)pogoje za dodeljevanje ⌦ podelitev ⌫ in odvzem statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, ki ga zagotavlja država članica državljanom tretjih držav, ki zakonito ⇨ in neprekinjeno ⇦ prebivajo na njenem ozemlju, ter z njim povezanih pravic; ter

(b)pogoje ⇨ vstopa in ⇦ prebivanja ⇨ ter pravice državljanov tretjih držav iz točke (a) in njihovih družinskih članov ⇦ za državljane tretjih držav, ki uživajo status rezidentov za daljši čas, v drugih državah članicah, kot je tista, ki jim je dodelila ta status ⇨ država članica, ki jim je prvič podelila status rezidenta EU za daljši čas ⇦ .

Člen 2

Opredelitveev ⌦ pojmov ⌫

V tej direktivi:

(a)„državljan tretje države“ pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17 ⌦ 20 ⌫ (1) Pogodbe;

(b)„rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas“ pomeni katerega koli državljana tretje države, ki ima status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, kot je določeno v členih 4 do 7;

(c)„prva država članica“ pomeni državo članico, ki je državljanu tretje države prvič podelila status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas;

(d)„druga država članica“ pomeni katero koli državo članico razen tiste, ki je državljanu tretje države prvič podelila status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas in v kateri ta rezident za daljši čas uveljavlja pravico do prebivanja;

(e)„družinski člani“ pomeni državljane tretje države, ki prebivajo v državi članici v skladu z Direktivo Sveta 2003/86/ES z 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine 37 ;

🡻 2011/51/EU člen 1(1)

(f)„mednarodna zaščita“ pomeni mednarodno zaščito, kakor je opredeljena v členu 2(a) Direktive 2011/95/EU Evropskega parlamenta in SvetaDirektive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite 38 ;

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

(g)„dovoljenje ES ⌦ EU ⌫ za prebivanje rezidenta za daljši čas“ pomeni dovoljenje za prebivanje, ki ga izda država članica ob pridobitvi statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas.

Člen 3

Področje uporabe

1.    Ta direktiva se uporablja za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na območju države članice.

2.    Ta direktiva se ne uporablja za državljane tretjih držav, ki:

(a)bivajo ⌦ prebivajo ⌫ zaradi študija ali poklicnega usposabljanja;

(b)imajo pravico bivati ⌦ prebivati ⌫ v državi članici zaradi začasnega varstva ⌦ zaščite ⌫ ali so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in čakajo na odločitev o njihovem statusu;

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 2(a)

(c)imajo pravico prebivati v državi članici na podlagi oblike zaščite, ki ni mednarodna zaščita, ali so zaprosili za dovoljenje za prebivanje na tej podlagi in čakajo na odločitev glede njihovega statusa;

(d)so zaprosili za mednarodno zaščito in o njihovi vlogi še ni bilo pravnomočno odločeno;

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

(e)bivajo ⌦ prebivajo ⌫ samo iz začasnih razlogov kot au-pair ali sezonski delavci ali kot delavci, ki jih je tja napotil izvajalec storitev zaradi čezmejnega izvajanja storitev, ali kot čezmejni izvajalci storitev ali v primerih, v katerih je bilo njihovo dovoljenje za prebivanje uradno omejeno;

(f)uživajo pravni položaj, ki ga ureja Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih iz leta 1961, Dunajska konvencija o konzularnih odnosih iz leta 1963, Konvencija iz leta 1969 o posebnih misijah ali Dunajska konvencija o zastopanju držav pri njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami splošnega značaja iz leta 1975.

3.    Ta direktiva se uporablja brez poseganja v ugodnejše določbe:

(a)dvostranskih in večstranskih sporazumov med Skupnostjo ⌦ Unijo ⌫ ali Skupnostjo ⌦ Unijo ⌫ in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi;

(b)dvostranskih sporazumov, ki so že bili sklenjeni med državo članico in tretjo državo na dan začetka veljavnosti te direktive;

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 2(b)

(c)Evropske konvencije o ustanavljanju s z dne 13. decembra 1955, Evropske socialne listine z dne 18. oktobra 1961, dopolnjene Evropske socialne listine s z dne 3. maja 1987 in Evropske konvencije o pravnem položaju delavcev migrantov s z dne 24. novembra 1977, odstavka 11 Priloge h Konvenciji o statusu beguncev z dne 28. julija 1951, kakor je bila spremenjena s Protokolom, podpisanim v New Yorku dne 31. januarja 1967, in Evropskega sporazuma o prenosu odgovornosti za begunce z dne 16. oktobra 1980.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

POGLAVJE II    

STATUS REZIDENTA ZA DALJŠI ČAS V DRŽAVI ČLANICI

Člen 4

Trajanje prebivanja

1.    ⇨ Ne glede na odstavek 3 tega člena ⇦ Ddržave članice podelijo status rezidentov ⌦ EU ⌫ za daljši čas državljanom tretjih držav, ki so pred predložitvijo ustrezne vloge pet let zakonito in neprekinjeno prebivali na njihovem ozemlju.

⇩ novo

2.    Države članice vzpostavijo ustrezne nadzorne mehanizme, s katerimi zagotovijo, da se zahteva po zakonitem in neprekinjenem prebivanju ustrezno spremlja, zlasti kar zadeva vloge državljanov tretjih držav, ki imajo in/ali so imeli dovoljenje za prebivanje, podeljeno zaradi kakršne koli naložbe v državi članici.

3.    Države članice državljanom tretjih držav dovolijo seštevanje obdobij prebivanja v različnih državah članicah za izpolnitev zahteve glede trajanja prebivanja, pod pogojem, da so neposredno pred predložitvijo vloge dve leti zakonito in neprekinjeno prebivali na ozemlju države članice, v kateri je bila vloga za status rezidenta EU za daljši čas predložena. Države članice pri seštevanju obdobij prebivanja v različnih državah članicah ne upoštevajo obdobij prebivanja na podlagi dovoljenja za prebivanje, podeljenega zaradi kakršne koli naložbe v kateri drugi državi članici.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 3(a) (prilagojeno)

1a4.    Države članice statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas ne podelijo na podlagi mednarodne zaščite, če je bila mednarodna zaščita preklicana, odpravljena ⌦ odvzeta ⌫ ali je bilo njeno podaljšanje zavrnjeno, kakor je določeno v členih ⌦ členu ⌫ 14(3) in ⌦ členu ⌫ 19(3) Direktive 2011/95/EU2004/83/ES.

⇩ novo

5. Pri izračunu obdobja iz odstavka 1 se upoštevajo vsa obdobja prebivanja na podlagi vizuma za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje, izdanega po pravu Unije ali nacionalnem pravu, vključno s primeri iz člena 3(2), točke (a), (b), (c) in (e), če je zadevni državljan tretje države pridobil pravico do prebivanja, ki bo omogočala, da se mu podeli status rezidenta EU za daljši čas.

🡻 2003/109/ES

2.  Za izračun obdobja iz odstavka 1 se ne upoštevajo obdobja prebivanja iz razlogov, omenjenih v členu 3(2)(e) in (f).

V zvezi s primeri, zajetimi v členu 3(2)(a), v katerih je zadevni državljan tretje države pridobil pravico do prebivanja, ki mu bo omogočila pridobitev statusa rezidenta za daljši čas, se pri izračunu obdobja iz odstavka 1 lahko upoštevajo samo polovice obdobij prebivanja zaradi študija ali poklicnega usposabljanja.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 3(b)

Za osebe, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, se pri izračunavanju obdobja iz odstavka 1 upošteva vsaj polovica obdobja med datumom vložitve vloge, na podlagi katere je bila mednarodna zaščita priznana, in datumom, ko je bilo dovoljenje za prebivanje iz člena 24 Direktive 2004/83/ES 2011/95/EU izdano, ali to celotno obdobje, če presega 18 mesecev.

