EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2018

COM(2018) 767 final

SPOROČILO KOMISIJE

FMT:Font=Calibri CEUnija kapitalskih trgov: čas za obnovljena prizadevanja za rezultate na področjih vlaganj, rasti in močnejše vloge eura

1.Uvod

Predsednik Junker je v govoru o stanju v Uniji leta 2018 poudaril, da se je „ob nedavnih dogodkih [...] pokazala potreba po poglobitvi ekonomske in monetarne unije ter oblikovanju poglobljenih in likvidnih kapitalskih trgov. Številni predlogi Komisije na tem področju čakajo samo na sprejetje v Evropskem parlamentu in Svetu.“

Unija kapitalskih trgov 1 je ključna prednostna naloga Evropske unije. V luči bližajočega se decembrskega zasedanja Evropskega sveta in vrha držav euroobmočja v vključujoči sestavi sta popolna predanost in ukrepanje vseh strani zdaj nujno potrebna, da se unija kapitalskih trgov dokončno oblikuje.

Unija potrebuje dobro razvite in povezane kapitalske trge, da okrepi in podpre ekonomsko in monetarno unijo ter mednarodno vlogo eura. Učinkovita mobilnost kapitala krepi gospodarstvo Unije, s tem ko podpira ekonomsko konvergenco. Državam članicam omogoča, da koristijo dodatne vire financiranja za naložbe v delovna mesta in rast. Popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov spodbuja delitev tveganj z zasebnim sektorjem in pomaga blažiti gospodarske šoke v euroobmočju in zunaj njega, in sicer tako, da vlagateljem in podjetjem iz države, ki se sooča z upadom gospodarske rasti, omogoča dostop do naložb in možnosti financiranja v neprizadetih državah.

Poleg tega lahko tržno financiranje zapolni vrzel, ki nastane zaradi začasnega zmanjšanja bančnih posojil. Tako so se na primer med krizo posojila podjetjem močno zmanjšala, financiranje prek delnic in obveznic pa je ostalo stabilno. Uspešna unija kapitalskih trgov z učinkovitim in stalnim nadzorom dopolnjuje bančno unijo in prispeva k stabilnemu finančnemu sistemu. To sporočilo dopolnjuje tretje poročilo o napredku v zvezi z zmanjšanjem obsega slabih posojil in nadaljnjem zmanjšanju tveganja v bančni uniji, ki je bilo prav tako sprejeto danes.

Uspešna unija kapitalskih trgov je potrebna tudi za razvoj lokalnih kapitalskih trgov in izboljšanje dostopa do financiranja za podjetja. Alternativni tržni viri financiranja so zlasti pomembni za financiranje inovacij, podjetništva in zagonskih podjetij, ki so glavna gonila ustvarjanja delovnih mest. Uspešna unija kapitalskih trgov bo podjetjem omogočila, da bodo pridobila več sredstev iz celotne Unije, na primer z uvrstitvijo na borzo v drugi državi članici.

Unija kapitalskih trgov ponuja več naložbenih priložnosti. Malim vlagateljem omogoča dostop do donosnih naložbenih produktov, ki jim pomagajo zadovoljiti srednjeročne in dolgoročne finančne potrebe, vključno z varčevanjem za upokojitev. Danes ima na primer osebne pokojninske produkte le 27 % državljanov Unije. Unija kapitalskih trgov bo ponudila več priložnosti, da se bo več državljanov lahko pripravilo na upokojitev. Poleg tega se v več kot treh državah članicah zaradi regulativnih ovir prodaja le nekaj več kot tretjina investicijskih skladov za male vlagatelje 2 . Unija kapitalskih trgov bo tako državljanom omogočila nakup cenejših in boljših naložbenih produktov.

Po zaslugi močnih in likvidnih kapitalskih trgov lahko institucionalni vlagatelji lažje poslujejo na ravni celotne Unije in financirajo inovacije, prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo, ki gospodarneje izkorišča vire, in naložbe v infrastrukturo, ki so bistvene za krepitev konkurenčnosti Unije.