🡻 2003/109/ES

36.    Obdobja odsotnosti z ozemlja zadevne države članice ne prekinjajo obdobja iz odstavka 1 in se upoštevajo za njegov izračun, če so krajša od šestih zaporednih mesecev in skupaj ne presegajo 10 mesecev v obdobju, omenjenem v odstavku 1.

V primerih posebnih ali izjemnih razlogov začasne narave in skladno z njihovo nacionalno zakonodajo lahko države članice predvidijo, da daljša obdobja odsotnosti od tistih, ki so omenjena v prvem pododstavku, ne prekinjajo obdobja iz odstavka 1. V teh primerih države članice ustreznih obdobij odsotnosti ne upoštevajo pri izračunu obdobja, omenjenega v odstavku 1.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice pri izračunu skupnega obdobja iz odstavka 1 upoštevajo obdobja odsotnosti v zvezi z začasno napotitvijo zaradi zaposlitve, vključno z zagotavljanjem čezmejnih storitev.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 5

Pogoji za pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas

1.    Države članice od državljanov tretjih držav zahtevajo, da zagotovijo dokazila o tem, da imajo zase in za vzdrževane družinske člane:

(a)stalne in redne vire, ⇨ vključno s tistimi, ki jih da na voljo tretja oseba, ⇦ ki zadostujejo za njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih družinskih članov, ne da bi uporabljali sistem socialne pomoči zadevne države članice. Države članice ovrednotijo te vire glede na njihovo naravo in rednost ter lahko upoštevajo raven minimalnih plač in pokojnin pred vlogo za status rezidenta za daljši čas;

(b)zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja, ki so običajno vključena za njihove državljane v zadevnih državah članicah.

⇩ novo

2.Za namene odstavka 1, točka (a), države članice ovrednotijo stalne in redne vire glede na njihovo naravo in rednost ter lahko upoštevajo raven minimalnih plač in pokojnin pred vlogo za status rezidenta za daljši čas. Države članice lahko navedejo določeno vsoto kot referenčni znesek, vendar ne smejo določiti najnižje višine dohodka, pod katero bodo vse vloge za status rezidenta EU za daljši čas zavrnjene, ne glede na dejansko presojo položaja posameznega prosilca.

🡻 2003/109/ES

32.    Države članice od državljanov tretjih držav lahko zahtevajo, da izpolnjujejo pogoje za integracijo v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

⇩ novo

4.    Če države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, od prosilcev za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas ne zahtevajo izpolnjevanja strožjih pogojev glede virov in integracije, kot veljajo za prosilce za taka nacionalna dovoljenja za prebivanje.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

Člen 6

Javni red in javna varnost

1.    Države članice lahko odklonijo dodelitev ⌦ zavrnejo podelitev ⌫ statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas zaradi javnega reda in javne varnosti.

Pri sprejemanju ustrezne odločitve država članica upošteva resnost ali vrsto prekrška zoper javni red ali javno varnost ali nevarnost, ki jo predstavlja zadevna oseba, ob ustreznem upoštevanju trajanja prebivanja in povezav z državo prebivališča.

2.    Odklonitev ⌦ Zavrnitev ⌫ iz odstavka 1 ne sme temeljiti na ekonomskih razlogih.

Člen 7

Pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas

1.    Za pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas državljan tretje države vloži vlogo pri pristojnih organih države članice, v kateri prebiva. Vlogi je treba priložiti listinske dokaze, ki jih določi nacionalna zakonodaja, da izpolnjuje pogoje, določene v členih 4 in 5, ter po potrebi veljavno potno listino ali njeno overjeno kopijo.

Dokazi iz prvega pododstavka lahko vključujejo tudi dokumente glede ustreznega prebivališča.

2.    Pristojni nacionalni organi prosilca pisno obvestijo o odločitvi čim prej, nikakor pa ne kasneje kot v šestih mesecih po datumu predložitve ⌦ popolne ⌫ vloge. Državljana tretje države se o vsaki takšni odločitvi obvesti skladno s postopki obveščanja po ustrezni nacionalni zakonodaji.

V izjemnih okoliščinah, povezanih z zapletenostjo preverjanja vloge, se lahko rok iz prvega pododstavka podaljša.

⇩ novo

Kadar so predloženi dokumenti ali zagotovljene informacije v podporo vlogi pomanjkljivi ali nepopolni, pristojni organi obvestijo prosilca o dodatnih zahtevanih dokumentih ali informacijah in določijo razumen rok za njihovo predložitev ali zagotovitev. Obdobje iz prvega pododstavka se prekine, dokler organi ne prejmejo dodatnih zahtevanih dokumentov ali informacij. Če dodatni zahtevani dokumenti ali informacije niso predloženi v navedenem roku, se lahko vloga zavrne.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

Poleg tega je treba prizadeto osebo ⌦ Zadevno osebo je treba ⌫ podučiti o njenih pravicah in obveznostih po tej direktivi.

Vse posledice tega, da do konca obdobja, predvidenega v tem predpisu ⌦ tej določbi ⌫ , ni sprejeta nobena odločitev, določi nacionalna zakonodaja ustrezne države članice.

3.    Če so izpolnjeni pogoji iz členov 4 in 5 in posameznik ne pomeni grožnje v smislu člena 6, zadevna država članica državljanu tretje države podeli status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas.

⇩ novo

4.    Če vloga za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas zadeva državljana tretje države, ki ima nacionalno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala ista država članica v skladu s členom 14, ta država članica od prosilca ne zahteva, da predloži dokazila o pogojih iz člena 5(1) in (2), če je bilo izpolnjevanje teh pogojev že preverjeno v okviru prošnje za nacionalno dovoljenje za prebivanje.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

Člen 8

Dovoljenje ⌦ EU ⌫ za prebivanje ES rezidenta za daljši čas

1.    Ob upoštevanju člena 9 je status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas stalen.

2.    Države članice rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas izdajo dovoljenje ⌦ EU ⌫ za prebivanje ES rezidenta za daljši čas. Dovoljenje je veljavno vsaj pet let; ob poteku se avtomatsko podaljša, in sicer na podlagi vloge, če se ta zahteva.

3.    Dovoljenje ⌦ EU ⌫ za prebivanje ES rezidenta za daljši čas se lahko izda kot nalepka ali kot poseben dokument.Izda se ⌦ izda ⌫ skladno s predpisi in standardnim vzorcem, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav 39 . V rubriki „Vrsta dovoljenja“ države članice vpišejo „rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas – ES“.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 4 (prilagojeno)

4.    Kadar država članica izda dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas državljanu tretje države, ki mu je priznala mednarodno zaščito, v tem dovoljenju EU za prebivanje rezidenta za daljši čas v rubriko „Opombe“ vnese: „Mednarodna zaščita priznana v [država članica] dne [datum]“.

5.    Kadar dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas izda druga država članica državljanu tretje države, ki že ima dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas ⌦ katere od ⌫ druge države članice z opombo v skladu z odstavkom 4, ⌦ druga ⌫ država članica vnese isto opombo v dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas ⌦ , ki ga izda ⌫ .