Unija kapitalskih trgov bo ponudnikom finančnih storitev tudi omogočila, da razširijo in ponudijo svoje storitve širšemu krogu strank v različnih državah članicah. Obstaja že 13 484 finančnih institucij, ki uporabljajo 359 953 dovoljenj za čezmejno poslovanje za opravljanje finančnih storitev v Uniji. Po zaslugi unije kapitalskih trgov bi lahko finančne institucije lažje ponujale svoje proizvode in storitve v drugih državah članicah, ne da bi pri tem ogrozile varstvo vlagateljev. Unije kapitalskih trgov ni mogoče vzpostaviti z enim samim ukrepom, saj ta prinaša korenite strukturne spremembe finančnega sistema. Skupni učinek ukrepov, ki jih predlaga Komisija, bo znaten, vendar bo za uresničitev vseh njihovih koristi potreben čas. Potencial za izboljšanje obstaja (glej sliko spodaj) in zdaj je pravi čas za odločno ukrepanje.

Slika – Velikost kapitalskih trgov v izbranih regijah (neporavnani zneski na koncu leta 2017 kot odstotek BDP)

Vir:    Evropski inštitut za kapitalske trge in lastni izračuni

Opombe:    Čeprav trgi EU in ZDA niso popolnoma primerljivi, slika kaže, da kapitalski trgi v EU-28 predstavljajo približno 160 % BDP Unije, medtem ko v ZDA predstavljajo 260 % BDP; tržna kapitalizacija delnic in obveznice, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe; povprečje prvih petih trgov v Evropski uniji je bilo izračunano kot tehtano povprečje BDP na Nizozemskem, Švedskem, Danskem, Irskem in v Luksemburgu z utežmi, ki znašajo 40 %, 26 %, 16 %, 16 % oziroma 5 % BDP.

Predsednik Junker je v svojem govoru v govoru o stanju v Uniji 2018 dejal: „Ko smo začeli mandat, smo vsi skupaj obljubili, da bomo uresničili [...] unijo kapitalskih trgov“. Komisija ob bližajočih se volitvah v Evropski parlament maja 2019 poudarja, da morata sozakonodajalca pospešiti obravnavo predlogov in pokazati potrebne politične ambicije, da se zagotovi, da bodo vsi predlogi zaključeni do konca mandata. Potreba po napredku je še večja zaradi prihodnjega izstopa Združenega kraljestva. Komisija je pripravljena okrepiti svojo podporo sozakonodajalcema pri postavljanju ključnih gradnikov unije kapitalskih trgov.

2.Dosedanji dosežki unije kapitalskih trgov

Akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov iz septembra 2015 in vmesni pregled iz junija 2017 določata celovit program za postavitev gradnikov unije kapitalskih trgov do leta 2019.

Program vključuje 13 zakonodajnih predlogov, ki jih je predložila Komisija za postavitev ključnih gradnikov unije kapitalskih trgov. Poleg tega je Komisija predlagala tri zakonodajne predloge, da bi finančnemu sektorju Unije omogočila vodilno vlogo v prizadevanjih za okolju prijaznejše in čistejše gospodarstvo 3 . Vendar sta se Evropski parlament in Svet do zdaj dogovorila le o treh:

1.Uredba o prospektu 4 , sprejeta junija 2017, zmanjšuje upravno breme za podjetja, ki iščejo možnosti financiranja, in sicer s poenostavitvijo prospekta, ki je preprostejši za izdelavo in razumljivejši za vlagatelje.

2.Cilj uredb o evropskih skladih tveganega kapitala in socialnem podjetništvu 5 , ki sta bili sprejeti oktobra 2017, je povečati naložbe v tvegani kapital in socialne projekte. Vlagateljem poenostavljata vlaganje v inovativna mala in srednja podjetja z razširitvijo uporabe uredbe na upravljavce skladov vseh velikosti in z razširitvijo nabora podjetij, v katera se lahko vlaga. Poleg novih pravil je Komisija ustanovila tudi sklad skladov tveganega kapitala za podporo inovativnim naložbam in bo nadaljevala delo v zvezi z drugimi ukrepi za podporo tveganemu kapitalu.

3.Nazadnje, uredba o enostavnem, preglednem in standardiziranem listinjenju (STS) 6 , sprejeta decembra 2017, prispeva h krepitvi zaupanja v trg listinjenja in sprošča bančne bilance stanja. Če bi se trg vrnil na raven povprečnih izdaj pred krizo, bi banke lahko zagotovile dodatna posojila za zasebni sektor v višini 157 milijard EUR 7 . Komisija je poleg uredbe o listinjenju STS spremenila izvedbena pravila regulativnega okvira direktive Solventnost II 8 , da bi se poenostavile naložbe zavarovateljev v listinjenja STS in infrastrukturo.

Podobno kot pri prilagoditvi za listinjenje STS in infrastrukturo namerava Komisija predlagati prilagoditve za kapitalske naložbe zavarovateljev in prodajo dolžniških instrumentov zaprtemu krogu vlagateljev.

3.Pobude za unijo kapitalskih trgov, pri katerih je potreben nadaljnji hiter napredek

Za učinkovito delovanje unije kapitalskih trgov je potreben močan politični zagon. Da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega trga, morajo imeti podjetja in vlagatelji nove priložnosti za širitev po vsej Uniji in konkurirati na svetovni ravni, jasna in sorazmerna pravila ter učinkovit nadzor. Močni in likvidni kapitalski trgi imajo tudi ključno vlogo pri krepitvi vodilne vloge Unije pri financiranju potrebnega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo, ki bo bolj gospodarno z viri in krožno.

3.1.Čim boljši izkoristek enotnega trga z novimi proizvodi in storitvami na ravni Unije

Komisija je junija 2017 predstavila predlog vseevropskega osebnega pokojninskega produkta. Osebni pokojninski produkt na ravni Unije bi državljanom ponudil več možnosti pokojninskega varčevanja, tudi prek meja. Poleg tega bi to ustvarilo ekonomijo obsega, ki bi koristila varčevalcem, saj bi jim omogočila dostop do boljših proizvodov ob nižjih stroških. Osebne pokojnine lahko pomagajo pri reševanju demografskih izzivov zaradi staranja prebivalstva z dopolnjevanjem državnih in poklicnih pokojnin za državljane, ki to želijo.

Komisija je marca 2018 sprejela predlog za okvir za krite obveznice. Trgi kritih obveznic so med največjimi trgi zasebnih dolžniških vrednostnih papirjev v Uniji in pomemben kanal za dolgoročno financiranje. Bistvenega pomena so za kreditne institucije, da učinkovito usmerjajo finančna sredstva na nepremičninski trg in za instrumente z javnim jamstvom, vključno z nekaterimi posojili malim in srednjim podjetjem.

Komisija je marca 2018 kot del akcijskega načrta za finančno tehnologijo predlagala okvir za množično financiranje 9 . Trg množičnega financiranja je v Uniji v primerjavi z drugimi pomembnimi svetovnimi gospodarstvi premalo razvit. Ena od največjih ovir, s katerimi se srečujejo platforme za množično financiranje, ki želijo ponujati svoje storitve čezmejno, je odsotnost enotnih pravil, ki bi veljala po vsej Uniji. Predlagana pravila bi morala izboljšati dostop do te inovativne oblike financiranja za podjetja, ki potrebujejo financiranje, zlasti za zagonska podjetja, hkrati pa zagotoviti, da imajo vlagatelji koristi od strogega varstva in zaščitnih ukrepov.

Marca 2018 je Komisija predlagala tudi lažjo čezmejno distribucijo kolektivnih investicijskih skladov. Prepreke, kot so nacionalne zahteve za trženje in regulativne pristojbine, ovirajo čezmejno distribucijo skladov. S predlogom naj bi se čezmejna distribucija sredstev poenostavila, pospešila in pocenila. Večji obseg čezmejne distribucije bi moral voditi do priložnosti za vlaganje v investicijske sklade, ki vlagajo v socialne ali okoljske namene. Predlagana pravila bi morala izboljšati preglednost nacionalnih zahtev, odpraviti obremenjujoče zahteve in uskladiti različna nacionalna pravila.