Preden druga država članica vnese opombo v skladu z odstavkom 4, od države članice, navedene v tej opombi, zahteva, naj posreduje informacije o tem, ali je rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas še upravičenec do mednarodne zaščite. Država članica, navedena v opombi, odgovori ⌦ najpozneje ⌫ v enem mesecu po prejemu zahteve za informacije. Če je bila mednarodna zaščita odvzeta s pravnomočno odločitvijo, druga država članica ne vnese te opombe.

6.    Kadar je bila v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti ali nacionalno zakonodajo odgovornost za mednarodno zaščito rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas po izdaji dovoljenja EU za prebivanje rezidenta za daljši čas iz odstavka 5 prenesena v drugo državo članico, druga država članica v treh mesecih po prenosu ustrezno spremeni opombo iz odstavka 4.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 9

Odvzem ali izguba statusa

1.    V naslednjih primerih rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas nimajo več pravice obdržati statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas:

(a)če se odkrije, da je bil status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas pridobljen z goljufijo;

(b)če je sprejet ukrep izgona ⌦ sprejeta odločitev o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ pod pogoji, predvidenimi v členu 1312;

(c)v primeru odsotnosti z ozemlja Skupnosti ⌦ Unije ⌫ za obdobje 12 ⇨ 24 ⇦ zaporednih mesecev.

2.    Z odstopanjem od odstavka 1, ⌦ točka ⌫ (c), lahko države članice predvidijo, da odsotnost ⌦ iz posebnih ali izjemnih razlogov ⌫ nad 12 ⇨ 24 ⇦ zaporednih mesecev ali posebni ali izjemni razlogi nimajo za posledico odvzema ali izgube statusa.

3.    Države članice lahko predvidijo, da rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas nima več pravice ohraniti svojega statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v primerih, ko ogroža javni red, glede na resnost prekrška, ki ga je zakrivil, vendar pa takšno ogrožanje ni razlog za izgon ⌦ prenehanje njegovega zakonitega prebivanja ⌫ v smislu člena 1312.

43a.    Države članice lahko status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas državljana tretje države odvzamejo, če je bila mednarodna zaščita preklicana, odpravljena ⌦ odvzeta ⌫ ali je bilo podaljšanje zavrnjeno, kakor je določeno v členih 14(3) in 19(3) Direktive 2004/83/ES 2011/95/EU, če je bil status rezidenta za daljši čas pridobljen na podlagi mednarodne zaščite.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

54.    Rezident za daljši čas, ki je prebival v ⌦ kateri ⌫ drugi državi članici skladno s poglavjem III, nima več pravice obdržati statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, pridobljenega v prvi državi ⌦ članici ⌫ , ko mu je ta status skladno s členom 2623 podeljen v ⌦ kateri ⌫ drugi državi članici.

V vsakem primeru pa posameznik po šestih letih odsotnosti z ozemlja države članice, ki mu je podelila status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, nima več pravice obdržati svojega statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v tej državi članici.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko zadevna država članica predvidi, da rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas zaradi posebnih razlogov obdrži svoj status v tej državi tudi v primerih, ko je odsoten dalj kot šest let.

⇩ novo

Zadevne države članice si lahko izmenjujejo informacije za namene preverjanja izgube ali odvzema statusa v skladu s primeri iz tega odstavka.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

65.    V zvezi s primeri iz odstavka 1, ⌦ točka ⌫ (c), in odstavka 4 države članice, ki so podelile status, predvidijo poenostavljen postopek za ponovno pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas.

Omenjeni postopek se uporablja zlasti za posameznike, ki so prebivali v drugi državi članici zaradi študija.

Pogoje in postopek za ponovno pridobitev statusa rezidenta za daljši čas določa nacionalna zakonodaja.

⇩ novo

Države članice se lahko v navedenih primerih odločijo, da ne bodo zahtevale izpolnjevanja pogojev iz člena 4(1) in člena 5(1).

Države članice od državljanov tretjih držav, ki zaprosijo za ponovno pridobitev statusa rezidenta EU za daljši čas, ne zahtevajo izpolnjevanja pogojev za integracijo.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

76.    Potek dovoljenja ⌦ EU ⌫ za prebivanje ES rezidenta za daljši čas v nobenem primeru ne povzroči odvzema ali izgube statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas.

87.    Če odvzem ali izguba statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas ne vodi do odstranitve ⌦ prenehanja zakonitega prebivanja ⌫ , država članica temu posamezniku dovoli, da ostane na njenem ozemlju, če izpolnjuje pogoje, predvidene v nacionalni zakonodaji, in/ali ne ogroža javnega reda ali javne varnosti.

Člen 10

Postopkovna jamstva

1.    Za vsako odločitev o zavrnitvi vloge za status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas in odvzem tega statusa je treba navesti razloge. Državljana tretje države se o vsaki takšni odločitvi obvesti skladno s postopki obveščanja po ustrezni nacionalni zakonodaji. Obvestilo opredeljuje postopke sodnega varstva, ki so na voljo, in rok, v katerem lahko ukrepa.

2.    Če se vloga za status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas zavrne ali se ta status odvzame ali izgubi ali dovoljenje za prebivanje ni obnovljeno ⌦ podaljšano ⌫ , ima prizadeti ⌦ zadevni ⌫ posameznik pravico do pravnega izpodbijanja v zadevni državi članici.

⇩ novo

3.    Če države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, imetnikom dovoljenj EU za prebivanje za daljši čas in prosilcem zanje zagotovijo enake postopkovne zaščitne ukrepe, kot so določeni v okviru njihovih nacionalnih shem, kadar so postopkovni zaščitni ukrepi v okviru nacionalnih shem ugodnejši od tistih iz tega člena, odstavka 1 in 2, ter tistih iz člena 7(2).

Člen 11

Pristojbine

Države članice lahko zahtevajo plačilo pristojbin za obravnavanje vlog v skladu s to direktivo. Višina pristojbin, ki jih naloži država članica za obravnavanje vlog, ne sme biti nesorazmerna ali pretirana.

Če države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, od prosilcev za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas ne zahtevajo plačila višjih pristojbin, kot so pristojbine za prosilce za nacionalna dovoljenja za prebivanje.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1211

Enaka obravnava

1.    Rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas se obravnavajo enako kot državljani glede:

(a)dostopa do zaposlitve in samozaposlitve, pod pogojem, da te dejavnosti nimajo za posledico niti občasne vključenosti v izvajanje javnih pooblastil, ter pogojev zaposlovanja in delovnih pogojev, vključno s pogoji za odpuščanje in plačilo;

(b)izobraževanja in poklicnega usposabljanja, vključno s štipendijami za študij skladno z nacionalno zakonodajo;

(c)priznavanja poklicnih diplom, spričeval in drugih kvalifikacij skladno z ustreznimi nacionalnimi postopki;

(d)⇨ področij ⇦ socialnega ⌦ varnosti ⌫ zavarovanja ⇨iz člena 3 Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ⇦ , socialne pomoči in socialnega varstva, kot določa nacionalna zakonodaja;

(e)davčnih ugodnosti;

(f)dostopa do blaga in storitev ter dobav blaga in opravljanja storitev, dostopnih javnosti, ⇨ vključno z dostopom do zasebne nastanitve, ⇦ ter postopkov za pridobitev ⇨ javne ⇦ nastanitve;

(g)svobode združevanja in pripadnosti ter članstva v organizacijah, ki zastopajo delavce ali delodajalce, ali v katerih koli organizacijah, katerih člani opravljajo poseben poklic, vključno s koristmi, ki jih zagotavljajo te organizacije, ne da bi s tem posegali v nacionalne predpise o javnem redu in javni varnosti;

(h)prostega dostopa do celotnega ozemlja zadevne države članice v mejah, ki jih določa nacionalna zakonodaja zaradi varnosti.

2.    V zvezi z določbami odstavka 1, točke (b), (d), (e), (f) in (g), lahko država članica omeji enako obravnavo na primere, ko ima rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas ali član družine, za katerega terja koristi, stalno ali običajno prebivališče na ozemlju zadevne države članice.

3.    Države članice lahko omejijo enako obravnavo, kot so je deležni državljani, v naslednjih primerih:

(a)države članice lahko ohranijo omejitve glede dostopa do zaposlitve ali samozaposlitve v primerih, v katerih so te dejavnosti v skladu z obstoječo nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Skupnosti ⌦ Unije ⌫ pridržane za ⇨ lastne ⇦ državljane držav ⇨ ali državljane ⇦ EU ali EGP;

(b)države članice za dostop do izobraževanja in usposabljanja lahko zahtevajo dokazilo o ustreznem znanju jezika. Za dostop do univerze se lahko zahteva posebna predizobrazba.

4.  Države članice lahko omejijo enako obravnavo v zvezi s socialno pomočjo in socialnim varstvom na osnovne prejemke.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 6

44 a.    Kar zadeva državo članico, ki je priznala mednarodno zaščito, odstavka 3 in 4 ne posegata v Direktivo 2004/83/ES 2011/95/EU.

⇩ novo

5.    Rezidenti EU za daljši čas, ki se preselijo v tretjo državo, ali njihovi preživeli, ki prebivajo v tretji državi in ki jim gredo pravice iz položaja rezidenta EU za daljši čas, prejmejo v zvezi s starostjo, invalidnostjo in smrtjo zakonske pokojnine, osnovane na predhodni zaposlitvi rezidenta EU za daljši čas in pridobljene v skladu z zakonodajo, na katero se sklicuje člen 3 Uredbe (ES) št. 883/2004, in sicer pod enakimi pogoji in po enakih stopnjah kot državljani zadevnih držav članic, kadar se preselijo v tretjo državo.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

56.    Države članice se lahko odločijo, da na področjih iz odstavka 1 omogočijo dostop do dodatnih prejemkov.

Države članice se lahko tudi odločijo, da bodo zagotovile enako obravnavo na področjih, ki niso zajeta v odstavku ⌦ z odstavkom ⌫ 1.

⇩ novo

7.    Če države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, imetnikom dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas zagotovijo enake pravice do enake obravnave, kot jih imajo imetniki nacionalnih dovoljenj za prebivanje, kadar so take pravice do enake obravnave ugodnejše od tistih iz tega člena.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

Člen 1312

Zaščita pred izgonom ⌦ odločitvami o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ 

1.    Države članice lahko sprejmejo sklep o izgonu ⌦ odločitev o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas samo, če predstavlja dejansko in dovolj resno grožnjo za javni red in javno varnost.

2.    Sklep ⌦ Odločitev ⌫ iz odstavka 1 ne sme temeljiti na ekonomskih razlogih.

3.    Pred sprejetjem sklepa o izgonu ⌦ odločitve o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas morajo države članice upoštevati naslednje dejavnike:

(a)⌦ trajanje ⌫ dolžino prebivanja na njihovem ozemlju;

(b)starost zadevnega posameznika;

(c)posledice za posameznika in družinske člane;

(d)povezanost z državo prebivanja ali nepovezanost z matično državo.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 7(a) (prilagojeno)

3a4.    Kadar se država članica odloči izgnati ⌦ o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, katerega dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas vsebuje opombo v skladu s členom 8(4), državo članico, navedeno v tej opombi, zaprosi za potrditev, ali je zadevna oseba v tej državi še vedno upravičena do mednarodne zaščite. Država članica, navedena v opombi, odgovori najpozneje v enem mesecu po prejemu zahteve za informacije.

3b5.    Če je rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas v državi članici, ki je navedena v opombi, še vedno upravičen do mednarodne zaščite, se ga izžene ⌦ od njega zahteva, da v skladu s členom 6(2) Direktive 2008/115/ES odide ⌫ v to državo članico, ki upravičenca skupaj z njegovimi družinskimi člani brez poseganja v zakonodajo Unije ali nacionalno zakonodajo, ki se uporablja, ter brez poseganja v načelo enotnosti družine nemudoma ponovno sprejme brez formalnosti.

3c6.    Z odstopanjem od odstavka 3b 5 država članica, ki se je odločila izgnati ⌦ je sprejela odločitev o prenehanju zakonitega prebivanja ⌫ rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi ohrani pravico, da rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas odstrani ⌦ vrne ⌫ v drugo državo, ki ni država članica, ki mu je priznala mednarodno zaščito, kadar rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas izpolnjuje pogoje iz člena 21(2) Direktive 2004/83/ES 2011/95/EU.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

47.    Če je sprejeta sklep o izgonu ⌦ odločitev o prenehanju zakonitega prebivanja rezidenta EU za daljši čas ⌫, mora biti rezidentu ⌦ EU ⌫ za daljši čas na voljo postopek sodnega varstva v zadevni državi članici.

58.    Rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas brez ustreznih sredstev se zagotovi pravna pomoč pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane države, v kateri prebivajo.

 🡻 2011/51/EU člen 1, točka 7(b)

69.    Ta člen ne posega v člen 21(1) Direktive 2004/83/ES 2011/95/EU.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1413

Ugodnejši nacionalni predpisi ⌦ Stalna ali neomejena nacionalna dovoljenja za prebivanje ⌫

⇨ Ta direktiva ne posega v pravico držav članic, da izdajajo ⇦ Države članice lahko izdajo stalna ali neomejena dovoljenja ⌦ za prebivanje ⌫ ⇨ , ki niso dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas, izdana v skladu s to direktivo ⇦ pod milejšimi pogoji, kot so predpisani s to direktivo. Takšna dovoljenja za prebivanje ne dajejo pravice do prebivanja v ⌦ kateri ⌫ drugi državi članici, kot je predvideno v Poglavju III te direktive.

⇩ novo

Člen 15 
Družinski člani 

1.    Otroci rezidenta EU za daljši čas, rojeni ali posvojeni na ozemlju države članice, ki je temu rezidentu izdala dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas, samodejno pridobijo status rezidenta EU za daljši čas, ne da bi zanje veljali pogoji iz členov 4 in 5. Rezident EU za daljši čas pri pristojnih organih države članice, v kateri prebiva, predloži vlogo za pridobitev dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas za svojega otroka.

2.    Z odstopanjem od člena 4(1), tretji pododstavek, in člena 7(2), prvi pododstavek, Direktive 2003/86/ES se pogoji in merila za integracijo iz teh členov lahko uporabljajo, vendar le po tem, ko je zadevnim osebam odobrena združitev družine.

3.    Z odstopanjem od člena 5(4), prvi pododstavek, Direktive 2003/86/ES se, kadar so pogoji za združitev družine izpolnjeni, odločitev sprejme in sporoči čim prej, najpozneje pa v 90 dneh po datumu predložitve prošnje za združitev družine. Pri tem se ustrezno uporabljata člen 7(2) in člen 10 te direktive.