3.2.Enostavnejša, jasnejša in bolj sorazmerna pravila za podjetja

Komisija je maja 2017 predstavila predlog za poenostavitev pravil in zmanjšanje regulativnih bremen za udeležence na trgu izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na prostem trgu. Pobude, ki temeljijo na globalnem dogovoru v skupini G20 za zmanjšanje tveganj, povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, s katerimi se trguje na prostem trgu, so znatno prispevale k izboljšanju stabilnosti trga izvedenih finančnih instrumentov. Vendar pa sedanja pravila veljajo za vse udeležence na trgu, od velikih bank do malih finančnih podjetij, na način, ki ni vedno popolnoma sorazmeren. Glede na navedeno so predlagana pravila namenjena zmanjšanju regulativnih bremen za udeležence na trgu. Če bodo pravila sprejeta, bi udeležencem na trgu lahko prihranila znatne stroške, ne da bi ogrozila finančno stabilnost.

Komisija je decembra 2017 predstavila predlog o sorazmernejših in učinkovitejših pravilih za investicijska podjetja. Namen predloga je vzpostaviti bolj sorazmeren bonitetni in nadzorni okvir za investicijska podjetja, prilagojen njihovi velikosti in naravi. Nova pravila bi zagotovila enake konkurenčne pogoje za velike in sistemske finančne institucije, hkrati pa uvedla enostavnejša pravila skrbnega in varnega poslovanja za nesistemska investicijska podjetja.

Komisija je maja 2018 predstavila predlog, da bi se malim podjetjem olajšalo financiranje prek kapitalskih trgov. Mala in srednja podjetja se pogosto srečujejo z nesorazmernimi regulativnimi ovirami, ki jim preprečujejo dostop do tržnega financiranja. Namen predloga je zmanjšati birokracijo za mala in srednja podjetja, ki želijo dostopati do „zagonskih trgov MSP“, nove kategorije mest trgovanja, ki so namenjena malim izdajateljem. Namen predlaganih pravil je uvesti sorazmernejši pristop v podporo uvrstitvi malih in srednjih podjetij na borzo, hkrati pa ohraniti zaščito vlagateljev in celovitost trga.

Komisija je novembra 2016 sprejela predlog o okvirih za preventivno prestrukturiranje, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov. Za zagotavljanje dinamičnega poslovnega okolja in spodbujanje inovacij je ključno, da se poštenim podjetnikom po stečaju omogoči druga priložnost. Poštenim podjetnikom predlog tako zagotavlja drugo priložnost z odpisom dolga, da se jim omogoči nov začetek in spodbudi podjetništvo. Poleg tega se s tem pomembnim predlogom želi olajšati učinkovito prestrukturiranje podjetij v finančnih težavah, ki so sicer sposobna nadaljnjega uspešnega poslovanja, da bi se izognili insolventnosti in uničenju poslovne vrednosti delujočega podjetja.

Komisija je marca 2018 predstavila predlog o pravu, ki se uporablja za učinke, ki ga ima odstop terjatev za tretje osebe. Predlog bi znatno povečal pravno varnost z določitvijo, katero nacionalno pravo se uporablja za učinke za tretje osebe, kadar se zahtevek dodeli čez mejo.

Komisija je oktobra 2016 sprejela predlog o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB). Predlog obravnava obstoječe obdavčevanje, ki spodbuja zadolževanje, kar izkrivlja odločitve o financiranju, povečuje ranljivost podjetij za stečaj in ogroža stabilnost celotnega gospodarstva. Cilj predloga je povečati davčno pravičnost na enotnem trgu in enake konkurenčne pogoje ter povečati naložbe v dejavnosti, ki spodbujajo rast, kot so raziskave in razvoj. Ker države članice v Svetu težko dosežejo soglasje o pomembnih davčnih predlogih, bo Komisija poleg tega v kratkem predstavila sporočilo, v katerem bo proučila možnost glasovanja s kvalificirano večino za nekatere davčne zadeve 10 .

3.3.Učinkovitejši nadzor kapitalskih trgov

Komisija je septembra 2017 predstavila predlog za pregled evropskih nadzornih organov. Predlog je bil septembra 2018 spremenjen, da bi se okrepil nadzorni okvir na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Večje finančno povezovanje zahteva bolj povezan in učinkovit nadzor. Cilj predlogov je izboljšati konvergenco nadzora in okrepiti izvrševanje – to spodbuja dosleden in učinkovitejši nadzor. Zato je pomembno, da se v sedanjem zakonodajnem obdobju skupaj sprejmejo smiselna reforma evropskih nadzornih organov in okrepljene naloge Evropskega bančnega organa, da prispeva k boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Bolj neodvisno upravljanje, močna konvergenčna pooblastila in okvir trajnostnega financiranja, kot je predlagano v pregledu evropskih nadzornih organov, so prav tako ključnega pomena za odpravo sedanjih pomanjkljivosti in izboljšanje učinkovitosti nadzora za preprečevanje pranja denarja.