4.    Z odstopanjem od člena 14(2) Direktive 2003/86/ES države članice ne preverjajo razmer na svojem trgu dela.

5.    Če države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, družinskim članom imetnikov dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas zagotovijo enake pravice, kot jih imajo družinski člani imetnikov nacionalnih dovoljenj za prebivanje, kadar so take pravice ugodnejše od tistih iz odstavkov 1 do 4 tega člena.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

POGLAVJE III    

PREBIVANJE V DRUGIH DRŽAVIAH ČLANICIAH

Člen 1614

Načelo

1.    Rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas pridobi pravico do prebivanja na ozemlju druge države članice, kot mu je izdala status rezidenta za daljši čas, za obdobje nad tri mesece, če so izpolnjeni pogoji, našteti v tem poglavju.

2.    Rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas lahko prebiva v drugi državi članici zaradi:

(a)opravljanja gospodarske dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba;

(b)študija ali poklicnega usposabljanja;

(c)drugih namenov.

3.    V primerih gospodarskih dejavnosti kot zaposlena ali samozaposlena oseba, omenjenih v odstavku 2(a), lahko države članice proučijo položaj na svojem trgu dela ter uporabijo svoje nacionalne postopke v zvezi z zahtevami za zasedbo delovnega mesta oziroma opravljanje teh dejavnosti.

Iz razlogov v zvezi s politiko trga dela lahko države članice dajo prednost državljanom Unije, državljanom tretjih držav, če tako določa zakonodaja Skupnosti, ter državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo in prejemajo nadomestilo za brezposelnost v zadevni državi članici.

4.    Z odstopanjem od določb odstavka 1 lahko države članice omejijo skupno število oseb, ki jim pripada pravica do prebivanja, če so te omejitve za sprejetje državljanov tretjih držav že določene v obstoječi zakonodaji ob času sprejetja te direktive.

53.    To poglavje se ne nanaša na prebivanje rezidentov za daljši čas na ozemlju držav članic:

(a)kot zaposlenih delavcev, ki jih tja napoti izvajalec storitev zaradi čezmejnega izvajanja storitev;

(b)kot izvajalcev čezmejnih storitev.

Države članice lahko skladno z nacionalno zakonodajo določijo pogoje, pod katerimi lahko rezidenti za daljši čas, ki se želijo preseliti v drugo državo članico zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti kot sezonski delavci, prebivajo v tej državi članici. Za čezmejne delavce lahko prav tako veljajo posebne določbe nacionalne zakonodaje.

64.    To poglavje ne posega v ustrezno zakonodajo Skupnosti ⌦ Unije ⌫ o socialni varnosti v zvezi z državljani tretjih držav.

Člen 1715

Pogoji za pPrebivanje v drugi državi članici

1.    Čim prej, vendar najkasneje tri mesece po vstopu na ozemlje druge države članice, mora rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas pri pristojnih organih te države članice zaprositi za dovoljenje za prebivanje.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Države članice lahko dopustijo, da rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas pri pristojnih organih druge države članice vloži vlogo za dovoljenje za prebivanje, še ko prebiva na ozemlju prve države članice.

2.    Države članice od zadevnih oseb lahko zahtevajo, da predložijo dokaze, da imajo:

(a)stalne in redne vire, ⇨ vključno s tistimi, ki jih da na voljo tretja oseba, ⇦ ki zadostujejo za njihovo vzdrževanje in vzdrževanje njihovih družinskih članov, ne da bi prejemali socialno pomoč zadevne države članice. Za vsako od kategorij iz člena 1416(2) države članice ovrednotijo te vire glede na njihovo naravo in rednost ter lahko upoštevajo raven minimalnih plač in pokojnin;

(b)zdravstveno zavarovanje za vse vrste tveganj v drugi državi članici, ki so običajno krita za njihove lastne državljane v zadevni državi članici.

3.    Države članice lahko od državljanov tretjih držav zahtevajo, da izpolnjujejo ukrepe za integracijo v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo.

Ta pogoj se ne uporablja, če se je od zadevnih državljanov tretjih držav v skladu z določbami člena 5(2) zahtevalo, da za pridobitev statusa rezidentov za daljši čas izpolnjujejo pogoje za integracijo.

Brez poseganja v drugi pododstavek se od zadevnih oseb lahko zahteva, da obiskujejo jezikovne tečaje.

4.    Vlogi se priložijo listinski dokazi, ki jih določi nacionalna zakonodaja, da zadevne osebe izpolnjujejo ustrezne pogoje, ter njihovo dovoljenje za prebivanje rezidenta za daljši čas in veljavna potna listina ali njihova overjena kopija.

Dokazi iz prvega pododstavka lahko vključujejo tudi dokumente glede ustreznega prebivališča.

Zlasti:

(a)v primeru opravljanja gospodarske dejavnosti lahko druga država članica od zadevnih oseb zahteva, da predložijo dokazila:

(i)če so zaposleni, da imajo pogodbo o zaposlitvi, izjavo delodajalca o zaposlitvi ali ponudbo za pogodbo o zaposlitvi pod pogoji, predpisanimi z nacionalno zakonodajo. Države članice določijo, katera od omenjenih oblik dokazil se zahteva;

(ii)če so samozaposleni, da imajo ustrezna sredstva, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo potrebna za opravljanje gospodarske dejavnosti v tem statusu, in predložijo ustrezne dokumente in dovoljenja;

(b)v primeru študija ali poklicnega usposabljanja lahko druga država članica od zadevnih oseb zahteva, da predložijo dokazila o vpisu v priznan zavod zaradi študija ali poklicnega usposabljanja.

⇩ novo

Kar zadeva opravljanje gospodarske dejavnosti v reguliranem poklicu, kot je opredeljen v členu 3(1), točka (a), Direktive 2005/36/ES, so rezidenti EU za daljši čas pri predložitvi vloge za dovoljenje za prebivanje v drugi državi članici deležni enake obravnave kot državljani Unije v zvezi s priznavanjem poklicnih kvalifikacij v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, ki se uporablja.

5.    Imetniku dovoljenja EU za prebivanje za daljši čas se dovoli začetek opravljanja dela ali študija v drugi državi članici najpozneje 30 dni po datumu predložitve popolne vloge.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 1816

⌦ Prebivanje v drugi državi članici za ⌫ Ddružinskei članei

1.    Če rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas uveljavlja svojo pravico do prebivanja v drugi državi članici in če je bila družina že osnovana v prvi državi članici, imajo člani njegove/njene družine, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 4(1) Direktive 2003/86/ES, pravico, da spremljajo rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas ali se mu pridružijo.

2.    Če ⌦ rezident EU ⌫ za daljši čas uveljavlja svojo pravico do prebivanja v drugi državi članici in če je bila družina že osnovana v prvi državi članici, lahko člani njegove/njene družine, ki niso navedeni v členu 4(1) Direktive 2003/86/ES, dobijo pravico, da spremljajo rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas ali se mu pridružijo.

3.    Glede predložitve vloge za dovoljenje za prebivanje se uporabljajo določbe člena 1517(1).

4.    Druga država članica lahko od zadevnih družinskih članov zahteva, da z vlogo za dovoljenje za prebivanje predložijo:

(a)svoje dovoljenje ⌦ EU ⌫ za prebivanje ES rezidenta za daljši čas ali dovoljenje za prebivanje in veljavno potno listino ali njihovo overjeno kopijo;

(b)dokazila, da so prebivali kot člani družine rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v prvi državi članici;

(c)dokazila, da imajo stalne in redne vire, ⇨ vključno s tistimi, ki jih da na voljo tretja oseba, ⇦ ki zadostujejo za njihovo preživljanje brez prejemanja socialne pomoči zadevne države članice, ali da ima zanje te vire in zavarovanje rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas ter zdravstveno zavarovanje za vsa tveganja v drugi državi članici. Države članice te vire ovrednotijo glede na njihovo naravo in rednost ter lahko upoštevajo raven minimalnih plač in pokojnin.

5.    Če družina še ni obstojala ⌦ bila osnovana ⌫ v prvi državi članici, se uporablja Direktiva 2003/86/ES.

Člen 1917

Javni red in javna varnost

1.    Države članice lahko odklonijo ⌦ zavrnejo ⌫ vloge za odobritev prebivanja rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas ali njihovim družinskim članom, če taka oseba ogroža javni red ali javno varnost.

Ob sprejemanju ustreznega sklepa ⌦ odločitve ⌫ država članica upošteva resnost ali vrsto prekrška zoper javni red ali javno varnost, ki ga je zagrešil rezident za daljši čas ali član(-i) njegove/njene družine, ali nevarnost, ki jo predstavlja zadevna oseba.

2.    Sklep ⌦ Odločitev ⌫ iz odstavka 1 ne sme temeljiti na ekonomskih razlogih.

Člen 2018

Javno zdravje

1.    Države članice lahko odklonijo ⌦ zavrnejo ⌫ vloge za odobritev prebivanja rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas ali njihovim družinskim članom, če taka oseba ogroža javno zdravje ⌦ pomeni grožnjo javnemu zdravju ⌫ ⇨ , kot je opredeljena v členu 2, točka 21, Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 41 ⇦.

2.    Edine bolezni, ki lahko upravičijo odklonitev dovoljenja za vstop ali pravice do prebivanja na ozemlju druge države članice so bolezni, opredeljene z ustreznimi veljavnimi instrumenti Svetovne zdravstvene organizacije, ter druge nalezljive in kužne parazitne bolezni, za katere veljajo določbe za zaščito državljanov v državi gostiteljici. Države članice ne uvajajo novih strožjih omejitvenih določb ali prakse.

3.    Bolezni, ki so se jih nalezli po izdaji prvega dovoljenja za prebivanje v drugi državi članici, ne upravičujejo zavrnitve obnove dovoljenja ali izgona z ozemlja.

4.    Država članica lahko zahteva zdravniški pregled oseb, za katere se uporablja ta direktiva, da se potrdi, da nimajo nobene od bolezni iz odstavka 2. Takšni zdravniški pregledi, ki so lahko brezplačni, se ne opravljajo sistematično.

Člen 2119

Proučitev vlog in izdaja dovoljenj za prebivanje

1.    Pristojni nacionalni organi ⇨ sprejmejo odločitev o vlogi in prosilca o njej pisno obvestijo čim prej, najpozneje pa v 90 dneh ⇦ obdelajo vloge v štirih mesecih po datumu njihove vložitve ⌦ vloge ⌫ .

Če vlogi niso priloženi listinski dokazi, našteti v členih 15 17 in 1618, ali v izjemnih okoliščinah, povezanih z zapletenostjo proučitve vloge, se lahko rok iz prvega pododstavka podaljša za obdobje, ki ni daljše od treh mesecev ⇨ 30 dni ⇦. V teh primerih pristojni nacionalni organi o tem obvestijo prosilca.

2.    Če so izpolnjeni pogoji iz členov 14 16, 15 17 in 16 18, druga država članica ob upoštevanju določb o javnem redu, javni varnosti in javnem zdravju v členih 17 19 in 1820 izda rezidentu ⌦ EU ⌫ za daljši čas obnovljivo dovoljenje za prebivanje. To dovoljenje za prebivanje se na podlagi vloge, če se ta zahteva, ob poteku avtomatsko podaljša. Druga država članica prvo državo članico obvesti o svojemi sklepu ⌦ odločitvi ⌫ .

3.    Druga država članica izda članom družine rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas obnovljiva dovoljenja za prebivanje, veljavna za enako obdobje kot dovoljenje za prebivanje rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas.

⇩ novo

4.    Z odstopanjem od člena 15(1) Direktive 2003/86/ES se za namene izračuna trajanja prebivanja, ki se zahteva za pridobitev nevezanega dovoljenja za prebivanje, seštejejo obdobja prebivanja v različnih državah članicah. Države članice lahko zahtevajo dve leti zakonitega in neprekinjenega prebivanja na ozemlju države članice, v kateri se predloži vloga za nevezano dovoljenje za prebivanje, neposredno pred predložitvijo vloge za nevezano dovoljenje za prebivanje.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 8 (prilagojeno)

Člen 2219a

Spremembe dovoljenja EU za prebivanje rezidenta za daljši čas

1.    Kadar dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas vsebuje opombo v skladu s členom 8(4) in če je odgovornost za mednarodno zaščito rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v skladu z veljavnimi mednarodnimi instrumenti ali nacionalno zakonodajo prenesena na drugo državo članico, preden je ta država članica izdala dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas iz člena 8(5), druga država članica zaprosi državo članico, ki je izdala dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas, naj ustrezno spremeni to opombo.

2.    Kadar je rezidentu ⌦ EU ⌫ za daljši čas priznana mednarodna zaščita v drugi državi članici, preden je ta država članica izdala dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas iz člena 8(5), ta država članica zaprosi državo članico, ki je izdala dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas, naj ga spremeni, da se vnese opomba v skladu s členom 8(4).

3.    Na podlagi zahteve iz odstavkov 1 in 2 država članica, ki je izdala dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas, izda spremenjeno dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas najpozneje v treh mesecih po prejemu zahteve druge države članice.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Člen 2320

Postopkovna jamstva

1.    Za vsako zavrnitev vloge za dovoljenje za prebivanje se navedejo razlogi. Zadevnemu državljanu tretje države se sporočijo skladno s postopki obveščanja po ustrezni nacionalni zakonodaji. Obvestilo opredeljuje možne postopke sodnega varstva, ki so na voljo, in rok za ukrepanje.

Vse posledice tega, da do konca obdobja, omenjenega v členu 1921(1), ni sprejeta nobena odločitev, določi nacionalna zakonodaja ustrezne države članice.

2.    Če se vloga za dovoljenje za prebivanje zavrne ali dovoljenje za prebivanje ni ⌦ podaljšano ⌫ obnovljeno ali je odvzeto, ima prizadeti ⌦ zadevni ⌫ posameznik pravico do pravnega izpodbijanja v zadevni državi članici.

Člen 2421

Obravnava, zagotovljena v drugi državi članici

1.    Takoj ko v drugi državi članici prejmejo dovoljenje za prebivanje, predvideno v členu 19 21, so rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas ⇨ in njihovi družinski člani ⇦ v tej državi članici deležni enake obravnave na področjih in pod pogoji, omenjenimi v členu 1112.

2.    Rezidenti ⌦ EU ⌫ za daljši čas ⇨ in njihovi družinski člani ⇦ imajo dostop do trga dela skladno z določbami odstavkaom 1.

Države članice lahko skladno s pogoji, določenimi z nacionalno zakonodajo, in za največ 12 mesecev predvidijo, da imajo osebe iz člena 14(2)(a) omejen dostop do zaposlitvenih dejavnosti, ki so drugačne od tistih, za katere so dobile dovoljenje za prebivanje.