Komisija je junija 2017 predstavila predlog za okrepitev nadzora nad centralnimi nasprotnimi strankami. Osrednje nasprotne stranke imajo ključno vlogo na integriranih kapitalskih trgih, saj zmanjšujejo tveganja, povezana z neizpolnjevanjem obveznosti nasprotne stranke v poslu. Centralne nasprotne stranke s tem koncentrirajo tveganja in lahko postanejo sistemsko pomembne za finančni sistem. Sistemska pomembnost centralnih nasprotnih strank se bo še naprej povečevala, ko se bodo postopoma uvajale zahteve, da udeleženci na trgu opravijo kliring svojih transakcij prek centralne nasprotne stranke in se bo povečal obseg prostovoljnega kliringa. Predlagana pravila bi zagotovila zadostno trdnost nadzornega okvira Unije za predvidevanje in blaženje tveganj s strani centralnih nasprotnih strank Unije in sistemskih centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav, ki servisirajo stranke v Uniji.

Komisija je novembra 2016 predstavila predlog za dokončanje nadzornega režima za centralne nasprotne stranke z usklajenim okvirom za sanacijo in reševanje. Če bi bil sprejet, bi ta predlog zagotovil, da bi tako centralne nasprotne stranke kot nacionalni organi v Uniji imeli potrebna sredstva za odločno ukrepanje v skrajnih primerih, ko se centralne nasprotne stranke soočajo z resnimi motnjami. Cilj predlaganih pravil je ohraniti kontinuiteto kritičnih funkcij centralnih nasprotnih strank in hkrati ohraniti finančno stabilnost. Predlog tako zagotavlja pravilno delovanje kapitalskih trgov in gotovost za udeležence na trgu in zmanjšuje potencialne stroške, povezane s prestrukturiranjem in reševanjem centralnih nasprotnih strank, za davkoplačevalce.

3.4.Trajnostno financiranje

Kapitalski trgi se morajo preoblikovati in uvesti inovacije, da se razvijejo prepričljivi odgovori na prihodnje izzive, vključno z bojem proti podnebnim spremembam in odpravljanjem izčrpavanja virov. V ta namen je Komisija marca 2018 sprejela svoj akcijski načrt za trajnostno financiranje 11 in je že predložila tri konkretne zakonodajne predloge, in sicer o taksonomiji, razkritjih v zvezi s trajnostnimi naložbami in tveganji glede trajnosti ter referenčnih vrednostih za nizke emisije ogljika. Namen je finančnemu sektorju Unije omogočiti, da bi vodil na poti k okolju prijaznejšemu in čistejšemu gospodarstvu. Predlogi bi morali prispevati k preusmeritvi tokov zasebnega kapitala v bolj trajnostne naložbe, kot sta čisti promet in energija, ter prispevati k financiranju prehoda na nizkoogljično, z viri gospodarno in krožno gospodarstvo. Te pobude potrjujejo vodilno vlogo Unije na svetovni ravni v boju proti podnebnim spremembam in pri spodbujanju trajnosti v skladu s Pariškim sporazumom in sedemnajstimi cilji trajnostnega razvoja Združenih narodov.

4.Razvoj lokalnih kapitalskih trgov

Komisija je unijo kapitalskih trgov podprla tudi z razvojem lokalnih kapitalskih trgov z nezakonodajnimi ukrepi. Lokalne kapitalske trge je treba razviti in dobro povezati v finančne centre, da bi koristi unije kapitalskih trgov zagotovili vsem državam članicam. To zahteva ustrezno ravnotežje med koristmi in prisotnostjo na lokalni ravni, da bi čim bolje izkoristili domače prihranke in pritegnili mednarodne vlagatelje, da bi se odzvali na finančne potrebe lokalnih podjetnikov. Komisija spremlja delo delovne skupine za unijo kapitalskih trgov v okviru dunajske pobude 12 . Več držav članic je pripravilo strategije kapitalskih trgov, oblikovalo namenske sheme za podporo uvrstitvi malih in srednjih podjetij na borzo, vključno z javnimi sredstvi, in nekatere države članice, zlasti države srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, so se odločile okrepiti svoje zmogljivosti za nadzor kapitalskih trgov. Podporna služba Komisije za strukturne reforme zagotavlja prilagojeno tehnično in finančno podporo številnim dosedanjim pobudam, povezanim z unijo kapitalskih trgov, in sicer na zahtevo držav članic. To je pomembno za izvajanje reform kapitalskih trgov.