⇩ novo

Države članice lahko določijo, da morajo rezidenti EU za daljši čas in njihovi družinski člani, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, pristojnim organom sporočiti vsako spremembo delodajalca ali gospodarske dejavnosti. Taka zahteva ne vpliva na pravico zadevnih oseb, da začnejo opravljati in da opravljajo novo dejavnost.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Države članice lahko skladno z nacionalno zakonodajo določijo pogoje, pod katerimi imajo lahko osebe iz člena 1416(2), ⌦ točka ⌫ (b) ali (c), ⇨ in njihovi družinski člani ⇦ dostop do dejavnosti kot zaposlene ali samozaposlene osebe.

3.    Takoj ko prejmejo dovoljenje za prebivanje, predvideno s členom 19, v drugi državi članici, člani družine rezidenta za daljši čas v tej državi članici uživajo pravice, naštete v členu 14 Direktive 2003/86/ES.

Člen 2522

Odvzem dovoljenja za prebivanje in obveznost ponovnega sprejema

1.    Dokler državljan tretje države ne pridobi statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas, lahko druga država članica odkloni obnovitev ⌦ zavrne podaljšanje ⌫ dovoljenja za prebivanje ali ga odkloni ⌦ odvzame ⌫ ter skladno s postopki, predvidenimi v nacionalni zakonodaji, vključno s postopki za odstranitev, zadevno osebo in njene družinske člane obveže, da zapustijo njeno ozemlje v naslednjih primerih:

   (a)    zaradi javnega reda ali javne varnosti, kot je opredeljeno ⌦ navedeno ⌫ v členu 1719;

   (b)    če niso več izpolnjeni pogoji iz členov 1416, 1517 in 1618;.

(c)če državljan tretje države v zadevni državi članici ne prebiva zakonito.

2.    Če druga država članica sprejme enega od ukrepov iz odstavka 1, ⇨ zahteva, da zadevna oseba in njeni družinski člani v skladu s členom 6(2) Direktive 2008/115/ES odidejo na ozemlje prve države članice. ⇦ pPrva država članica rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas in njegove/njene družinske člane nemudoma ponovno sprejme brez formalnosti. Druga država članica prvo državo članico obvesti o ⇨ uporabi postopka iz člena 6(2) Direktive 2008/115/ES ⇦ svojem sklepu.

3.    Dokler državljan tretje države ne prejme statusa rezidenta za daljši čas in brez poseganja v obveznosti do ponovnega sprejema iz odstavka 2, lahko druga država članica zaradi javnega reda in javne varnosti sprejme sklep o odstranitvi državljana tretje države z ozemlja Unije skladno z jamstvi iz člena 12.

V takih primerih se druga država članica pri sprejemanju omenjenega sklepa posvetuje s prvo državo članico.

Če druga država članica sprejme sklep o odstranitvi državljana tretje države, sprejme ustrezne ukrepe za njegovo učinkovito izvedbo. V takih primerih druga država članica prvi državi članici zagotovi ustrezne informacije o izvajanju sklepa o odstranitvi.

🡻 2011/51/EU člen 1, točka 9 (prilagojeno)

⇨ novo

33a.    Razen če je bila medtem mednarodna zaščita odvzeta ali je bila oseba uvrščena v eno od kategorij, določenih v členu 21(2) Direktive 2004/83/ES 2011/95/EU, se odstavek 3 tega člena ne uporablja za ⇨ druga država članica ne vrne ⇦ državljaneov tretjih držav, katerih dovoljenje EU za prebivanje rezidenta za daljši čas, ki ga je izdala prva država članica, vsebuje opombo v skladu s členom 8(4) te direktive.

Ta odstavek ne posega v člen 21(1) Direktive 2004/83/ES2011/95/EU.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

4.    V primerih iz odstavka 1(b) in (c) sklep o odstranitvi ne sme biti povezan s stalno prepovedjo prebivanja.

45.    Obveznost ponovnega sprejema iz odstavka 2 ne vpliva na možnost, da se rezident ⌦ EU ⌫ za daljši čas in člani njegove/njene družine preselijo v tretjo državo članico.

Člen 2623

Pridobitev statusa rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v drugi državi članici

1.    Na podlagi vloge druga država članica rezidentom ⌦ EU ⌫ za daljši čas podeli status iz člena 7 ob upoštevanju določb členov 3, 4, 5 in 6. Druga država članica svojo sklep ⌦ odločitev ⌫ sporoči prvi državi članici.

⇩ novo

2.    Z odstopanjem od člena 4(1) in (3) druga država članica podeli status rezidenta EU za daljši čas državljanom tretjih držav, ki so po pridobitvi pravice do prebivanja v skladu s tem poglavjem zakonito in neprekinjeno prebivali na njenem ozemlju tri leta neposredno pred predložitvijo ustrezne vloge.

3.    Druga država članica pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja na njenem ozemlju rezidentom EU za daljši čas, razen delavcem in samozaposlenim osebam, in njihovim družinskim članom ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči ali pomoči za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega štipendije ali študentska posojila.

Druga država članica se lahko odloči, da rezidentom EU za daljši čas podeli pravico do takšne pomoči pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja, če zagotavlja enako obravnavo državljanom Unije, ki uveljavljajo pravice do prostega gibanja v skladu z Direktivo 2004/38/ES ali členom 21 PDEU, razen delavcev, samozaposlenih oseb ali oseb, ki ohranijo tak status, in njihovim družinskim članom ter državljanom tretjih držav, ki imajo pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije, razen delavcev, samozaposlenih oseb ali oseb, ki ohranijo tak status, na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani, in njihovim družinskim članom.

4.    Z odstopanjem od člena 13(2) in samo pred dopolnitvijo obdobja petih let zakonitega in neprekinjenega prebivanja na njenem ozemlju lahko druga država članica sprejme odločitev o prenehanju zakonitega prebivanja rezidenta EU za daljši čas, ki je prenehal opravljati dejavnost kot zaposlena ali samozaposlena oseba, če nima zadostnih virov zase in za svoje družinske člane niti celovitega zdravstvenega zavarovanja, da ne bi postal nesorazmerno breme za njen sistem socialne pomoči.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

25.    Postopki, določeni v členu 7, se uporabljajo za predložitev in proučitev vlog za status rezidenta ⌦ EU ⌫ za daljši čas v drugi državi članici. Za izdajo dovoljenj za prebivanje se uporablja člen 8. Če se vloga zavrne, se uporabljajo postopkovna jamstva, predvidena s členom 10.

POGLAVJE IV    

KONČNE DOLOČBE

⇩ novo

Člen 27
Dostop do informacij 

1.    Države članice prosilcem za dovoljenje EU za prebivanje za daljši čas omogočijo preprost dostop do informacij

(a)o listinskih dokazih, potrebnih za vlogo;

(b)o pogojih za pridobitev statusa in prebivanje, ki se uporabljajo za državljane tretjih držav in njihove družinske člane, vključno z njihovimi pravicami in obveznostmi ter postopkovnimi zaščitnimi ukrepi.

2.    Kadar države članice izdajajo nacionalna dovoljenja za prebivanje v skladu s členom 14, zagotovijo enak dostop do informacij o dovoljenju EU za prebivanje za daljši čas kot do informacij o takih nacionalnih dovoljenjih za prebivanje.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

Člen 2824

Klavzula o poročanju in preverjanju

Komisija občasno, prvič pa najkasneje do 23. januarja 2011 ⌦ [dve leti po koncu obdobja prenosa] ⌫ , Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o uporabi te direktive v državah članicah in predlaga ⌦ morebitne spremembe, ki se ji zdijo ⌫ potrebne dopolnitve. Ti predlogi za ⌦ spremembe, kadar bodo potrebni, ⌫ dopolnitve se bodo nanašali predvsem na člene 4, 5, 9, 11 in 12 in Poglavje III.

⇩ novo

Komisija v navedenem poročilu posebej oceni učinke zahtevanega obdobja prebivanja iz člena 4(1) na integracijo državljanov tretjih držav, vključno z morebitnimi koristmi skrajšanja tega obdobja, pri čemer med drugim upošteva različne dejavnike, pomembne za integracijo državljanov tretjih držav v državah članicah.

 🡻 2011/51/EU člen 1, točka 10

⇨ novo

Člen 2925

Kontaktne točke

Države članice določijo kontaktne točke, odgovorne za sprejem in prenos informacij ter dokumentov iz členov 8, ⇨ 9, ⇦ 1213, 1921, 19a22, 22 25 in 23 26.

🡻 2003/109/ES (prilagojeno)

⇨ novo

Države članice zagotovijo ustrezno sodelovanje pri izmenjavi informacij in dokumentacije, omenjene v prvem odstavku.

Člen 3026

Prenos

1.    Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s ⌦ členom 1, točka (b), členom 4(1) do (3) in (5), členom 5(2) in (4), členom 7(1), (2) in (4), členom 8(3), členom 9(1), točka (c), (2), (5) in (6), členom 10(3), členom 11, členom 12(1), točki (d) in (f), (2), (5) in (7), členom 13, členom 14, členom 15, členom 16(1), členom 17(1), (2), (4) in (5), členom 18(1), členom 20, členom 21(1) in (4), členom 24, členom 25(1), (2) in (3), členom 26(2) do (4), členom 27, členom 28 in členom 29, ⌫  to direktivo, najpozneje do 23. januarja 2006 ⇨ […] ⇦. O tem takoj obvestijo Komisijoi ⌦ takoj sporočijo besedilo teh predpisov ⌫.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. ⌦ Vključijo tudi izjavo, da se v veljavnih zakonih in drugih predpisih sklici na direktivo, razveljavljeno s to direktivo, štejejo kot sklici na to direktivo. ⌫  Način sklicevanje določijo države članice. ⌦ Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice. ⌫

⌦ 2.    Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. ⌫

⌦ Člen 31 ⌫

⌦ Razveljavitev ⌫

⌦ Direktiva 2003/109/ES, kakor je bila spremenjena z direktivo iz dela A Priloge I, se razveljavi z učinkom od [dan po datumu, določenem v prvem pododstavku člena 30(1) te direktive] brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo iz dela B Priloge I. ⌫

⌦ Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II. ⌫

Člen 3227

Začetek veljavnosti ⌦ in uporaba ⌫

Ta direktiva začne veljati ⌦ dvajseti dan po ⌫ z dnem objavei v Uradnem listu Evropske unije.

⌦ Člen 1, točka (a), člen 3, člen 4(4) in (6), člen 5(1) in (2), člen 6, člen 7(3), člen 8(2) in (4) do (6), člen 9(1), točki (a) in (b), (2) do (4), (7) in (8), člen 10(1) in (2), člen 12(1), točke (a) do (c) in (e) do (h), (3), (5) in (7), člen 13(1) in (3) do (9), člen 16(2) do (4), člen 17(2) in (3), člen 18(2) do (5), člen 19, člen 20, člen 21(2) in (3), člen 22, člen 23, člen 25(3) in (4), člen 26(1) in (3) se uporabljajo od [dan po datumu iz prvega pododstavka člena 30(1) ...]. ⌫

Člen 3328

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice v skladu s ⌦ Pogodbama ⌫ Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju,

(1)     COM(2020) 609 final .

(2)    COM(2022) 655.

(3)    COM(2022) 657.

(4)     https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Migration_and_migrant_population_statistics#Migrant_population:_23_million_non-EU_citizens_living_in_the_EU_on_1_January_2020  

(5)     http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=migr_reslong&lang=en  

(6)    Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L 16, 23.1.2004, str. 44).

(7)     https://ec.europa.eu/home-affairs/what-we-do/policies/legal-migration/fitness-check_en#:~:text

(8)    Prvo poročilo o izvajanju ( COM(2011) 585 ) in drugo poročilo o izvajanju ( COM(2019) 161 ).

(9)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2021 o novih poteh za zakonite delovne migracije (2020/2010(INI)) .

(10)    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2021 s priporočili Komisiji o politiki in zakonodaji na področju zakonitega priseljevanja (2020/2255(INL)) .

(11)     COM(2020) 609 final .

(12)    Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L 155, 18.6.2009, str. 17), revidirana z Direktivo (EU) 2021/1883 z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, 28.10.2021, str. 1).

(13)    Direktiva 2011/98/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o enotnem postopku obravnavanja vloge za enotno dovoljenje za državljane tretjih držav za prebivanje in delo na ozemlju države članice ter o skupnem nizu pravic za delavce iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državi članici (UL L 343, 23.12.2011, str. 1). Prenovitev direktive o enotnem dovoljenju je tudi del svežnja o znanjih, spretnostih in talentih.

(14)    Direktiva (EU) 2016/801 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk au pair (UL L 132, 21.5.2016, str. 21).

(15)    Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).

(16)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(17)    Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(18)    COM(2020) 758 final.

(19)    COM(2020) 456 final.

(20)    COM(2020) 274 final.

(21)    Vendar noben ukrep, predlagan na področju zakonitih migracij, „ne vpliva na pravice držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njeno ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni“ (člen 79(5) PDEU).

(22)    Glej preverjanje primernosti, stran 3.

(23)     https://ec.europa.eu/home-affairs/system/files/2019-03/201903_legal-migration-check-annex-3aii-icf_201806.pdf  

(24)     https://ec.europa.eu/home-affairs/content/public-consultation-future-eu-legal-migration_en  

(25)    ICF, Študija v podporo ocenama učinka revizije Direktive 2003/109/ES in Direktive 2011/98/EU.

(26)    EMN (2021), Ad hoc poizvedba 2021.36 v podporo študiji ocene učinka revizije direktive o enotnem dovoljenju.

(27)    Glej Akcijski načrt Evropske komisije za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027.

(28)    Vmesni pregled akcijskega načrta Komisije bo opravljen konec leta 2024.

(29)     https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:91ce5c0f-12b6-11eb-9a54-01aa75ed71a1.0022.02/DOC_2&format=PDF  

(30)    Poročilo Komisije o shemah državljanstva in prebivanja za vlagatelje v Evropski uniji (COM(2019) 12 final).

(31)    Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L 16, 23.1.2004, str. 44).

(32)    Glej Prilogo I, del A.

(33)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77). 

(34)    Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(35)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (UL L 255, 30.9.2005, str. 22).

(36)    Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav (UL L 348, 24.12.2008, str. 98).

(37)    Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L 251, 3.10.2003, str. 12).

(38)    Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite (prenovitev) (UL L 337, 20.12.2011, str. 9).

(39)    Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 z dne 13. junija 2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (UL L 157, 15.6.2002, str. 1).

(40)    Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(41)    Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.4.2022

COM(2022) 650 final

PRILOGI

k

Predlogu

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (prenovitev)

{SEC(2022) 200 final} - {SWD(2022) 650 final} - {SWD(2022) 651 final}

🡹 

PRILOGA I

Del A

Razveljavljena direktiva s seznamom naknadnih sprememb 
(iz člena 31)

Del B

Roka za prenos v nacionalno pravo 
(iz člena 31)

_____________

PRILOGA II

Korelacijska tabela

_________