5.Sklep

Unija kapitalskih trgov je bistvenega pomena za povečanje odpornosti gospodarstva držav članic ter ekonomske in monetarne unije ter za spodbujanje konvergence, varovanje finančne stabilnosti in krepitev mednarodne vloge eura. Komisija poziva sozakonodajalca, naj ukrepata takoj in še pred volitvami v Evropski parlament leta 2019 sprejmeta vse potrebne ključne gradnike za popolno unijo kapitalskih trgov.

Evropski svet je pozvan, naj obnovi svojo zavezanost uniji kapitalskih trgov in podpre ta prizadevanja, ki so bistvenega pomena ne le za ekonomsko in monetarno unijo ter bančno unijo, ampak tudi za enotni trg.

Poleg zakonodajnega reformnega programa je Komisija zavezana tudi k pripravi preostalih nezakonodajnih ukrepov, napovedanih v vmesnem pregledu unije kapitalskih trgov. Ti ukrepi so ključni prispevki v smeri globokih in likvidnih kapitalskih trgov, s tem ko obravnavajo pomembna področja, kot so distribucija naložbenih produktov za male vlagatelje, institucionalne naložbe, podjetniško financiranje in finančno svetovanje za podjetnike in zagonska podjetja ter boljša uporaba finančnih tehnologij.

Komisija bo o pomenu unije kapitalskih trgov še naprej razpravljala z državljani Unije, socialnimi partnerji in podjetji prek ustreznih komunikacijskih dejavnosti.

Komisija ne more sama doseči reforme kapitalskih trgov. Svojo zavezanost morajo okrepiti tudi vse zainteresirane strani na nacionalni ravni in ravni Unije ter opraviti svojo nalogo v teh prizadevanjih. Komisija bo ta prizadevanja še naprej podpirala.

(1)    Sporočilo „Akcijski načrt o oblikovanju unije kapitalskih trgov“, COM(2015) 468 final, 30. september 2015. Sporočilo „o vmesnem pregledu akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov“, COM(2017) 292 final, 8. junij 2017.

(2)      Kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP).

(3)      Komisija je predlagala tudi številne nezakonodajne ukrepe za okrepitev kapitalskih trgov Unije in povečanje njihove odpornosti.

(4)    Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES, UL L 168, 30.6.2017.

(5)    Uredba (EU) 2017/1991 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o evropskih skladih tveganega kapitala in Uredba (EU) št. 346/2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo, UL L 293, 10.11.2017.

(6)      Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje, UL L 347, 28.12.2017.

(7)      Delovni dokument služb Komisije „Ocena učinka, priložena dokumentu Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih pravil za listinjenje in vzpostavitvi evropskega okvira za enostavno in pregledno listinjenje [...]“, SWD/2015/0186 final, 2015/0226 (COD), z dne 30. septembra 2015.

(8)      Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II), UL L 12, 17.1.2015.

(9)      Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt za finančno tehnologijo: za bolj konkurenčen in inovativen evropski finančni sektor“ COM/2018/0109 final, z dne 8. marca 2018.

(10)      Glej tudi Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Enotni trg v spreminjajočem se svetu Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost“, COM (772) 2018, z dne 22. novembra 2018.

(11)      Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij „Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti, COM/2018/097 final, z dne 8. marca 2018.

(12)      Marca 2018 je delovna skupina za unijo kapitalskih trgov objavila svoje poročilo: http://vienna-initiative.com/wp-content/uploads/2018/03/VI-CMU-Working-Group-Final-Report-March-2018.pdf.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.11.2018

COM(2018) 767 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Unija kapitalskih trgov: čas za obnovljena prizadevanja za rezultate na področjih vlaganj, rasti in močnejše vloge eura